Ko sva tam po nekem času izgubila svojo skupino, nama ni ostalo drugega, kot da se (malce sebično, priznam!) po stopnicah povzpneva na teraso. Uganili ste, v najbolje opremljen srednješolski astronomski observatorij v Sloveniji. Že dolgo sem ga nameraval obiskati in tole je bila lepa priložnost.
Pri Klemnu Blokarju in Idi Kraševec sva bila kake pol urice edina gosta. Na žalost je nizka oblačnost skrivala veličasten razgled s terase, prav tako je onemogočila opazovanje Sonca v H-alfa svetlobi ter opazovanje česarkoli - razen cerkvice na Šmarni gori - s 30-centimetrskim dobsonom, znamenito Ciko. Le kronska pridobitev, radijski teleskop, z oblaki nima težav.
Ampak nič ne de. Observatorij je, z eno besedo, simpatičen! Roke si podajajo stare in nove opazovalne naprave. Delovna miza z vsem potrebnim orodjem. Podpis skoraj-slovenske-astronavtke Sunite Lyn »Suni« Williams na steni. Ker sem imel iz nižjih nadstropij še polno glavo kletk in terarijev z vsemi mogočimi mišmi, paličnjaki, ščurki in podobnim, sem napol pričakoval, da je tudi v s krpo pokriti stekleni škatli nekaj podobno živahnega. Pa se je pokazalo, da gre za meglično celico, s katero Šentviščani lovijo kozmične žarke. Celica ravno v tem času zaradi tega ali onega vzroka ni delovala najbolje, sledi žarkov pa so nadvse podobne majcenim utrinkom.
Žal zaradi drugih opravkov nisva mogla ostati dlje (sem si pa obljubil, da bom še kdaj prišel), je pa ta petek, trinajstega, moji skromni zbirkici domače astronomske literature prinesel ...
... novo zvezdno karto! Ravno prav veliko in pregledno. Leta. 2014 jo je izdalo Astronomsko društvo Vega. Klemen Blokar, Andrej Lajovic in Zorko Vičar so jo, so pač pogrešali nekaj podobnega, izdelali kar sami. Brez skrbi jo lahko odložimo v rosno travo, ne bo se zmočila in razpadla, ker je plastificirana. Karta je dvostranska. Osnova je na obeh straneh enaka, valjna projekcija celotnega neba, kjer so na formatu A3 vrisana vsa ozvezdja severne in južne poloble z zvezdami do šeste magnitude. Za natančno spoznavanje neba ni najbolj primerna, ker »... je premajhne povečave, da bi lahko služila kot podroben vodič, kako najti in prepoznati vse vrisane objekte, lahko pa opazovalcu pomaga pri izbiri objektov za opazovanje ali pa ga spomni, kje najti izbran objekt.« Velikost simbolov nezvezdnih objektov ne pove ničesar o velikosti ali siju le-teh, kar je pri takem tipu in namenu karte razumljivo.
Ena stran je bolj »začetniška«, z objekti za daljnogled ali manjši teleskop in kratkimi navodili ter razlago osnovnih pojmov; do neke mere lahko nadomesti sezonske zvezdne karte. Zelo je primerna za opazovalce, ki se spogledujejo z idejo, da bi se lotili Messierjevega maratona, doma pa imajo »le« navaden binokular. (Sam tukaj pogrešam vsaj še M 12 v Kačenoscu, M 94 v Lovskih psih ter NGC 2403 v Žirafi, ki so z omenjenim inštrumentom v temni noči vidne brez težav. Ter manjšo vstavljeno sličico (ali vsaj od zvezd Merak (Beta UMa) in Dubhe (Alfa UMa) s puščico nakazano), kako z zvezdami Velikega voza poiskati Severnico.) Svetle zvezde, zanimivo, niso označene z grškimi črkami, ampak s svojimi lastnimi imeni.
Druga stran vsebuje pravo malo bogastvo »nezvezdnikov«. Če sem prav preštel, jih je 238: vsi Messierjevi objekti (da, tudi misteriozna M 102), celoten katalog objektov Messierjevega plus maratona, njena največja posebnost pa so zagotovo objekti Caldwellovega kataloga. To je katalog, ki ga je sestavil in konec leta 1995 v reviji Sky&Telescope objavil znani britanski astronom, Sir Patrick Alfred Caldwel-Moore (1923-2012). »Katalog je zastavljen kot dopolnilo Messierjevemu katalogu, da bi večjemu krogu opazovalcev približal nekatere zanimive objekte, ki niso ded M. kataloga, a jih je škoda izpustiti iz opazovanj. C. katalog je urejen po padajoči deklinaciji objektov. Tako je C1 najsevernejši objekt v katalogu, C109 pa najjužnejši. Z naših zemljepisnih širin lahko (teoretično) vidimo objekte do C78, ostali so vidni le iz južnejših krajev.« Vsekakor si ga bo treba podrobneje ogledati in ta karta je dobro izhodišče!
Res sem vesel, da se tudi v digitalni dobi, ko je vse na dosegu klika miške ali dotika zaslona, še najdejo ljudje, ki verjamejo v tiskane medije. In čeprav bo za poglobljeno spoznavanje vesolja potrebno uporabiti druge vire, sem prepričan, da bo (je?) »šentviška« zvezdna karta postala nepogrešljiv pripomoček marsikaterega ljubitelja zvezdnega neba.
Gorazd Bizjan
P.S.: Karta je dosegljiva prek e-naslova info@ad-vega.si
Spika marec 2015/ stran 125
Glje tudi: