Za internetom stojijo mrežna računalniška orodja - računalniki povezani v mrežo. Preprosto povedano, na nek računalnik (server) naložimo določene vsebine (tekste, članke, slike, animacije, statistike, kalkulatorje, igrice, ankete, ...), ki se preko mednarodne računalniške mreže (svetovnega spleta) prenesejo na naš osebni računalnik ali katerikoli računalnik na svetu, če jele ta povezan s spletom in ima naloženo ustrezno programsko opremo.
Za te procese poskrbi zelo pomemben računalniški protokol HTTP - Hypertext Transfer Protocol , to je client–server model (odjemalec ali uporabnik - strežnik model).
Kako sem začel? - orodja na disketah, preko analogne telefonske linije in "voice" modema na ARNES in tako na svetovni splet - do grafičnega vmesnika pa preko "/Dial-up/Win_3x", s PPP (Point-to-Point Protocol ).
Bil je sejem računalništva - 1995 v Cankarjevem domu - v soboto sem šel iz nekega izobraževanja in malo pokukal po sejmu. Ustavil sem se pri stojnici ARNES-a in malo povprašal, kaj ponujajo. Pokazali so mi lično prozorno škatlico z disketami (najbrž 10), to je bil komplet s knjižico, navodili za grafični dostop do svetovnega spleta preko modema (domačega PC-ja). V navodilih in disketah sem našel - osnove HTML-ja, FTP-ja, internetnega protokola, elektronske pošte, na disketah je bilo vse to, torej tudi še Trumpet Winsock, brskljalnik Netscape, FTP program ... Najprej sem okleval in šel iz Cankarjevega doma brez disket (bil sem dokaj mlad in denarja ni bilo ravno v izobilju ...), a sem se, (ne) vem zakaj, vrnil in kupil "božanski komplet". Vse čestitke in pohvale ARNES-u in takratnim informatikom, ki so sestavili navodila in posneli komplete disket za instalacijo grafičnih internetnih orodij za PC-je (Windows). Doma sem zadevo po stopnjah uspešno inštaliral, bral navodila in uspelo je. Se danes mi je v spominu ostala živa slika trenutka in neizmerno presenečenje, ko mi je Netscape pokazal prvo grafično spletno stran na ekranu - Arnesovo. Tako sem leta 1995 že imel grafični dostop do svetovnega spleta. V nekaj urah v enem popoldnevu sem se tako naučil vsaj toliko, kot v enem letu faksa ...
Torej, ko ste na kakem sejmu, in ga zapustite, se vrnite nazaj in kupite nekaj dobrega zase, za kolege in za svet ... :)
Vse povedano je omogočalo orodje Trumpet Winsock za mrežna servisa TCP/IP (Transmission Control Protocol / Internet Protocol), z vpisom IP, Name Server, .., - se še spomnite prvih nerodnih korakov v neznan svet svetovnega spleta in čarobnega klika na "trobento", to je na ikono Trumpet (
) in potem šumenje modema
in čakanje na povezavo.
Hitrosti prenosa so bile skromne, do 14,4 Kbit/s, tako da se je slika, velikosti nekaj 100 Kbitov, s FTP prenašala na server celo minuto ali več, a občutki so bili vseeno čarobni.
Kdor je obvladal omenjena orodja in nastavitve, je bil takrat pravi frajer, ..., hodili smo na domove, v različne ustanove in bližali svetovni splet dijakom, firmam, itn.
Takrat (leta 1995) je bila mobilna telefonija še v zametkih in je bila elektronska pošta res nekaj imenitnega, kdor pa je imel še internetno stran, pa se je zdel že sam sebi genij, kaj šele drugim. ARNES je takrat naredil zares velikanski korak v spletno opismenjevanje Slovenije - čudovito ( sodelavci ARNESA si zagotovo zaslužijo veliko pohvalo in nagrado ... ) .
ARNES bi lahko poimenovali kar kot moderni elektronski spletni "TRUBAR". Na ARNES-ovih serverjih je takrat laufal še VMS (Virtual Management System) operacijski sistem - rečeno je bilo tudi, da bo UNIX izumrl, VMS pa preživel. V bistvu se je zgodilo drugače - preživel je UNIX, tudi preko Linuxa.
Pot informatike, operacijskih sistemov, mrežnih protokolov torej ni zmeraj enoznačna. Veliko je bilo smeri v razvoju računalništva, arhitektur, programskih orodij, operacijskih sistemov, a vsi niso preživeli. Omenimo tukaj VMS (Virtual Management System). V Sloveniji smo kar nekaj časa stavili na VAX/VMS operacijski sistem. Recimo sistem COBISS (knjižnični informacijski sistemi), ARNES, HMZ, ARSO ... so temeljili svoja računalniška orodja na omenjnem VMS-u. A je žal ta po letu 2000 opehal. Večina na zahodu pa je ostala zvesta UNIX sistemu in pozneje prehodu na Linux. Žal je tako Slovenija izgubila veliko energije pri prehodu iz VMS sistema večinoma na Linux in nekaj tudi na Windows sistem. Poleg tega pa so tudi določene spletne rešitve bile ukinjene (recimo orodje flash, do januarja 2021 so vsi večji brskalniki brezpogojno blokirali vso vsebino Flash, razen nekaj izjem - ki jih podpira recimo Kitajska).
