Nekatere dvojne zvezde

Nekatere dvojne zvezde

Veliko zvezd je izrazito lokalno gravitacijsko povezanih s sosednjimi zvezdami, kar pomeni, da potujejo okrog skupnega težišča. To so t.i. dvojne (binarne) ali večkratne zvezde. Dvojni zvezdni sistemi so pomembni z večih vidikov - med zvezdami lahko prehaja do izmenjave snovi (akrecija), posledično do eksplozije nov in supernov, itn.
Glej tudi:
** Akrecija v dvojnem zvezdnem sistemu.
** Supernova v galaksiji NGC3877 v ozvezdju Velikega medveda
** Potrditev nove (V1493 Aql) v Orlu.
** http://www.munisingwebsites.com/lookum/doubletour.html

Spika julij-avgust 2010 (strani 335 - 339)
Sijajna poletna ozvezdja s številnimi svetlimi zvezdami pritegnejo pozornost vsakega opazovalca. Rimska cesta se boči čez nebo in se zgosti proti obzorju v ozvezdju Strelca, kjer je njeno središče. Svetli oblaki zvezd in temni oblaki medzvezdnega plina in prahu se prepletajo med seboj, razpršenih kopic in meglic se lahko nagledamo že s prostimi očmi. Poleg vseh teh lepot pa je na poletnem večernem nebu še nekaj, kar je vredno ogleda ...

Najlepša dvozvezdja poletnega neba
Bojan Kambič
KAKO OPAZOVATI

- v članku je nekaj dodatnih kart in komentarjev, ki jih ni v originalu; komentarji so večinoma v oglatih oklepajih [].
Preden se lotimo opazovanj, moramo vedeti, kako veliko zorno polje imamo pri posameznih povečavalih, ki jih pri opazovanju uporabljamo, saj le tako lahko vemo, kolikšen je v okularju videti razmik na primer 2 ločni minuti, 20 ločnih sekund, 2 ločni sekundi... Velikost zornega polja najlažje določimo tako, da teleskop usmerimo prti svetlejši zvezdi v bližini nebesnega ekvatorja, zvezdo postavimo na rob zomega polja in izmerimo čas, ki ga potrebuje za prehod čez zorno polje. Ker vemo, da se zvezda v bližini ekvatorja zaradi dnevnega vrtenja Zemlje premakne za 15 ločnih sekund (") v eni časovni skundi, lahko iz časa prehoda izračunamo velikost zornega polja. [teoretično velja tudi: vidno_polje = vidno_polje_okularja / povečava, vidno polje večine okularjev za nekaj 10 EUR je okrog 50 ° (kar je blizu zornega polja očesa), boljših za 100 EUR pa plizu 70 °, vidno polje najbolših, za nekaj 100 EUR, pa celo okrog 100 °.]
Za vsak teleskop obstaja mejna ločljivost, ki je odvisna od premera objektiva. Mejna ločljivost nam pove, za koliko sta zvezdi še lahko razmaknjeni, da ju s tem teleskopom ravno še ločimo. Zaman homo s 60-milimetrskim refraktorjem skušali ločiti na primer dvozvezdje Epsilon Žrebička, pri katerem sta zvezdi zmaknjeni 1,1 ločne sekunde. Mejna ločljivost takšnega teleskopa je namreč 2 ločni sekundi ("). Za izračun ločljivosti lahko uporabimo enostavno formulo, ki da ločljivost teleskopa v ločnih sekundah:
ločljivost[v "] = 12/D
kjer je D premer objektiva v centimetrih. Rezultat je teoretična mejna ločljivost teleskopa, pri kateri predpostavljamo, da imamo idealno optiko (objektiv in okular) in odlične opazovalne pogoje. V praksi se lahko teoretični mejni ločljivosti le bolj ali manj prihližamo. [Ločljivost očesa je okrog ene ločne minute (1', kar ustreza valovni dolžini okrog 555 nm in zenici 2mm, recimo na 200 m lahko še ločimo oči na človeškem obrazu). Iz tega lahko dobimo, glede na razmerje objektiv - zenica, oceno ločljivosti za teleskop. Recimo preme objektiva 60 mm deljeno z 2 mm je 30, če delimo 1' = 60" s 30, dobimo ločljivost 2" za teleskop premera 60 mm]
Klasično pravilo pri opazovanjih je, da je koristna povečava teleskopa približno 2-krat večja od premera objektiva, izražena v milimetrih - torej 120-kratna za 6O-milimetrski objektiv, 400-kratna za 200-milimetrskega... Večje povečave so seveda možne, a so takoimenovane jalove povečave - sliko sicer povečamo, novih podrohnosti pa ne vidimo. Ker pa nam pri opazovanju oziroma ločevanju dvojnih zvezd ne gre toliko za kvaliteto slike kot pa za to, da zvezdi dejansko ločimo, lahko za dvozvezdja, katerih razmik je blizu mejne ločljivosti našega teleskopa, uporabljamo največje povečave, ki jih z okularji še lahko dosežemo. Ker pa je Zemljina atmosfera nemirna, so zvezde v zornem polju razmazane, stalno plešejo sem ter tja in se zvijajo pred našimi očmi, kar otežuje opazovanje. Večja kot je povečava, bolj nemirna je slika. Vendar pa se včasih za a delček sekunde slika popolnoma umiri in takrat bomo morda zagledali dve zvezdici, ki sta bili prej ves čas videti kot ena sama.

[Animacija kot pomoč k razumevanju "nemirne slike", t.i. slabega seeinga.]

Na poletnem nebu dominirajo tri svetle zvezde, ki tvorijo takoimenovani poletni trikotnik: Vega v Liri, Deneb v Labodu in Atair v Orlu (foto [v Spiki]: Akira Fuji).

Na te dokaj redke trenutke moramo potrpežljivo čakati za okularjem.
V prispevku je ob vsakem opisanem dvozvezdju še risba, ki skuša pričarati videz dvozvezdja v zornem polju teleskopa. Sever je vedno zgoraj, vzhod pa na levi. Pri široko razmaknjenih parih je zorno polje 15 ločnih minut. Tako veliko polje imamo pri 200-kratni povečavi, če opazujemo s kvalitetnim okularjem. Pri tesnejših parih pa je premer zornega polja na slikah 5 ločnih minut. Tako veliko polje imamo pri 600-kratni povečavi!
Včasih je ena zvezda para tako šibka. da se že izgublja v siju svetlejše zvezde. Zato moramo vedeti, kje naj šibko zvezdico sploh iščemo. K splošnim podatkom o nekem dvozvezdju, kot so navidezna svetlost zvezd in njun medsebojni razmik, vedno sodi še položaj para. Ta podatek nam pove, za koliko stopinj v nasprotni smeri vrtenja urinih kazalcev se nahaja šibkejša komponenta. Seveda moramo vedno vedeti, kako je orientirano polje v teleskopu, s katerim opazujemo.

Položaj para nam pove lego šibkejše zvezde glede na svetlejšo v stopinjah. Kot merimo od severa v nasprotni smeri urinih kazalcev od 0 do 360 stopinj. Če je položaj para na primer 90 stopinj, je šibkejša zvezda vzhodno od svetlejše, če je položaj para 220 stopinj, je šibkejša zvezda jugozahodno od svetlejše ...
Nenavadne kontrastne barve zvezd pri nekaterih dvozvezdjih, ki jih tako poetično opisujejo v astronomski literaturi, nam - verjeli ali ne - pričarajo naši možgani. V odsotnosti barv enega dela spektra se preostale barve enostavno premaknejo. Če je ena zvezda dvozvezdja na primer izrazito rumena ali oranžna, lahko dobi njena sicer belkasta soseda nadih zelene, modre ali celo vijolične barve. Barvni kontrast bo najholje viden, če slika zvezd ne bo povsem ostra, opazovati pa moramo pri takšni povečavi, da bosta zvezdi čim bližje skupaj.
Pa začnimo!
EPSILON LIRE (e LYRAE)
Naše potovanje začnimo v ozvezdju Lire. pri slavni dvojno-dvojni zvezdi Epsilon. Enostavno jo najdemo, saj leži le 1,5 stopinje severovzhodno od svetle Vege.
S prostimi očmi vidimo to zvezdo kot enojno, že v manjšem daljnogledu pa se pokažeta dve. Zvezdi sta 5. magnitude in kar 3.5 ločne minute narazen [teoretično bi ju lahko ločili tudi s prostim očesom, nekateri trdijo, da to zmorejo].

Pri odličnih opazovalnih pogojih bomo v dobrem 8-centimetrskem refraktorju opzili, da je vsaka od obeh zvezd še sama dvojna. Prvi je oba tesna para ločil William Herschel, ki je leta 1779 v svoj dnevnik opazovanj zapisal: "Epsilon Lire je zelo posebna dvojno-dvojna zvezda. Na prvi pogled je videti le kot dvojna, če pa se nekoliko potrudim, opazim, da je vsaka od zvezd še dvojna...,". Prva natančna merjenja tega štirizvezdja je leta 1831 opravil F. G. Struve. Od takrat dalje astronomi ta sistem zvczd neprenehno spremljajo.
Severni par je dobil oznako Epsilun 1. SestavIjata ga zvezdi z navidezno svetlostjo 5m0 in 6m1, ki sta 2,6 ločne sekunde narazen. Spektralna tipa zvezd sta AZ in A4, torej je njuna barva bela. Zanimivo je, da je svetlejša zvezda para še spektroskopsko dvojna.

