Opis observatorija in opreme

a)________

b)________ .

          zorni kot j je podan v ločnih sekundah (") in minutah (') 
                    max.j    min.j 
Merkur              15"       5"
Venera              60"      10"
Mars                25"       3"
Jupiter             50"      30"
Saturn              20"      15"
(Sat. obroč)        40"             
Uran                 3,6"
Neptun               1,5"
Luna                30'
Sonce               30'

Slika 11 a. Focal reducer za krajšanje goriščne razdalje in večanje zornega polja.
{Sledi opis iz Interneta
TELECOMPRESSORS
For example, a focal reducer on an 8" f/10 SCT cuts the focal ratio to f/6.3, reducing 35mm exposure times by about 60%. Some vignetting and light falloff is usually visible at the corners of a 35mm negative, but this can be burned in or cropped out during printing. An f/11 scope, such as a Celestron C14, becomes an f/7. An f/6.3, such as a Meade LX200, becomes an f/4, although with field edge aberrations that limit its use to CCD imaging at the center of the field. }

Računalnik (486, 33 MHz) , naj je to še taka fraza, je danes nepogrešljiv del astronomske opreme. Poleg prikupnih zvezdnih kart nam med drugim nudi tudi možnost vodenja teleskopa. Programe za vodenje lahko dijaki napišejo sami ali pa uporabijo že kupljene. Na monitorju računalnika si lahko ogledamo tudi objekte, ki so bili posneti s CCD kamero in jih tudi enostavno in zelo hitro obdelamo. Delo, ki je včasih zahtevalo leta, je danes s CCD kamero in ustrezno programsko opremo opravljeno v eni uri.

Astronomija zaradi razvoja polprevodniške tehnologije doživlja novo pomlad. To kar je v 17. stoletju pomenil za astronomijo Galilejev teleskop, pomeni danes polprevodnik. Polprevodniški elementi so danes tako v kamerah (fotodetektorji) kot tudi v računalnikih. Kaj to pomeni za fotoobčutljivost kamer in hitrost obdelave podatkov ni potrebno razlagati. Če želimo ostati v koraku s časom, in če želimo vsaj delno omiliti težave zaradi onesnaženosti primestnega ozračja, moramo kupiti CCD kamero (sl. 12, CCD je kratica za Charge Coupled Device). Prednosti take kamere so kratki časi ekspozicij (nekaj minut), računalniška obdelava in kar je tudi pomembno, odpadejo dolgotrajni in riskantni fotopostopki. Pri klasični astrofotografiji so časi ekspozicij lahko tudi ure dolgi, kar zahteva od astronoma pri vodenju teleskopa neizmerno koncentracijo in potrpežljivost. Pomislite, da vodite teleskop eno uro pri minus 10 oC in kakšne vse motnje se lahko v tem času pojavijo na nebu. Po tem garaškohazarderskem poslu pa je še zmeraj treba čakati na rezultate fotopostopka. Če je kaj narobe, je treba celotno proceduro ponoviti in tako lahko izgubite dolge neprespane noči, lahko tudi mesece. Optimalna rešitev je torej CCD kamera. Lepo prosimo vse zainteresirane dijake, da se vključite v akcijo zbiranja denarja za nakup kamere. POZOR. Projekt smo realizirali s pomočjo staršev v šolskem letu 1998/99. Denar pa še zmeraj potrbujemo za novo in dodatno opremo. Ourspace - Jure Božič je 22.4.2002 astronomom podaril odličen 21 palčni monitor in osebni računalnik in nas tako rešil iz zagate, saj smo prej premogli le 33 MHz 486 (160 MB), pc iz začetka 90-ih. Ali obstajajo kakšni pomisleki glede nakupa relativno drage kamere? Ja, res je danes moč preko Interneta poiskati enkratne posnetke eksotičnih objektov, ki jih kot za stavo naredi Hubble Space Telescope; res pa je tudi, da amaterska astronomija, podprta s CCD tehnologijo, pomeni nepogrešljiv del profesionalne astronomije. Zakaj? Dovolj je, da se ozrete v zgodovino astronomije zadnjih nekaj let in opazili boste, da so ogromno pomembnih dogodkov zaznali astronomi amaterji. Seveda je vsak uspeh zahteval veliko časa, denarja in predvsem sreče (,ki je na strani pogumnih, pripravljenih, predvsem pa vztrajnih).