Pred grafičnim internetom je splet temeljil na telnetu (ime baje izhaja iz TELephone NETwork - tako vsaj trdi Garth O. Bruen). Telnet je bil prvotno razvit za ARPANET v letu 1969 (tako pravimo, da se to leto šteje za začetek interneta - o ARPANETu nekaj besed spodaj). Telenet je protokol, oziroma aplikacija za povezavo odjemalcev s strežniki, ki torej omogoča dostop do virtualnih terminalov na oddaljenih sistemih, tako na lokalnih omrežjih ali internetu. To je protokol za dvosmerno 8-bitno komunikacijo. Njegov glavni cilj je bil povezati terminalne naprave in terminalsko usmerjene procese. Danes je recimo PuttY eden od bolj popularnih terminalskih emulatorjev (podpira mrežne protokole kot so SCP, SSH, Telnet in rlogin). Ime ni čisto enolično, a ve se, da je kratica "tty" ime terminala v Unix tradiciji.
Vrnimo se v čas nastanka "World Wide Web-a". Takrat (1995) je bil Netscape v bistvu edini uporabni brskljalnik, oral je ledino - kje pa je danes, recimo, da je vključen v konkurenco, itn? Linux pa je šele začel prihajati v namizne računalnike (aprila leta 1991 je takrat 21-letni študent računalništva Linus Torvalds iz Helsinkov, pripadnik švedske manjšine na Finskem, začel pisati [najprej kot hobi] v Minixu, klon Unixa). V firmah (podjetjih, javnih ustanovah, državni upravi, po šolah ...) so se vzpostavljale prve mrežne povezave med PC-ji. Wordstar je izumiral, QP (Quattro Pro - so napisali v zbirnem jeziku in Turbo C, zelo zaslužno so bili Adam Bosworth, Lajos Frank in Chuck Batterman. Hvalili so ga predvsem zaradi vrhunske grafike v DOS-u. Prva verzija je iz leta 1989 - na nek način z dopolnitvami živi še danes) je bil statistični program, ki je takrat mnogim olajšal delo, orodje MS Office je bilo v zametkih, OpenOffice pa še ni bilo (prva verzija je iz l. 1999). Kot programska orodja so prevladovali: Pascal, Fortran, C. O "skriptnih" jezikih smo komaj slišali. HTML kode smo se šele učili.
Windowsi so počasi postajali standard za vsakdanje delo (recimo po pisarnah) - Linux pa protiutež (rivalstvo je pozitivno, glede na karakter človeka, si lahko dokaj zanesljivo sklepal, kdo je na Linuxu).
V splet se kmalu začnejo vključevati stari in novi skriptni jeziki - Java (iz 1995), JavaScript (iz 1995), v tujini že nekaj časa živi Perl (iz 1987), PHP (iz 1995) postane velika uspešnica, v Slovenijo prodira tudi Python (iz 1991), ASP (iz 1996) in seveda mnogi ostali jeziki za interaktivno delo na spletu preko CGI. CGI lahko vključuje, poleg skriptnih jezikov, tudi ostale programske jezike (C, fortran, pascal, basic, ...), tako da nobeno orodje, znanje, ni bilo izključeno iz možnih spletnih aplikacij.
Kmalu na spletu zaživijo baze na principu SQL jezika (Structured Query Language - iz 1974, oče relacijskih baz in posredno SQL-a je Dr. Edgar F. »Ted« Codd [23.8.1923-18.4.2003] – nikoli ni prejel Nobelove nagrade, čeprav je ...), recimo Postgres (iz 1988), MySQL (iz 1995), ... Pot do mrežne ustvarjalne svobode in tudi zlorabe, je odprta.
Vsa ta orodja se večinoma preko form (okenc za vpis ali izpis podatkov) vključujejo v HTML (iz 1989, HyperText Markup Language, nekateri to prevajajo kot jezik za označevanje nadbesedila) - oče HTML-ja je fizik Tim Berners-Lee.
Omenimo še, da ima internet, kot mreža računalnikov, korenine v poznih petdesetih letih 20. stoletja, a je bil dolga leta skrbno varovana tehnologija v rokah Pentagona - "otrok hladne vojne".
Ko je sovjetska Rusija 1957 lansirala prvi satelit Sputnik, so februarja 1958 ZDA kot odgovor šle v projekt z imenom "Advanced Research Projects Agency" (ARPA ali DARPA - prevod bi se lahko glasil "Agencija za napredne raziskave"), da bi ponovno prevzeli tehnološko prednost.
ARPA je ustanovila "IPTO" ("Information Processing Technology Office") za namene programa "SAGE" ("Semi Automatic Ground Environment"), ki je prvič računalniško povezoval radarske sisteme širom ZDA - vse pod vodstvom Pentagona.
Internet ali medmrežje, je okrajšava angleške besede »inter-network«.
Internet uporablja sistem paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov, že omenjena TCP/IP.
Začetek odprtega interneta sega v konec šestdesetih let 20. stoletja (29. oktober 1969) in osemdeseta leta, ko je začel delovati kot ARPANET.
S sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov IP (Internet Protocol) in TCP (Transmission Control Protocol - napisal ga je Robert Kahn leta 1973).
Podatkovno omrežje zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo.
Sčasoma je omrežje preraslo v akademsko in raziskovalno omrežje, kasneje pa je postalo zanimivo tudi za komercialne uporabnike.
