Razvoj astronomije na Gimnaziji Šentvid

OPOZORILO

Prispevek temelji na pričevanjih bivših dijakov Gimnazije Šentvid, zato se za vsako netočnost opravičujem. Če so vaši podatki drugačni, mi to lahko sporočite preko elektronske pošte (E-MAIL ) ali pisno na naslov: Zorko Vičar, Štihova 6, Ljubljana. Vsake nove informacije bom zelo vesel.

Profesor Pavel Kunaver (19.12.1889 - 19. 4. 1988 - zanimiva igra števil), znameniti naravoslovec, geograf, začetnik povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid, kjer je ta predmet poučeval v letih od 1961 do 1970 - v častitljivi starosti. Njegov teleskop, oziroma sedaj samo stojalo, še zmeraj služi svojemu namenu. Med prehodom Venere čez Sonce, 8.6.2004, smo »nov« avtomatski teleskop uporabljali za Internetni prenos prehoda, Kunaverjev teleskop »oldtajmer« pa je gostil vsaj petsto radovednežev, za vizualno spremljanje prehoda. Vložek v teleskop pred 50 leti še zmeraj vrača sadove. Mislim, da je to eno najstarejših učil v Sloveniji, ki je še v uporabi.

Po pripovedovanjih bivših dijakov, ki so pred drugo svetovno vojno obiskovali takrat še klasično gimnazijo, se da sklepati, da je bila astronomija že takrat nadvse razvita. Ne samo, da so že takrat potekala astronomska opazovanja, brusili so tudi zrcala za teleskope in jih tudi sami sestavljali. Prvi zametki povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid segajo v leto 1958, ko je znani naravoslovec Pavel Kunaver ustanovil astronomski krožek in začel z gradnjo observatorija na terasi šole. Kunaver je izdelal tudi prvo slovensko vrtljivo zvezdno karto, zraven je tudi priložil knjižico z opisom ozvezdij. Jezik, v katerem opisuje nebesna telesa, je nadvse prikupen in slikovit. Vsi njegovi krožkarji se prof. Pavla spominjajo z lepimi spomini, saj je mlade navduševal tako za astronomijo kot za naravo nasploh. Pavel Kunaver je kupil teleskop refraktor, nikoli pa ni zanj dokončal observatorija na terasi šole.

Slika 1. Pavel Kunaver, sedi prvi z desne. Kunaver je bil tudi začetnik povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid.
Še beseda o posnetku:
Častni člani PDS zbrani ob proslavi 90-letnice dr. Lava Čermelja v Ljubljani, 12. oktober 1979. Stojijo od leve: Ciril Jeglič, France Šušteršič, dr. France Adamič, France Planina, dr. Anton Ramovš, dr. Miroslav Kališnik, dr. Anton Polanec, dr. Hubert Pehani, dr. Alojzij Vadnal in France Kimovec-Žaga. Sedijo od leve: dr. Fran Dominko, dr. Lavo Čermelj in Pavel Kunaver. Foto: T. Wraber.

Zakaj mu dograditev ni uspela, ni natančno poznano. Nekateri trdijo, da so bili razlogi finančni, spet drugi, da so bili politični, nekateri pa trdijo, da so bili razlogi strokovni, saj je lokacija preblizu Ljubljane. Vsak, ki ve kaj več, naj mi to prosim sporoči. Narediti mu je uspelo okroglo, 1,5 m visoko steno, premera 6 m in na sredi steber za teleskop. Teleskop je tudi v resnici montiral na steber in ga pokril z majhno leseno hišico na kolesih. Naknadno so prostor, kamor naj bi montirali kupolo, zasilno pokrili zaradi zamakanja, glej sliko 2.

Slika 2. Naknadno pokrit zametek Kunaverjevega observatorija.

Po Kunaverjevem odhodu so astronomijo vodili različni zunanji in šolski mentorji. Med drugim so v sedemdesetih letih na terasi naredili zasilen lesen observatorij, ki pa je bil zelo majhen in sta ga sneg in dež kmalu uničila, glej sliko 3. V času usmerjenega izobraževanja je astronomija na gimnaziji za nekaj let zamrla.

Slika 3. Zasilni, vendar prikupni observatorij iz lesa, dokumentacije o njegovi izgradnji in avtorju v šolskem arhivu nismo našli.

Do ponovnega aktivnega delovanja astronomskega krožka je prišlo spet leta 1991. Usposobili smo del stare opreme, nekaj celo iz Kunaverjevih časov. Povezali smo se z observatorijem na Golovcu, kjer so nam prijazno odstopili CCD astronomske posnetke in program PC-VISTA za obdelavo posnetkov. Nekaj časa smo se sicer navduševali nad računalniško astronomijo, vendar smo kmalu spoznali, da ni astronomije brez opazovanj. Začeli smo razmišljati o nakupu nove opreme, saj je bila stara že zelo uničena, obenem pa smo potihem sanjali o možnosti dograditve nedokončanega Kunaverjevega observatorija.

Obnova in dograditev šolskega astronomskega observatorija, pomlad 1994, foto Zorko Vičar.

