Jurij Vega

DOBLJENE BITKE, IZGUBLJENE VOJNE


1789

Avstrijska osvojitev Beograda; mesto je bilo `e od leta 1521 v tur{kih rokah. Petintridestletni stotnik Vega do`ivi svoj ognjeni krst. Za manj uspe{ne najte`je mo`narje najde ustrezno re{itev: popravi nagib cevi, izbolj{a tesnjenje med cevjo in izstrelkom, uka`e mo~nej{e nabijanje. Mir je bil sklenjen leta 1791 in Beograd je spet pri{el v tur{ke roke.


1790-1792

Avstrija premesti svojo armado zaradi pruskega izziva na ^e{ko, Moravsko in v Galicijo. Vega prebije prete`ni del svoje voja{ke slu`be v moravskem Lipniku. Zati{je ob pruski meji mu omogo~i, da se na Dunaj vrne z na~rtom za izdajo kompleta logaritemskih tablic, verjetno pa `e tudi z mnogimi na novo izra~unanimi logaritmi.


1793-1797

Proti Franciji, ki odpravi monarhijo in razglasi republiko, nastane zveza evropskih dr`av - koalicija, v kateri ima prvo mesto Avstrija z de`elami rimsko-nem{kega cesarstva, drugo mesto Prusija, ki se voja{ko pove`e z Avstrijo `e pred izbruhom vojne s Francijo, vidneje pa so udele`ene {e Anglija, Nizozemska, [panija, Neapelj in Portugalska. Vendar se zaradi vse bolj neugodnega poteka vojne zaveznice odtegnejo zvezi, dokler se leta 1795 ne znajde oslabljena Avstrija sama nasproti zmagoviti Franciji. V severni Italiji za~enja svoj zmagoviti pohod leta 1796 komaj 27-letni Napoleon Bonaparte.


Vega vztraja vseh pet let vojne, tudi ob njenem koncu 1797, na boji{~u ob Renu (medtem ko se v njegovi o`ji domovini prvi~ pojavijo francoski vojaki). Kot major samostojno poveljuje topni{kim oddelkom na posameznih frontnih odsekih. Ti se med vojno nizajo vzdol` Rena od bli`ine Strassbourga na jugu do renskega pritoka Sieg na severu. Vegovo boji{~e obsega okoli 350 km, ve~ji premiki znotraj tega razpona pa so prav pogosti.

LAUTERBOURG (oktober 1793)
Vega mesto zavzame brez boja, le z odlo~nim prepri~evanjem in pogajanjem.

FORT LUIS (november 1793)
Vega prisili trdnjavo k vdaji. Organizira u~inkovit topni{ki ogenj, cevi topov uka`e spustiti na vsega 15 do 16 kotnih stopinj, kar do tedaj ni bilo v navadi.

MANNHEIM (1794/1795)
Vega je v najhuj{i vojni vihri (december 1794), kajti voja{ka premo~ ob Renu se prevesi od zavezni{ke na francosko stran. Pred nasprotnikovo zaplembo re{uje ve~ji del topov prek zaledenele reke. V naslednjem letu 1795, ki je {e polno bojev in spremenljive voja{ke sre~e, Avstrijci v novembru mesto ponovno zavzamejo. Velike zasluge pri tem, da se Francozi vdajo, ima Vega s svojima vzor~nima mo`narjema, ki ju je preisku{al ob prisotnosti posebne komisije `e med letom.

MAINZ (v prvi polovici 1796)
Vega vodi obrambo obleganega mesta.

WIESBADEN, DIETZ (jesen 1796)
Vega je uspe{en pri odganjanju francoskih napadov na obe mesti.

KEHL v bli`ini STRASSBOURGHA (od jeseni 1796 do srede januarja 1797)
Vega s svojima mo`narjema sodeluje pri napadu na mesto. Avstrijci mesto zavzamejo, vendar ~ez 25 dni ponovno vanj vkorakajo Francozi.

MAINZ (do oktobra 1797)
Vega pre`ivi ve~ji del zadnjega leta vojne v tem mestu. Na tem delu fronte vlada sorazmerno zati{je. Po podpisu miru v Campoformiu blizu Vidma 17. oktobra 1797 Vega ponovno re{uje artilerijsko oro`je na desni breg Rena. To je njegovo zadnje voja{ko dejanje. Avstrijci izgube vse ozemlje na levem bregu Rena. (Pridobe pa ozemlje Bene{ke republike. Tako so prvi~ v zgodovini vsi Slovenci, tudi istrski in bene{ki, zdru`eni v eni dr`avi.)

Vegova juna{tva in podvigi pred Beogradom in ob reki Ren so se pokazali kot brezplodni in nesmiselni, vendar pa je vmesnih osem let najbolj plodnih z vidika njegovega matemati~nega dela.

Nazaj... Kazalo