V tem času (od začetka komercialne uporabe) je Internet podvojil svojo velikost približno vsakih trinajst mesecev, kar kaže na izredno hitro rast. S širjenjem omrežja se je povečalo tudi število različnih vrst aplikacij, ki tečejo na njem.
Na sliki je oče HTML-ja, fizik Tim Berners-Lee (rojen l. 1955).
Leta 1980, sodeluje s CERNom, predlaga prototip jezika za tolmačenje "ENQUIRE" (napisan v pascalu), s katerim bi raziskovalci v CERNu zapisovali in izmenjevali strokovne dokumente (predhodnik HTML-ja). ENQUIRE je bil blizu modernemu zapisu wiki orodja.
Leta 1989 je Berners-Lee napisal predlog internetnega hipertekstnega jezika.
V zadnji polovici leta 1990 je še napisal (sprogramiral) prvi brskalnik (za HTML) in strežniško programsko opremo.
V tem letu sta skupaj Berners-Lee in CERNov sistemski inženir Robert Cailliau podala zahtevo za financiranje projekta, vendar CERN projekta ni uradno implementiral.
Napisal (sprogramiral) je tudi prvi spletni brskalnik z imenom "WorldWideWeb " (bil je še brez grafike) in postavil prvi spletni strežnik CERN HTTPd.
Leta 1991 (6. avgust) CERN objavi prvo spletno stran na svetu (Info.cern.ch - The website of the world's first-ever web server - še danes deluje, 2010 ).
Še lokalna kopija: lokalno_TheProject.html
V osebnih zapiskih Lee od leta 1990 naprej zapisuje "številna področja, na katerih se uporablja hipertekstni jezik" in na prvo mesto postavlja enciklopedijo.
Leta 1994 se je Lee preselil v ZDA na MIT (Massachusetts Institute of Technology) in tam ustanovil konzorcij World Wide Web - W3C - ki je združil zainteresirana podjetja, izboljšal standarde in se odrekel vseh avtorskih pravic.
Tako je svetovni splet postal dostopen vsem.
Leto za tem nastane domača stran Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - LJUBLJANA.
Pomemben mejnik je bil prvi grafični Brskalnik Mosaic, delo ekipe Marca Andreessena iz univerze v Illinousu (University of Illinois).
Mosaic je nemudoma izničil vso prednost starejšima protokoloma Gopher in WAIS - grafika je torej prevladala.
Leta 2009 je Google zaznal že več kot 100 milijard operativnih spletnih mest.
To je torej zgodba Berners-Leeja (in njegovih sodobnikov) - očeta moderne "latinščine", (HTML-ja) - enega redkih univerzalnih jezikov informatike, ki se bere na vseh operacijskih sistemih enako.
No nekateri so jezni na tega fizika, da je to in to zastavil napačno - a idealne rešitve ni. Morebiti so boljše (tudi slabše) rešitve - a v njegovem času so imeli priložnost tudi mnogi ostali raziskovalci podati boljše rešitve, boljše definicije spletnega jezika, a jim to očitno ni uspelo.
HTML jeziku se vidi, da je zadaj fizik - fiziki marsikaj poenostavimo, da sploh lahko kaj naredimo. To pa ne pomeni, če je forma in uporaba preprosta - razumljiva tako najstnikom kot znanstvenikom - da je zato HTML zapis slab.
Nasprotno - je odprt za nadgradnjo in omogoča enostavne, a uporabne rešitve za vsa področja življenja: informatiko, znanost kot tako, literaturo, novinarstvo, jezike, interaktivnost, zabavo, umetno inteligenco ... Je ogrodje za vključitev vseh ostalih formatov.
Še zanimivost - v času študija so nam zapovedovali programiranje v pascalu, fortran je bil že skoraj greh - a danes je fortran še kako živ. Na fiziki so nato uvedli C, nakar javo in sedaj najbrž spet C, no zdi se, da pa je prevladal Python, (?) ... In res, zadnja leta je na fiziki Python že standard, Java pa ostaja standard za učenje programiranja na fri-ju. Vsekakor so jeziki na bazi C-ja (perl, java, php, javascript) še kako močni in živijo, sploh na spletu in se še naprej razvijajo, ...
Splet je omogočil tudi razvoj t. i. umetne inteligence (AI) - polno je zaživela ob koncu corone ..., slučaj?
Arhitektura ChatGPT - umetna inteligenca ali "artificial intelligence (AI)".
ChatGPT je kratica za "Chat generative pre-trained transformer".
Klepetalnik na osnovi
generično predpripravljene transformacije - človeku značilna predpripravljena govorna klepetalnica - temelji torej
na obsežnem jezikovnem modelu. Razvija ga podjetje OpenAI.
Moto podjetja je »prijazna umetna inteligenca za vse človeštvo«. Ustanovljeno je bilo leta 2015 v San Franciscu (ZDA).
Med ustanovitelji so bili Elon Musk, Sam Altman, Peter Thiel in drugi. Pozneje je v podjetje OpenAI ogromno vložil
Microsoft, cca 13 milijard dolarjev.
Vrednost podjetja zelo niha, kdaj je vredno tudi 150 milijard dolarjev in veliko več ...
Ko se je pojavila kitajska konkurenca (2024, DeepSeek), mu je vrednost zelo padla.