Južni par je dobil oznako Epsilon 2. Zvezdi pa sta trenutno narazen za 2,3 ločne sekunde.

Navidezni svetlosti zvezd sta 5m2 in 5m5, spektralna tipa pa A3 in Ai. Tudi ti zvezdi sta beli.

Glavni spektralni tipi zvezd - O B A F G K M. Predstavitev po barvah, temperaturah in spektralnih črtah. Zacetnice tipov si lazje zapomnite preko zacetnic besed v stavku: "O Be A Fine Girl Kiss Me." Seveda je še več podtipov, ta razpredelnica naj služi za približno predstavo o barvi posameznih zvezd in njeni temperaturi.
Glede temperatur v posameznih tipih, so različne meje, spodaj je tabela iz wiki.

Class Temperature^[8]
(kelvins) Conventional color Apparent color^[9]^[10]^[11] Mass^[8]
(solar masses) Radius^[8]
(solar radii) Luminosity^[8]
(bolometric) Hydrogen
lines Fraction of all
main sequence stars^[12]

O ? 33,000 K blue blue ? 16 M_? ? 6.6 R_? ? 30,000 L_? Weak ~0.00003%

B 10,000–33,000 K blue to blue white blue white 2.1–16 M_? 1.8–6.6 R_? 25–30,000 L_? Medium 0.13%

A 7,500–10,000 K white white to blue white 1.4–2.1 M_? 1.4–1.8 R_? 5–25 L_? Strong 0.6%

F 6,000–7,500 K yellowish white white 1.04–1.4 M_? 1.15–1.4 R_? 1.5–5 L_? Medium 3%

G 5,200–6,000 K yellow yellowish white 0.8–1.04 M_? 0.96–1.15 R_? 0.6–1.5 L_? Weak 7.6%

K 3,700–5,200 K orange yellow orange 0.45–0.8 M_? 0.7–0.96 R_? 0.08–0.6 L_? Very weak 12.1%

M ? 3,700 K red orange red ? 0.45 M_? ? 0.7 R_? ? 0.08 L_? Very weak 76.45%

SAO 67287
24 ločnih minut jugozahodno od Epsilona Lire najdemo šibko dvozvezdje z oznako SAO 67287, ki sije s 6,4 magnitude in je torej na meji vidljivosti s prostimi očmi. [SAO je kratica za Smithsonian Astrophysical Observatory Star Catalog.]

Lega štirizvezdja Epsilon Lire in 24 ločnih minut oddaljenega dvozvezdja z imenom SAO 67287. Karto smo vzeli iz Uranometrje 2000.0, Vol I. Svetlejša zvezda para je spektralnega tipa K5 in je v teleskopu videti oranžna, šibkejša, ki sije z navidezno sveflostjo 10m4, pa je bela z nadihom vijolične, leži pa ločno minuto južneje. Svetlejša zvezda je še sama spektroskopsko dvozvezdje.
ZETA LIRE (Z LYRAE)
Zeto Lire najdemo približno dve stopinji jugovzhodno od Vege. To je prekrasno dvozvezdje, ki ga sestavljata zvezdi z navideznima svetlostma 4m4 in 5m7. Navidezni razmik je 44 ločnih sekund, kar je dovolj, da ju ločimo že z binokularjem 10x50. Ta čudoviti duet [navidezno] sije rumenobelo in rdečebelo.

Barvi opazimo v vseh teleskopih. Kar težko je verjeti, da živi kontrastni barvi pričarajo naši možgani, toda spektroskopske meritve kažejo, da sta resnični barvi obeh zvezd "dolgočasno" beli.

DELTA LIRE (D LYRAE)
V ozvezdju Lire leži še eno čudovito dvozvezdje, primerno za opazovanje z binokularji. Delta 2 Lire je rdečeoranžna orjakinja spektralnega tipa M4, ki sije s 4,3 magnitude. Delta 1 je modrikasta, spektralnega tipa B2 in z navidezno svetlostjo 5m6.

Zvezdi sta razmaknjeni kar 620 ločnih sekund, kar je skoraj toliko kot Mizar in Alkor v Velikem medvedu.
Delta 2 je še sama dvojna s spremljevalko 11. magnitude, ki je oddaljena 86 ločnih sekund. Za nameček pa je šibkejša zvezda te ga para še tesno dvozvezdje.