Slika 12. CCD kamera pritrjena na teleskop. Glejte tudi prispevek o CCD kameri ST7.

6) Nov teleskop Newton 200mm f/5

V Mednarodnem letu astronomije 2009 smo v okviru pobude "Teleskop za vsako šolo" od države prejeli zelo soliden teleskop SkyWatcher Newton 200mm f/5 na synscan EQ5 montaži. Po 16-ih letih smo prejeli spet nov teleskop.

Reflektor tipa Newton - kako deluje, kaže spodnaj animacija.

Nenavaden splet okoliščin je nanesel, da šola tokrat ni prejela še zmoglivejšega teleskopa. Pa saj poznate zgodbo o kovačevi kobili.
Pobudo "Teleskop za vsako šolo" je dal leta 2008 in tudi izpeljal takratni mentor astronomskega krožka G. Šentvid prof. Vičar Zorko, tudi član Slovenskega odbora mednarodnega leta astronomije 2009.
Vodilo je bilo, da vsem šolam v Sloveniji, 400 let po Galileju, pripada tudi astronomska oprema. Pobuda - "Teleskop za vsako šolo" - je bila v Mednarodnem letu astronominje 2009 uspešno realizirana. Opremo je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport R. Slovenije s 550 EUR na šolo. Odziv je bil izvrsten, kar 526 šol je kupilo astronomsko opremo, to je 82 % vseh šol.
Tudi nekateri zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Glje tudi tekst:

TELESKOP ZA VSAKO ŠOLO - V MLA2009 financira MŠŠ R. SLOVENIJE ali
DOKUMENTA IZ VLADE RS:
** Prvi pozitiven odgovor - 29. julij 2008.
** Drugi pozitiven odgovor - 27. januar 2009.

Tako je "Šentviška šola astronomije" po svojih najboljših močeh pomagala vsem šolam po Sloveniji, da so prišle do spodobne astronomske opreme - če so to seveda same hotele. Več kot 82 % šol se je odločilo za nakup opreme - ta izplen je presenetil mnoge skeptike (večina skeptikov je bila seveda izven šolskega okolja).

7) Spletne kamere


Spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000, kupili 2004 za prenos Venere.


CCD kamera Sony "Imaging Source DMK 21AF04.AS, Colour 640 x 480, 1/4", kupili 2011.


Odlična CCD kamera "Basler acA 1300 - 20gm" (1296pix × 966pix), kupili junija 2012 (last ADV - se uporablja tudi pri krožku).

---

KOT ZANIMIVOST, KAKO SE PREDSTAVIMO in kaj pčnemo NA INFORMATIVNIH DNEVIH - podatki in posnetki iz 11.2.2005





Ob posebnih priložnostih , informativni dnevi, obiski od zunaj, observatorij tudi nekoliko pospravimo, uredimo. Po šoli nalepimo nekaj plakatov za informacijo in pot do observatorija, letos so nam enega pri fiz. učilnici kar strgali, le zakaj? Obiskovalcem se pokaže skozi teleskop in filter Sončeve pege, če pa je oblačno, pa opremo, skozi teleskop pa se ogleda bližnje znamenitosti (Šmarna gora - koliko je ura na taborskem zvoniku, ljubljanski grad, hribe ...), po potrebi predstavimo domačo astronomsko Internetno stran, plakate raziskovalnih nalog, astronomsko revijo Spiko itn. Ponavadi so starši bolj zvedavi, kot bodoči dijaki. LETOS JIM NI ŠLO V GLAVO, KAKO TO, DA SE TUDI IZ NAŠIH KRAJEV OBČASNO VIDI POLARNI SIJ. Plakate sija na steni in posnetke je priskrbel Gregor V.

IN ŠE PARODIJA NA "SLIKO DNEVA"

Letos smo na planetu Zemlja, na terasi observatorija, odkrili človeške stopinje (parodija na sliko dneva).