A pri Kitajcih je tako, nikoli niso prvi, a zmeraj znajo čez nekaj let dobro prekopirati
rešitve zahodnega sveta ... Nič novega.
ChatGPT je v svojem osnovnem namenu klepetalni robot (angleško chatbot), katerega glavna funkcija
je posnemanje človeškega pogovarjanja (v bistvu je zbral večino znanja iz svetovnega spleta,
tudi značilnosti različnih jezikov).
Sistem lahko opravlja naloge, kot so pisanje besedil, odpravljanje napak v računalniških programih in skladanje glasbe,
zelo močan je pri pisanju programskih kod (obdeluje ne le besedila, ampak tudi zvok in slike).
ChatGPT se lahko spomni prejšnjih prošenj iz enakega poteka pogovora, kar je redkost med klepetalnimi roboti.
Nekateri informatiki so tako celo zaključili,
da gre za značilnost, ki bi lahko omogočila uporabo tega sistema za ustvarjanje klepetalnih robotov,
ki bi opravljali funkcijo osebnega psihoterapevta.
Na razpolago je zmogljivejša plačljiva verzija ChatGPT Plus in tudi neplačljiva verzija,
ki omogoča časovno omejen dostop do modela ...
ChatGPT izražal mnenja, ki pa so lahko tudi pristranska - a to je tudi lastnost človeškega
razmišljanja. Čar je v svobodi govora in zaenkrat je ChatGPT na meji tega načela, sploh ko gre
za vrednostne sodbe. Kot povsod, se je tudi v ChatGPT vključila politika
in zato so njegove vrednostne sodbe nekaj, na kar se ne gre zanašati.
Vse ostalo - pomoč pri programiranju, pomoč pri strokovnih vprašanjih, matematičnih problemih, tekstovni opisi
določenih procesov, fenomenov ...
pa so v ChatGPT-ju dosegli zavidljive rezultate.
Poleg programske kode izjemno dobro rešuje tudi recimo besedilne naloge (včasih smo rekli uporabne naloge).
ChatGPT je močan toliko, kot je močan v znanju sam uporabnik orodja.
ChatGPT ni edino tako orodje na spletu (tukaj je še recimo kitajski DeepSeek) - a je ChatGPT eno najmočnejših.
ChatGPT nam recimo zgolj v kaki minuti izdela spletno JavaScrip aplikacijo za gibanje
planetov, lahko tudi v C-ju, Javi ... Za kaj takega smo včasih
rabili ure ali dneve programiranja ... ChatGPT je tudi dokaj uspešen pri iskanju napak
v programskih kodah, tudi pri gonilnikih ... A, če nimamo trdnih osnov
programiranja, nam ChatGPT ne more pomagati pri kompleksnejših problemih, kodah.
Lahko pa nas s pametnim postopnim pristopom počasi uvaja v svet določenih programskih jezikov.
Kaj pa družboslovje, humanizem in umetna inteligenca?
ChatGPT nam sicer lahko napiše spis, domačo nalogo, pomaga pri diplomi, magisteriju, pisanju člankov,
leposlovja, poezije, nariše celo
umetniško sliko, zapiše note nove pesmi - a vrednost teh rezultatov (če zadaj ni razumevanja opisane materije in lastne
dodane vrednosti) je večinoma zelo vprašljiva
(no, učenci lahko prihranijo nekaj časa staršem pri pisanju spisov - domačih nalog ..., kar pa
je kdaj tudi v pomoč utrujenim staršem).
Nekateri bi umetno inteligenco poimenovali kar kot umetni spomin - in v tem je veliko resnice.
Inteligenca v originalu pomeni umevanje - to je ustvarjalnost - ki pa je umetni inteligenci ne moremo
pripisati v polnem pomenu te besede; je le dober izvajalec algoritmov, a v osnovi ni ustvarjalna.
Je pa res, kot je bilo že upravičeno poudarjeno, da določene programske rešitve
(hitro in v veliki večini primerov zelo korektno
piše računalniško kodo) najde hitreje od človeka. In kako to vpliva na delo v kolektivu?
Včasih smo se sodelavci več spraševali o tem, če ima kdo kako rešitev, kodo, recimo za obdelavo
podatkov na tak in tak način - smo bili drug drugemu "ChatGPT".
Danes je tega miselnega druženja v službah veliko manj - vsi takoj najdemo rešitev v kodi, ki jo
generira ChatGPT. Zelo hitro, kot smo že omenili, najde tudi napake v programski kodi - kar nam prihrani
dragocen čas.
No - še zmeraj je kdaj potreben nasvet sodelavca ...
Vseeno pa si t. i. umetna inteligenca - ki je še zmeraj človeška inteligenca,
le da računalniki veliko hitreje procesirajo veliko več podatkov in z manj
rutinskih spodrsljajev kot to zmore človek (to recimo dokazuje
nemoč človeka v igranju šaha proti računalniškemu algoritmu) - zasluži globljo umestitev v zelo
zahtevno definicijo, kaj je človek,
kaj inteligenca sploh je, kaj je samozavedanje, kaj je s t. i. svobodno voljo
misleca, kaj so možgani znotraj definicije človeka, življenja, tudi in predvsem v navezavi z vesoljem ...,
z najširšo sliko stvarstva.