Njena družica je pol magnitude šibkejša (11m5), zvezdi pa sta razmaknjeni le 2,2 ločne sekunde. Ta šibki par je pravi izziv za testiranje optike večjih teleskopov.
Čudovit prizor dopolnjuje razsuta kopica z imenom Stephenson 1. Približno 15 zvezd, svetlejših od 10. magnitude, je posutih okoli Delte. Svetli zvezdi, ki sestavljata Delto Lire, sta najverjetneje najsvetlejši članici te kopice.

Okolica dvozvezdja Delta Lire z manjšo razsuto kopico Stephenson 1. Karto smo vzeli iz Uranometrije 2000.0, Vol. I.
THETA KAČE (TH SERPENTIS)
Ozvezdje Kače je razdeljeno na dva dela. Glava kače je pomladno dvozvezdje, Telo kače pa poletno. Prav na koncu kačinega repa sije Theta Kače, zvezda 4. magnitude, ki leži v severovzhodnem delu ozvezdja, na temnem nebu, med dvema svetlima rokavoma poletne Rimske ceste, v bližini meje z Orlom. Za opazovalce z manjšimi teleskopi je to eno najbolj atraktivnih dvozvezdij na nebu.

Zvezdi ločimo že z manjšim daljnogledom, saj sta narazen 22 ločnih sekund. Navidezni svetlosti zvezd sta 4m6 in 5m0, barva zvezd je bela.
KSI KEFEJA (KSI CEPHEI)
Ksi Kefeja je poleg slavne Delte Kefeja najzanimivejši objekt v tem severnem ozvezdju. Zvezdi z navideznima magnitudama 4m4 in 6m4 sta 7,8 ločne sekunde narazen.

Svetlejša zvezda je spektralnega tipa A3 in je za večino opazovalcev bela, šibkejša pa je spektralnega tipa dF7 in jo opisujejo kot rumenkasto.

BETA LABODA (BETA CYGNI)
Beta Laboda ali Albireo je eno najlepših dvozvezdij na nebu, za mnoge opazovalce pa kar najlepše. Svetlejša zvezda je izrazite zlato-rumene barve, z navidezno svetlostjo 3,1 magnitude in spektralnega tipa K3. Šibkejša zvezda para je modrikasto-zelena, sije pa z navidezno svetlostjo 5m1 [tipa Be 10,000–33,000 K - modre barve]. Zvezdi sta razmaknjeni za 34,4 ločne sekunde, tako da ju ločimo že z manjšimi teleskopi pri nižjih povečavah. Albireo je slaven ravno zaradi izrednega barvnega kontrasta obeh zvezd, ki ga še poudarimo, če slike v okularju ne izostrimo povsem. Barvni kontrast ni tako izrazit v manjših in zelo velilah teleskopih ali pri preveliki povečavi. Izkušeni opazovalci priporočajo 30-kratno povečavo in 15-centimetrski teleskop, pa bo par raznobarvnih draguljev najlepše viden.

Albireo je najverjetneje pravo dvozvezdje, čeprav od prvih meritev v letu 1832 (F. G. Struve) zvezdi nista spremenili svoje medsebojne lege. Albireo A je še sam spektroskopsko dvozvezdje.
Dvojne in večkratne zvezde, seznam nekaterih "lepših" primerov:

SEZNAM DVOJNIH ZVEZD
Dvozvezdje Razmik["] Položaj para[°] Magnitudi Rrk[h m] Dek[° '] ---------------- --------- ----------- --- --- ------- -------- - epsilon Lire (208") 173 5 5 18 44,4 39 38 - epsilon Lire 1 (2,6") 355 5,0 6,1 18 44,4 39 40 - epsilon Lire 2 (2,3") 80 5,2 5,5 18 44,4 39 36 - SAO 67287 (Lira) (60") 180 6.4 10,4 18 43,3 39 17 - zeta Lire (43,7") 150 4,4 5,7 18 44,8 37 36 - delta 1,2 Lire (620") 300 4,3 5,6 18 54,2 36 57 - delta 2 Lire (86") 350 4,3 11 18 54,5 36 55 - delta 2 Lire B (2,2") 140 11 11,5 18 54,5 36 56 - theta Kače (22,3") 103 4,6 5,0 18 56,2 4 12 - ksi Kefeja (7,8") 280 4,4 6,4 22 03,8 64 38 - beta Laboda (34,4") 54 3,1 5,1 19 30,7 27 58 - omikron 1 laboda (338") 323 3,8 5,0 20 13,3 46 49 - (107") 173 3,8 7,0 20 13,6 46 44 - (36,6") 331 3,8 13 20 13,3 46 45 - gama Delfina (9,6") 270 4,3 5,1 20 46,7 16 07 - epsilon Žrebička (1,1") Z86 6,0 6,3 20 59,1 4 18 - (10,9") 70 - 7,0 20 59,0 4 18 - alfa 1,2 Kozoroga (378") 290 3,6 4,2 20 18,1 -12 33 - alfa 1 Kozoroga (45") 220 4,2 9,0 20 17,6 -12 31 - (44") 182 - 13 20 17,6 -12 31 - alfa 2 Kozoroga (6,6") 170 3,6 11 20 18,1 -12 33 - beta Kozoroga (205") 270 3,1 6,1 20 21,0 -14 47 - beta Kozoroga B (0,8") 90 6,1 10,0 20 21,0 -14 47 - beta Škorpijona (13,6") 23 2,6 4,9 16 05,4 -19 48 - gama Andromede (9,7") 65 2,3 4,8 2 03,9 42 20 - gama Andromede B (0,5") 110 5,5 6,3 2 03,9 42 20 - zeta Velikega medveda (Mizar in Alkor) (720") - zeta Velikega medveda (Mizar A, B) (14.5") - alfa Lovskih psov (Cor Caroli) (19.4") 2.9 in 5.5 mag, 97 sv.l. - Karlovo srce - alfa Herkula (Ras-Algeti ali Ras-Al-Gethi) (4.7") magnitudi [2.9 do 4]/5.4 - je tudi sprmenljivka ime Ras-Al-Gethi pomeni "Glava tistega, ki kleči" (latinsko Caput Ingeniculi)
Ko brskamo po literaturi, najdemo za navidezne svetlosti zvezd in še posebej za komponente dvojnih zvezd podatke, ki se med seboj razlikujejo za nekaj desetink magnitude. Vrednosti v tabeli so iz zvezdnega atlasa Bright Stnr Atlas 2000, pri šibkejših dvozvezdjih, ki jih v tem atlasu ni, pa je bil vir podatkov Burnhamov Celestial Handbook.
OMIKRON-1 (31) LABODA (o-1 CYGNI)
Čudovit je pogled na navidezno štirizvezdje Omikron Laboda. Najsvetlejša zvezda sije s 3,8 magnitude in je rdeča orjakinja spektralnega tipa K2.

Njena barva je zlatorumena. Zvezda z oznako 30 Laboda je pete magnitude in oddaljena 338 ločnih sekund, tretja, šibkejša zvezdica 7. magnitude pa leži nekoliko bližje prvi - od nje je oddaljena 107 ločnih sekund. Obe šibkejši zvezdi sta beli z nadihom modre.
Opazovalci z večjimi teleskopi pa lahko poiščejo približno 37 ločnih sekund od zvezde Omikron 1 še četrto zvezdo, ki sije le s 13. magnitudo.

GAMA DELFINA (G DELPHINI)
Gama je najlepše dvozvezdje v ozvezdju Delfina. To je pravo dvozvezdje, pri katerem sta zvezdi z magnitudama 4m3 in 5m1 razmaknjeni 9,6 ločne sekunde.

Barvi zvezd sta rumenkasti, nekateri opazovalci vidijo pri svetlejši zvezdi oranžen, pri šibkejši pa zelenkast nadih.

EPSILON ŽREBIČKA (e EQUULEI)
Epsilon Žrebička je trozvezdje. Svetli par je tesno dvozvezdje, pri katerem sta približno enako svetli zvezdi (6m0 in 6m3) razmaknjeni le 1,1 ločne sekunde. Tretja zvezdica, ki sije s 7,2 magnitude, je od tesnega para oddaljena 10,9 ločne sekunde. Vse tri zvezde so gravitacijsko vezane.

Tesni par je v resnici 40 astronomskih enot narazen, tretja zvezda pa je od para oddaljena 670 astronomskih enot. Tesno dvozvezdje je primerno za testiranje ločljivosti večjih teleskopov in za oceno opazovalnih pogojev.

ALFA KOZOROGA (a CAPRICORNI)
Alfa Kozoroga je za opazovalce s prostimi očmi dvozvezdje, za tiste s srednjevelikimi teleskopi pa zanimivo štirizvezdje oziroma petzvezdje. Svetlejša zvezda ima oznako Alfa 2 in sije z navidezno svetlostjo 3m6. Šibkejša je Alfa 1, njena magnituda je 4m2.