Letos nas je obiskal tudi astronom Robert Terčelj - Schweizer. Na sliki sta Robert in njegov sin pred šolskim observatorijem. Z našega zakajenega Šentvida občasno tudi opazujemo Kum, goro kjer ima Robert odličen observatorij. Robert je pred leti tudi sam obiskoval astronomski krožek na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana. Lepo je videti in srečati bivše člane krožka. Beseda takoj steče o starih časih, kako je bilo takrat, kje pa je sedaj tisti lep mesingasti teleskop itn in tako zveš koliko opreme ni več, jo je vzel "čas".


Posnetek zahoda Sonca za Šentviški hrib skozi iskalo teleskopa, digitalni fotoaparat Mercury (Kitajska, 20 000 SIT), 11.2.2005.


Peter in njegova senca ob pripravi kamer za ogled med informativnim dnevom.


Zgoraj, CCD ST7 z objektivom 200 mm na piggybacku teleskopa LX200. Kamera ima že ustrezen navoj za piggyback, in če s kamere odstraniš cilinder izpred CCD čipa, lahko nanjo priviješ teleobjektive od Zenita ali Praktice z navojem m42. V okularni prizmi je web kamera Logitech QuickCam Pro 4000 (CCD 640X480 pix). Na spodnejm posnetku je prikazana zaslonka 200 mm-skega teleobjektiva, ki je pritrjen na CCD ST7.


Slika pedal-polž mehanizma za odpiranje poliesterske strehe observatorija (izdelal gospod Giacomelli). Pogled na odprt observatorij.


Letos smo si med informativnim dnevom podrobneje ogledali šolsko meteorološko postajo ob observatoriju in posebej padavinski senzor na prekucno posodo, ki šteje nihaje po 0.1 mm padavin.

V senzorju za padavine (v posodi) se ponavadi znajdejo razni hrošči, listi, lupine, in če se senzor redno ne čisti, so podatki o padavinah neuporabni. To je eden večjih problemov avtomatske padavinske mreže v Sloveniji, zato se padavinskih podatkov tudi ne objavlja v javnih medijih.

Še utrinek iz informativnega dneva
Zelo zgovorna mama je pripeljala svojega sina v observatorij in nas vse sorte spreševala. Ko smo ji pokazali domačo stran, je zatrdila, da pa ona našo stran dobro pozna. Bili smo kar veseli. Nakar je pogovor nanesel na naše fotografije in je rade volje spremljala našo Internetno galerijo. Na konco je vprašala, če lahko ona vse to gleda na Internetu tudi doma. Bila je vesela, da bo lahko. Očitno je našo stran zelo slabo poznala. Na takem primeru se kaže, kako je Internet lahko zavajujoč. Eno je, da mora Internetna stran biti čim bolj pregledna in dopadljiva, naša tukaj najbrž ni za vzor, drugo pa je, kaj ljudje sploh najdejo na njej in ali se znajdejo v tem gozdu Internetnih strani in ponudb, ali ločijo zrna od plevela.

---

Iz zgodovine observatorija.

Profesor Pavel Kunaver (19.12.1889 - 19. 4. 1988 - zanimiva igra števil), znameniti naravoslovec, geograf, začetnik povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid, kjer je ta predmet poučeval v letih od 1961 do 1970 - v častitljivi starosti. Njegov teleskop, oziroma sedaj samo stojalo, še zmeraj služi svojemu namenu. Med prehodom Venere čez Sonce, 8.6.2004, smo »nov« avtomatski teleskop uporabljali za Internetni prenos prehoda, Kunaverjev teleskop »oldtajmer« pa je gostil vsaj petsto radovednežev, za vizualno spremljanje prehoda. Vložek v teleskop pred 50 leti še zmeraj vrača sadove. Mislim, da je to eno najstarejših učil v Sloveniji, ki je še v uporabi.

Obnova in dograditev šolskega astronomskega observatorija (z gradnjo začel že Pavel Kunaver v petdesetih letih 20. stoletja), pomlad 1994, foto Zorko Vičar.

Zanimivo sporočilo iz 26, maja 1994:
" Zorko!
Gospod, ki je prišel glede ploščic
te čaka pred tajništvom, da se
dogovorita.
Lj. 26. 5. 94 "

- gradnja astronomskega observatorija,
listek našla M. J. junija 2012.

Oglejte si nekatere MEADE-ove artikle, cene, dodatno opremo.