Zato se tukaj navežimo na zanimivo razmišljanje - ali je razum
neka splošna zakonitost dogajanja v vesolju. V to smer
nas recimo vodi ideja o t. i. »Boltzmannovih možganih«.
Sledi povzetek iz poglavja:
Vesolje in možgani
»Boltzmannovi možgani« so ideja za samozavedajočo entiteto, strukturo,
ki nastane zaradi izjemno redkih naključnih nihanj v stanju termodinamičnega ravnovesja.
Na primer, v homogeni newtonski juhi je mogoče teoretično čisto po slučaju vse atome
ločiti in spet medsebojno povezati tako, da tvorijo funkcionalne človeške možgane
(čeprav bi to v povprečju trajalo veliko dlje od trenutne življenjske dobe vesolja).
Ta ideja je dobila ime po avstrijskem fiziku (Stefanovem učencu) Ludwigu Boltzmannu
(1844-1906), ki je leta 1896 objavil teorijo, ki pravi, da je vesolje sicer
v malo verjetnem stanju neravnovesja, a le, če se takšna stanja (neravnovesja)
pojavijo naključno, se lahko pojavijo možgani, ki se zavedajo vesolja.
Boltzmannovi možgani so dobili nov pomen okoli leta 2002, ko so nekateri
kozmologi postali »zaskrbljeni«, da v mnogih novih teorijah vesolj(a) človeške možgane
v sedanjem vesolju po številu, v prihodnjih vesoljih, močno presegajo Boltzmannovi možgani,
ki imajo popolnoma enaka dojemanja kot naši možgani. To vodi do absurdnega zaključka,
da smo potem verjetno tudi mi Boltzmannovi možgani. Takšen argument reductio ad absurdum
se včasih uporablja kot protiargument nekaterim teorijam vesolja.
Več na strani: Vesolje in možgani
Če se vrnemo v vsakdanjo realnost, se zdi, da bo zaradi uporabe računalnikov (AI)
naša bodočnost, družba
vse manj pripravljena na vsakdanje izzive preživetja v in z naravo.
Zakaj?
Ko se danes srečujem s študenti na praksi ali z diplomanti,
ki so ravno začeli z delom, kaj mislite, po čem posežejo, ko jim
zadam-o določeno nalogo. Takoj začnejo tipkati v ChatGPT in iskati hitre rešitve,
jih večinoma tudi najdejo - a mnogokrat jih ne ponotranjijo, jih ne razumejo dovolj,
da bi jih znali samostojno aplicirati na ostale probleme (tudi, če so ti zelo podobni
prvotni nalogi). Dokler se da živeti z AI, se zdi, da to ni problem, a ko nas nekdo ali nekaj
loči od bergel umetne inteligence (po domače od informacij in rešitev svetovnega spleta),
se zdi, da bodo bodoče generacije zmogle manj kot generacije, ki so
umetno inteligenco gradile. Do danes je povprečen študent znal samostojno
izdelati rešitev, recimo za relacijo:
meritve nekega pojava, umestitev podatkov v informacijski sistem,
obdelava podatkov, sinteza - model, končno sklepanje na splošno
zakonitost, ki izhaja iz obdelave zabeleženega pojava.
Tudi študentje nam to čez čas priznajo. Sicer povedo, da bi v resnici radi bolje, globlje razumeli
računalniško kodo, sklepanje, rešitev, a da se večinoma zadovoljijo s prvo rešitvijo
in s približnim razumevanjem - bolj ugibanjem.
Človek bo torej še zmeraj rabil za celostni razvoj in varno samozavestno življenje
vsa relevantna vedenja in spretnosti - od preživetja v naravi (pridelava hrane,
kurjenje ognja ...) do razumevanja, kako mu pri tem lahko pomaga gruča računalniških
orodij - kako jih varno in logično uporabimo v svoj prid in ne zgolj, da z ugibanji iščemo
rešitve na prvo žogo. Še zmeraj bomo rabili nekoga, ki bo znal razložiti, kako
razumeti odgovore AI, sploh ko gre za kompleksnejša, strukturirana vprašanja in odgovore.
Torej, recimo ChatGPT še zmeraj potrebuje človeka z znanjem in pravilnimi
ali vsaj s smiselnimi ocenami željenega rezultata. Torej, za preživetje bo še zmeraj
potreben dober pedagog, učitelj, profesor, razumen prijatelj, starš ...
A obstaja še druga možnost - kombinacija obojega bo morebiti dala boljše rezultate.
Tudi to se nakazuje v komunikaciji s študenti. Kaj konkretno mislim?
Morebiti pa bo nova pedagogika v navezavi na AI znala hitreje in bolje pomagati odraščajočim človečkom, učencem, študentom,
zakaj ne tudi starejšim -
recimo, da jim AI lahko pomaga tam, učencem pri snovi, kjer v šoli učitelj ni bil uspešen
- dajmo se presenetiti. Problem do danes je bil, da mnogo otrok v stiski večinoma ni imelo
nobenega v bližini, ki bi ga lahko kaj vprašali, ki bi jim snov še enkrat razložil na drug način,
si zanje vzel čas.
Sedaj pa se sama moč računalniških algoritmov zdi,
kot nek nov in nevtralen potencialni inštruktor, ki je zmeraj na voljo in
je praktično skoraj "zastonj" in tudi ne zavija oči, če otrok postavlja
"banalna" vprašanja. Najbrž ne vsem - žal - a mnogim učencem bo AI lahko zelo pomagala
(če smo iskreni, že pomaga - leto 2025).