Po dolgih letih oklevanj je vodstvo šole z ravnateljem prof. Juretom Grgurevičem na čelu, stisnilo zobe in omogočilo nakup sodobnega avtomatskega teleskopa MEADE LX 200, 10", f/10. S tem so se uresničile sanje mnogih generacij. Teleskop nas je zelo navdušil, hkrati pa smo se zaradi njegove občutljivosti in večje uporabnosti odločili za dograditev Kunaverjevega observatorija. V načrte za dograditev in tudi izvedbo del smo vključili dijake in tudi nekatere starše. Pri projektu so aktivno sodelovali mnogi dijaki, naj naštejem tiste, ki so porabili največ ur, to so: Marko Giacomelli, Matej Medved, Gašper Šušteršič, Damjan Šterk, Andraž Petrovič, Jure Cedilnik, Matej Rozman, Gregor Zaletel, Štimec Tomaž, Tanja Benko, Petra Štrus, Matjaž Koncilija, Klemen Žagar, Žiga Budja..., krožek se zahvaljuje tudi vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri dograditvi observatorija. Projekt bomo dokončali predvidoma leta 1996, saj so pomembnejša dela že končana, glej sliko 4. Na žalost nas tarejo finančne težave. TUDI VI, KI PREBIRATE TA TEKST, NAM LAHKO POMAGATE.

Slika 4. Nočna posnetka dograjenega Kunaverjevega observatorija.

Pogoji za astronomijo so sedaj res zelo dobri. Rešili smo se dolgotrajnega postavljanja in umerjanja teleskopa. Teleskop je tako zmeraj pripravljen za opazovanja, fotografiranje in meritve. S tem smo pridobili dragocen čas, ki ga dijakom zmeraj primanjkuje.

Bili smo deležni številnih bolj ali manj upravičenih kritik zaradi onesnaženosti in osvetljenosti Šentvida, saj le ta leži na robu Ljubljane. Zdaj nam ni žal odrekanj in vztrajnosti, kot vidite iz posnetkov v galeriji razmere niso tako nemogoče. Hiter dostop in praktičnost observatorija odtehtata že navedene pomisleke. Že nekaj let spremljam delo različnih astronomskih društev in skupin. Njihova opazovališča so sicer na hribih daleč stran od mestnih luči, vendar je prav ta odmaknjenost njihov velik problem.

Namen šolskega observatorija ni v vrhunskih opazovalnih pogojih, ampak da se večini dijakov omogoči osnovna astronomska opazovanja. Vhodna odprtina teleskopa ima premer 25cm, zato z njim lahko opazujemo objekte enajste magnitude, teoretično tudi štirinajste magnitude. Vsak, ki se le malo spozna na astronomijo ve, da lahko glede na navedene karakteristike opazujemo vse Messierove objekte in še precej šibkejše objekte. S planeti, Luno in Soncem pa tako ni nobenih težav. Če izbiramo med možnostjo idealnih pogojev za peščico dijakov, ki jo nudijo naravoslovne noči in možnostjo, da veliko dijakov vidi enako, vendar mogoče malo manj kvalitetno, smo se mi odločili za drugo možnost, ki ne izključuje prve.

Glede na vse utemeljene pomisleke smo bili prijetno presenečeni nad dokaj dobro kvaliteto opazovanj v mestnem okolju, katero nudi malo boljši amaterski teleskop. Cena teleskopa je samo malo višja od cene osebnega računalnika, kaj je trajnejše pa ni težko presoditi.

Nakup enake ali podobne opreme priporočamo vsem šolam, tako srednjim kot osnovnim, tudi katedri za fiziko na FNT. Za relativno majhno ceno bi tako omogočili mladim radovednežem veliko bogastvo, ki ga nudi že samo en pogled v globino vesolja. Astronomija je bila namreč zmeraj gonilo naravoslovne misli in misli na sploh. Na žalost se v Sloveniji učitelji, kaj šele ostali ljudje, tega ne zavedamo dovolj. Teleskop je zelo primeren za popularizacijo naravoslovja, katero prav zdaj doživlja krizo. Ta kriza se kaže pri skromnem vpisu na naravoslovne in tehnične fakultete, kjer se je včasih trlo študentov.

Naša velika želja je, da bi kupili CCD kamero. Časi snemanja s tako kamero so neprimerno krajši kot pri klasični astrofotografiji. Svetlobno dinamiko slike je mogoče naknadno računalniško spreminjati, hkrati pa posnetke takoj analizirati na ekranu in tako odpade mučno čakanje na drage klasične fotopostopke. Vse naštete prednosti nas delno rešijo problema preosvetljenosti mestnega okolja. Zdi se neverjetno, vendar je res, da lahko danes amater s CCD kamero za nekaj sto dolarjev vidi tako daleč kot so videli, še ne dolgo tega, le z največjimi teleskopi. VSAKA POMOČ PRI NAKUPU CCD KAMERE JE DOBRODOŠLA. (Nakup je bil realiziran leta 1999, denar pa še zmeraj prav pride, recimo za Internet mrežo, nov PC ... Denar za kamero SB ST7 so prispevali starši s prostovoljnimi prispevki.)

Zdaj smo že zašli k opremi, če hočete nekaj več informacij kliknite zadnjo besedo,oprema.

Statistika Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid-Ljubljana od leta 1990 do leta 2000.

prof. ZORKO Vičar

Do sedaj je to stran obiskalo ljudi.

Nazaj na domačo stran.