Zvezdi sta 378 ločnih sekund narazen. Obe zvezdi sta rumenkasti kot naše Sonce. Obe sta še sami dvojni. Ob Alfi 1 je spremljevalka 9. magnitude, ki je oddaljena 45 ločnih sekund. Lastniki velikih teleskopov pa lahko poiščejo še tretjo zvezdico 13. magnitude, ki je 44 ločnih sekund oddaljena od Alfe 1.

Ob Alfi 2 je spremljevalka 11. magnitude, ki je oddaljena 6,6 ločne sekunde.
Bližnje pare, pri katerih je ena zvezda mnogo svetlejša od druge, je izredno težko ločiti, saj se ponavadi šibkejša zvezda skrije v siju svetlejše ali v prvem uklonskem maksimumu. Za ločevanje takšnih parov potrebujemo res kvatitetno optiko, pri kateri so slike zvezd čim manjše točke z malo razpršene svetlobe. Lahko pa svetlo zvezdo "skrijemo" za rob zornega polja in tako poiščemo šibkejšo tovarišico.
BETA KOZOROGA (b CAPRICORNI)
Tudi Beta Kozoroga je zanimivo večzvezdje. Svetlejši zvezdi enostavno ločimo z vsakim binokularjem.

Njun razmik je 205 ločnih sekund, navidezni svetlosti zvezd pa 3m1 in 6m1. Svetlejša zvezda para je spektroskopsko trozvezdje, šibkejša zvezda para pa je tesno dvozvezdje, ki ga tvori z zvezdico 10. magnitude. Njun razmik je 0,8 ločne sekunde. Med obema svetlima zvezdama pa se nahaja še šibko dvozvezdje, ki ga tvorita zvezdi 13. magnitude z medsebojnim razmikom 6,4 ločne sekunde.

*
Za konec si oglejmo še čudovito dvozvezdje Beta Škorpijona in trozvezdje Gama Andromede. Škorpijon in Andromeda nista čisto poletni ozvezdji. Škorpijon je avgusta zvečer že nad zahodnim obzorjem in ga moramo zato ujeti takoj, ko se znoči, na Andromedo, ki je jesensko ozvezdje, pa moramo počakati, da se proti polnoči dvigne višje na nebo.
BETA ŠKORPIJONA (B SCORPII)
To dvozvezdje dveh svetlih zvezd je primerno za opazovanje v vseh teleskopih.

Zvezdi z navideznima magnitudama 2m6 in 4m9 sta 13,6 ločne sekunde narazen. Svetlejša zvezda para je rumenkasta, šibkejša pa bela z nadihom modre.

GAMA ANDROMEDE (G ANDROMEDAE)
Gama Andromede je za lastnike manjših teleskopov čudovito dvozvezdje, ki ga sestavIjata svetla, zlato-rumena zvezda spektralne ga tipa K, ki sije z navidezno svetlostjo 2m3, in šibkejša, zelenkasto-modra zvezda z navidezno svetlostjo 4m8.

Dvozvezdje odlikuje velik barvni kontrast, ki ga poetično opisuje jo prav vsi opazovalci. Zvezdi sta 9,7 ločne sekunde narazen. Svetlejša zvezda para je spektroskopsko dvojna , šibkejša pa je tesno dvozvezdje, ki ga tvorita zvezdi z navideznima svetlostma 5m5 in 6m3 [spektralni tip A (v bistvu so tri zvezde - zvezdi Ba in Bb rabita 2,67 dni za obhod, C in B pa 64 let)].

Njun razmik je 0,5 ločne sekunde. Ob zares odličnih opazovalnih pogojih lahko zvezdi ločimo z velikimi amaterskimi teleskopi.

®
Opazovanje dvojnih zvezd je mnogo bolj zahtevno, kot se zdi na prvi pogled. Kdor pozna osnovne tehnike in nekaj drobnih trikov, bo užival v ločevanju tesnih dvozvezdij in v čudovitih barvnih kontrastih posameznih parov. Kdor pa se bo opazovanj lotil površno, bo zagotovo razočaran.
Glej tudi:
- doublestars
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublestar.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublenotes.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/springtour.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doubletour.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublestargallery.html

Albireo, beta Laboda.

Gama Andromede.

Epsilon Lire (Par parov).

Mizar in Alkor - Veliki voz.

Lira

BETA ŠKORPIJONA

Gama Delfina

elipsa_dvojnazvezda.gif Orbit_cicle2.gif Eclipsing_binary_star_animation_3.gif Eclipsing_binary_star_animation_2.gif

DODATKI

Iz: http://spiff.rit.edu/classes/phys559/lectures/atmos/atmos.html
Zakja nam zvezde migetajo - problem atmosfere.