Povedano bi lahko veljalo tako za učenje jezikov, kot recimo za učenje matematike, pozneje fizike,
kemije, biologije, seveda informatike, spretnosti preživetja v in z naravo, tudi pri izzivih v službi ...
Ne spomnim se, da bi se veliko novotarij tako hitro prijelo kot AI, morebiti svetovni splet, ki je seveda
osnova odprte umetne inteligence, družbe. AI v veliki večini seveda črpa rešitve iz svetovnega spleta (dela na mesto nas),
algoritme za pisanje programskih kod pa ima seveda že vgrajene. Do določene mere se AI zna tudi sam popravljati,
korigirati, nadgrajevati, kar je
izjemna pridobitev. A na prvem mestu gredo vse pohvale ekspertom
(pobudnikom, računalničarjem, verigi inženirjev in raziskovalcev, ki razvijajo
računalniško tehnologijo), ki stojijo za AI - moj velik poklon in Velika HVALA vsem, žal večinoma
anonimnim strokovnjakom!
Poklon tudi družbenemu dogovoru, konsenzu zahodnega sveta - odprti demokraciji tržnega gospodarstva - ki je to omogočila,
omogoča. Zlorabe pa so žal tako večni spremljevalec napredka, tako kot so bolezni večne
spremljevalke ŽIVLJENJA.
Za uporabo računalniških tehnologij velja podobno kot za vsa ostala področja našega življenja,
ustvarjanja, za nove tehnologije, za sveža znanstvena spoznanja -
uspešni rezultati uporabe so v prvi vrsti odvisni od zmernosti, smiselnosti,
logičnosti, premetenih kombinacij pri vključitvi (recimo informatike) v življenje, v delovne,
raziskovalne procese,
v pedagoške prakse, v lajšanje vsakdana ...
Tudi za sodobno izjemno zmogljivo
informatiko velja, da jo lahko uporabimo tako za dobre, kot tudi za slabe namene. Če bi bilo
kaj drugače - to ne bi bilo več od človeka ... A vsak se (recimo) sam odloča na kateri strani
uporabe umetne inteligence bo sodeloval - na ustvarjalni ali na strani zlorabe.
A vrnimo se v razloge, zakaj se je svetovni splet sploh razvili. Svetovni splet je, glede na opisan razvoj, na nek način nezakonski sin mame astronomije, poletov v vesolje (... leta 1957 je izstreljen Sovjetski Sputnik, začne se tekma za vesolje med Sovjeti, Američani in tehnološki informacijski odgovor ZDA na Sovjetski preboj je bil silovit in se je zrcalil tudi v hitrem razvoju komunikacije med računalniki, v razvoju interneta ...).
Glede zgodovine interneta in spletnih orodij pa velja, kot za vsak zgodovinski mejnik, citirati misel Alana G. Grossa: 'Odkritje ni zgodovinski dogodek, ampak naknadna družbena presoja.'
Veliko povedo odzivi_javnosti. Smo pa bili tudi mini predhodniki forumov, saj smo mnoge odzive posameznikov objavili na naši strani, glej, beri odzive.
Lepo je bilo slišati recimo pohvale:
"26.1.1997 Delivery-receipt-to: AJ
Date: Sun, 26 Jan 1997 10:36:36 +0000
From: AJ
Subject: En lep pozdravček
To: Zorko.Vicar@guest.arnes.si
Priority: urgent Comments: Authenticated sender is
X-MIME-Autoconverted: from Quoted-printable to 8bit by razor.arnes.si id TAA00050
X-Status:
Lep pozdrav!
Tukaj en zagrizen astronom iz Gimnazije Bežigrad. Imate tok lepo stran, da kr nisem mogu stran. Zelo sem vesel, da obstaja tudi taka stran, saj me vesolje izredno zanima.
P.S. Lep pozdrav tudi mojemu kolegu iz astronomskega krožka (1.c)
Srečno!" xy
-----
20.9.2000
At 13:44 20. 9. 2000 +0200, you wrote:
Pozdravljeni!
Ogledal sem si vašo stran, ki je zelo zanimiva. Lepo je da delate na razvoju ąolske izobraľevalne astronomije in tudi amaterske praktične astronomije v Sloveniji. Mislim da je na tem področju ąe vedno premalo sodelovanja. Ker se sam s tem področjem ľe dolgo let ukvarjam vem tudi nekaj "zgodovine" in menim, da gre na bolje. Prilagam pa vam informacijo o svojem delovanju in usmeritvah.
Lep pozdrav
XY -----
Date: Tue, 8 Jun 2004 09:51:30 +0200
Subject: ful dobro
da ste naredili tole animacijo venere in sproten prikaz, svaka čast,
LP, x, y fakulteta
--------------------------------------------------
Subject: bravo!
Date: Tue, 8 Jun 2004 13:29:29 +0200
Spoštovani,
Hvala, ker smo lahko spremljali potovanje Venere mimo Sonca. Meni se je zdelo čudovito. Lep pozdrav! XY
--------------------------------------------------
To: Zorko Vicar
Subject: Odg: Re: Bravo!!!!
Date: Wed, 9 Jun 2004 16:11:01 +0200
Poleg 2 observatorijev ste bili edini, ki ste "predvajali" v barvah, pa kakšno minutko prej je bila na voljo vaša "najnovejša" slika kot pri observatorijih. Še enkrat - BRAVO!
--------------------------------------------------
Subject: Venus transit 8. june 2004
Fantasticen prenos - cestitke celotenemu ekipu. Sledim iz Londona. Na zalost moram iti delat zdaj, pa bom probil se obiskat stran cez dan.
lp xy
-----
24.4.2006
From: xy@guest.arnes.si
To: zorko.vicar@guest.arnes.si
Subject: turški mrk
Date: Mon, 24 Apr 2006 19:47:43 +0200
Parts/attachments:
1 Shown ~29 lines Text
Zorko,
[...] Z užitkom kradem slikce z vaše strani. Moj xy, ki mu fotografija ni tuja, pravi, da imaš dobre fotke.
xy
-----
28.9.2017
Za: Vičar Zorko
Od: Fx
Za: Zorko.Vicar
Datum: 28.09.2017 16:29
Zadeva: Re: Koordinate
Pozdravljeni,
V celoti ste mi pomagali [z vašo stranjo:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/gausskru_wgs84_d48_nazaj_02.html
in ostale],
saj imam sedaj vse izmere zemljiško-katasterskih točk iz starih in novih eleboratov
za svojo parcelo v istem formatu in so tako medsebojno primerjive.
Hvala lepa in lep pozdrav.
XY
-----
11.11.2023
Od: Nx
Za: Zorko.Vicar
Datum: dne 2023-11-11 19:09
Zadeva: astronomski krožek
Lepo pozdravljeni,
Kot bodoča učiteljica Tehniških dejavnosti (izredna študentka pedagoške fakultete, ki malo ...)
imam za nalogo poučevanja raziskati teleskop. Po vseh prebranih gradivih
(in kot strastna ljubiteljica astronomije - laična), me je vaša stran zelo
navdušila in dala iskano znanje.
Najlepša hvala!
----------------------------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Rezime
Obiska je bilo že na začetku kar veliko (10 ali več na dan) in to iz celega sveta. Vem, da smo bili po obiskanosti kdaj celo prvi med vsemi astronomskimi internetnimi stranmi (ki so imele števce) v Sloveniji. Sedaj naše strani obišče nekaj 10 000 ljudi na leto, a predvsem zaradi velike raznolikosti vsebin, ki niso vezane zgolj na astronomijo (no, astronomija je in bo ostala jedro domače strani).
Pod rubriko aktualno objavljamo predvsem sprotne rezultate našega dela (slike, opazovanja, kdaj pomembne svetovne dogodke, itn), ohranjamo tudi stare zapise našega dela. Pomembne so tudi objave slik, člankov, pobud, itn. Večino publiciranega gradiva je ohranjenega tudi na naši strani.
Z rahlim zamikom smo že konec leta 1995 (med prvimi v Sloveniji) naredili povezavo na sliko dneva (Astronomy Picture of the Day).
Naredili smo lastno galerijo slik, objavili določena poglavja iz astronomije, raziskovalne naloge, uspehe dijakinj in dijakov na zagovorih različnih nalog, tekmovanjih, maratonih, itn. Stran je do določene mere tudi interaktivna (omogoča aktivno vlogo obiskovalca - "vzajemnost" preko raznih kalkulatorjev, itn).
Podana je zgodovina krožka in tudi zgodovina astronomije, ter delno naravoslovja. Po svetovnem spletu smo prenašali nekatere izjemne dogodke, mrke, prehod Venere - pomagali smo si tudi s šolskim serverjem, saj ARNES ni naklonjen poganjanju skript (skriptnih jezikov) na serverjih.
Občasno gostimo tudi starejše občane in tako širimo polje izobraževanja na širši krog, izven šole. Kdo bi porekel, vlagajte raje v mlade in ne v starejše - a življenje nas zmeraj preseneča (vlaganje v starejše je v resnici zelo učinkovito vlaganje v mlade), starejši ljudje namreč zelo rahločutno srkajo nova znanja, hkrati pa svoje navdušenje prenašajo na vnuke, nečake, otroke, jih tudi opremljajo z astronomsko opremo. Smo bili hkrati prva skupina Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je imela spletno stran:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/uni3_proastro06_07.html
Kot predavatelje gostimo tudi univerzitetne profesorice, profesorje, mlade raziskovalce in druge ustvarjalce. Vse te dogodke beležimo na naših straneh.
Je pa stran posegla tudi v logiko, zabavo, slovarje, zgodovino, v GIS, meteorologijo, kot tudi v risanje grafov, itn, omogoča torej neko interaktivnost na mnogih področjih (orodja so: JS, PHP, Java, ...).
Mnogokrat smo naredili mini korak pred "konkurenco" (pa ne da bi s kom tekmovali, ampak zaradi potrebe), a nas je skoraj zmeraj dohitel in prehitel kdo drug, recimo Google (s kalkulatorji, z Google Earthom, ...).
Po svoje smo bili veseli, da smo z nekaj primitivnimi orodji šli v smer, v rešitve, ki so čez čas postale "mainstream", a veliko bolj profesionalne znotraj velikih korporacij. Vem, da so me kdaj hecali, ha - ne bi se ti bilo potrebno matrati ...