TELESKOP
-osnovni tipi teleskopov (princip), povečava, okularna projekcija ...

Kako ga najdemo.

Ozvezdja

Povezovanja zvezd v ozvezdja so poljubna. Različne civilizacije in kulture imajo različna ozvezdja, čeprav se nekatera očitna pojavljajo večkrat, kot na primer Orion (Ori) in Škorpijon (Sco).
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je leta 1928 na kongresu in še kasneje leta 1933 razdelila nebo na 88 uradnih ozvezdij z natančnimi popravljenimi mejami, tako, da vsaki smeri odgovarja natančno eno ozvezdje. Meje so poravnali po vzporednikih in velikih krogih na nebesni krogli. Na severni nebesni polobli ta ozvezdja večinoma izhajajo iz starogrških, ki so se prenesla v srednji vek. Dvanajst ozvezdij severne nebesne poloble stari Grki niso mogli opazovati in sta jih določila nizozemska pomorščaka Pieter Dirkszoon Keyser in Frederick de Houtman v 16. stoletju, v kataloge pa jih je prvi zarisal in opisal Johann Bayer.
* ozvezdje je v celoti vidno iz naših krajev (58)
/ ozvezdje je delno vidno iz naših krajev (11)
- ozvezdje ni vidno iz naših krajev (19)

Kratica Latinsko ime Slovensko ime

01 * And Andromeda Andromeda

02 * Ant Antlia Zračna tlačilka

03 - Aps Apus Rajska ptica

04 * Aql Aquila Orel

05 * Aqr Aquarius Vodnar

06 - Ara Ara Oltar

07 * Ari Aries Oven

08 * Aur Auriga Kočijaž

09 * Boo Bootes Volar

10 * Cae Caelum Dleto

11 * Cam Camelopardalis Žirafa

12 * Cap Capricornus Kozorog

13 - Car Carina Gredelj

14 * Cas Cassiopeia Kasiopeja

15 / Cen Centaurus Kentaver

16 * Cep Cepheus Kefej

17 * Cet Cetus Kit

18 - Cha Chamaeleon Kameleon

19 - Cir Circinus Šestilo

20 * CMa Canis maior Veliki pes

21 * CMi Canis minor Mali pes

22 * Cnc Cancer Rak

23 * Col Columba Golob

24 * Com Coma Berenices Berenikini kodri

25 / CrA Corona australis Južna krona

26 * CrB Corona borealis (Severna) krona

27 * Crt Crater Čaša

28 - Cru Crux Južni križ

29 * Crv Corvus Krokar

30 * CVn Canes venatici Lovska psa

31 * Cyg Cygnus Labod

32 * Del Delphinus Delfin

33 - Dor Dorado Zlata riba

34 * Dra Draco Zmaj

35 * Equ Equuleus Žrebiček

36 / Eri Eridanus Eridan

37 * For Fornax Peč (Ognjišče)

38 * Gem Gemini Dvojčka

39 / Gru Grus Žerjav

40 * Her Hercules Herkul

41 / Hor Horologium Ura

42 * Hya Hydra Vodna kača

43 - Hyi Hydrus Mala vodna kača

44 - Ind Indus Indijanec

45 * Lac Lacerta Kuščar(ica)

46 * Leo Leo Lev

47 * Lep Lepus Zajec

48 * Lib Libra Tehtnica

49 * LMi Leo minor Mali lev

50 * Lup Lupus Volk

51 * Lyn Lynx Ris

52 * Lyr Lyra Lira

53 - Men Mensa Miza

54 / Mic Microscopium Mikroskop

55 * Mon Monoceros Samorog

56 - Mus Musca Muha

57 - Nor Norma Kotomer

58 - Oct Octans Oktant

59 * Oph Ophiuchus Kačenosec

60 * Ori Orion Orion

61 - Pav Pavo Pav

62 * Peg Pegasus Pegaz

63 * Per Perseus Perzej

64 / Phe Phoenix Feniks

65 - Pic Pictor Slikar

66 * PsA Piscis austrinus Južna riba

67 * Psc Pisces Ribi

68 / Pup Puppis Krma

69 / Pyx Pyxis Kompas

70 - Ret Reticulum Mreža

71 * Scl Sculptor Kipar

72 * Sco Scorpius Škorpijon

73 * Sct Scutum Ščit

74 * Ser Serpens Kača

75 * Sex Sextans Sekstant

76 * Sge Sagitta Puščica

77 * Sgr Sagittarius Strelec

78 * Tau Taurus Bik

79 / Tel Telescopium Teleskop

80 - TrA Triangulum australe Južni trikotnik

81 * Tri Triangulum Trikotnik

82 - Tuc Tucana Tukan

83 * UMa Ursa maior Veliki medved

84 * UMi Ursa minor Mali medved

85 / Vel Vela Jadro

86 * Vir Virgo Devica

87 - Vol Volans Leteča riba

88 * Vul Vulpecula Lisička

Tabela ozvezdij povzeta po ADJ.