Sam sem pustil ogromno orodij nerazvitih, na pol poti - a ni bilo druge rešitve, če hoče človek živeti še naprej v realnem svetu.
Veseli me, da je mnogim uporabnikom spleta naša stran zelo koristila - kdaj je edina ponujala določene vsebine, rešitve.
Slovenija je po spletnih vsebinah v bistvu še zmeraj zaostala spletna regija (na nivoju nerazvitih). Zakaj je temu tako? Vsekakor je velik problem pomanjkanje avtonomije univerz, raziskovalcev, učiteljev, državljanov. Nekaj je kriv tudi naš karakter - naša zaprtost in bojazen, da kaj bodo pa rekli kolegi ... Velik del krivde pa se skriva v lovkah "velikega brata", smo družba na nivoju "Živalske farme", ...
Živ dokaz za te trditve je recimo WIKIPEDIA, na kateri kdaj o slovenskih znanstvenikih več piše na angleških straneh, kot na slovenskih ( primer Josipa Plemlja, 1 proti 36 - res je, da so linki iz slo-wiki še na druge podobne strani, ki so lahko še obsežnejše, a to ne zmanjšuje odgovornosti slovenske zainteresirane javnosti, ... ), ko so tuji manj pomembni znanstveniki na naših straneh glorificirani v zvezde, domačih pa ni, ali pa so zgolj na kratko omenjeni (na straneh dotičnih nacionalnih Wikipedij pa manjkajo slovenski znanstveniki, ki pa imajo mesto v svetovnih enciklopedijah). Tudi velik beg možganov kaže - da smo se spet zapletzali.
Zgovorna (povedna, eksemplarična) je še ena cvetka slovenske Wikipedije, ko recimo posredno (zvito) dvomi o pristanku človeka na Luni (http://sl.wikipedia.org/wiki/Apollo_11). Smo praktično edina država, ki si to privošči na Wikipediji (razen kakih diktatur). To je relativizacija, ki lahko pelje v relativizem na mnogih področjih, v znanosti, šolstvu, po posameznih strokah, recimo v biologiji, fiziki, zgodovini, ...
Res da Wiki. ni uradna stran neke institucije, ampak v njej sodeluje zainteresiran javnost - a to pove še več o (ne)avtonomnosti institucij neke države.
Država, ki ne išče v sebi moči in zgledov za boljše življenje, nima v rokah svoje usode, a to je že neka druga zgodba, ...
Določene vsebine, resnice (ki določenim vplivnim krogom niso všeč) se iz WIKIPEDIA-je redno brišejo, skratka popoln nadzor. Vsi omenjeni posegi, avtocenzura, itn, vodijo v prirejanje resnice - ZAKAJ?
Wikipedija deluje nepretrgoma od 15. januarja 2001 (soustanovitelj je Jimmy Wales - rojen 1966). 20. septembra 2004 je doživela vnos svojega milijontega članka.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Zgodovina_Wikipedije
- beseda "wiki" izhaja iz havajskega jezika in pomeni 'hitro'.
Na začetku sem doživel nekaj sugestij, češ naj strani urejajo dijaki (a ti prihajajo in odhajajo). Tudi dijaki so mnogokrat videli zgolj formo, igranje s html-jem, okvirji, obliko, ikonami, na vsebino pa se niso kaj veliko ozirali. Nekaj nadobudnežem sem dal cd (danes je dovolj kak program za "krajo" spletnih portalov), ker so bili navdušeni nad mislijo, da kak dizajn bodo speglali iz naše strani, itn. A s tem je ogromno dela in kmalu so obupali in pozabili na dizajn in želje ...
Če sem odkrit, je stran (po formi) na nek način zamrznjena v času - zastarela in neprečiščena. Marsikaj je odveč - slepe veje html povezav (nek koncept zaživi in nato odmre). Marsikaj moti tega ali onega. A danes, ko so zaživeli forumi, blogi, itn in se na spletu najde vsega dobrega in slabega - je teh pripomb zmeraj manj.
Kljub vsemu so se na stran mnogi navadili - tudi njene arhaičnosti, slepih vej (povezav) - in jo s pridom uporabljajo. Z veseljem priznam, da kdaj iščem kako uporabno podstran lastnega portala izpred 10 in več let kar z iskalnikom (s tem se ni za hvaliti, a zagotovo vem, da se to dogaja vsem razvejanim stranem, oziroma avtorjem obsežnih portalov).
Vem tudi, da se na določenih državnih portalih še uslužbenci dotične stroke ne znajdejo, kaj šele zunanji uporabniki.
Odkrito povedano, želja po spremembah je zmeraj bila, a ta enostavna forma vzame najmanj časa in je na nek način zgodovinski relikt, ki pa še zmeraj aktivno živi, služi svojemu namenu.
Prednost naše strani je časovna sledljivost, kar je velik problem svetovnega spleta. Mnoge dobre vsebine namreč izginejo za večno.
Papirus ostaja, html dokumenti pa so dokaj virtualni in tako sčasoma ireverzibilno izginejo iz spleta, ni jih v knjižnicah, ni jih nikjer. To je velika škoda!!!
No, nekaj rešitev za ohranitev starih html dokumentov je implementiranih v svetovnem spletu preko iskalnikov, itn, a so precej površne.
Oziroma - sedaj se je pojavil celo nov problem, da določene vsebine ni moč zbrisati iz posnetkov (kopij) strani.