Vaje - spoznavanje ozvezdij - severno nebo

Ozvezdje Velikega medveda in M objekti.

Karta Messierjevega kataloga. Vir: http://www.astrofoto.de/messier/highlite/messiersternkarte.jpg

Vir: wiki
Messier Plus Marathon List

Grška abeceda.

Nazaj na domačo stran.

Class	Temperature^[8] (kelvins)	Conventional color	Apparent color^[9]^[10]^[11]	Mass^[8] (solar masses)	Radius^[8] (solar radii)	Luminosity^[8] (bolometric)	Hydrogen lines	Fraction of all main sequence stars^[12]
O	? 33,000 K	blue	blue	? 16 M_?	? 6.6 R_?	? 30,000 L_?	Weak	~0.00003%
B	10,000–33,000 K	blue to blue white	blue white	2.1–16 M_?	1.8–6.6 R_?	25–30,000 L_?	Medium	0.13%
A	7,500–10,000 K	white	white to blue white	1.4–2.1 M_?	1.4–1.8 R_?	5–25 L_?	Strong	0.6%
F	6,000–7,500 K	yellowish white	white	1.04–1.4 M_?	1.15–1.4 R_?	1.5–5 L_?	Medium	3%
G	5,200–6,000 K	yellow	yellowish white	0.8–1.04 M_?	0.96–1.15 R_?	0.6–1.5 L_?	Weak	7.6%
K	3,700–5,200 K	orange	yellow orange	0.45–0.8 M_?	0.7–0.96 R_?	0.08–0.6 L_?	Very weak	12.1%
M	? 3,700 K	red	orange red	? 0.45 M_?	? 0.7 R_?	? 0.08 L_?	Very weak	76.45%

	Kratica	Latinsko ime	Slovensko ime
01 *	And	Andromeda	Andromeda
02 *	Ant	Antlia	Zračna tlačilka
03 -	Aps	Apus	Rajska ptica
04 *	Aql	Aquila	Orel
05 *	Aqr	Aquarius	Vodnar
06 -	Ara	Ara	Oltar
07 *	Ari	Aries	Oven
08 *	Aur	Auriga	Kočijaž
09 *	Boo	Bootes	Volar
10 *	Cae	Caelum	Dleto
11 *	Cam	Camelopardalis	Žirafa
12 *	Cap	Capricornus	Kozorog
13 -	Car	Carina	Gredelj
14 *	Cas	Cassiopeia	Kasiopeja
15 /	Cen	Centaurus	Kentaver
16 *	Cep	Cepheus	Kefej
17 *	Cet	Cetus	Kit
18 -	Cha	Chamaeleon	Kameleon
19 -	Cir	Circinus	Šestilo
20 *	CMa	Canis maior	Veliki pes
21 *	CMi	Canis minor	Mali pes
22 *	Cnc	Cancer	Rak
23 *	Col	Columba	Golob
24 *	Com	Coma Berenices	Berenikini kodri
25 /	CrA	Corona australis	Južna krona
26 *	CrB	Corona borealis	(Severna) krona
27 *	Crt	Crater	Čaša
28 -	Cru	Crux	Južni križ
29 *	Crv	Corvus	Krokar
30 *	CVn	Canes venatici	Lovska psa
31 *	Cyg	Cygnus	Labod
32 *	Del	Delphinus	Delfin
33 -	Dor	Dorado	Zlata riba
34 *	Dra	Draco	Zmaj
35 *	Equ	Equuleus	Žrebiček
36 /	Eri	Eridanus	Eridan
37 *	For	Fornax	Peč (Ognjišče)
38 *	Gem	Gemini	Dvojčka
39 /	Gru	Grus	Žerjav
40 *	Her	Hercules	Herkul
41 /	Hor	Horologium	Ura
42 *	Hya	Hydra	Vodna kača
43 -	Hyi	Hydrus	Mala vodna kača
44 -	Ind	Indus	Indijanec
45 *	Lac	Lacerta	Kuščar(ica)
46 *	Leo	Leo	Lev
47 *	Lep	Lepus	Zajec
48 *	Lib	Libra	Tehtnica
49 *	LMi	Leo minor	Mali lev
50 *	Lup	Lupus	Volk
51 *	Lyn	Lynx	Ris
52 *	Lyr	Lyra	Lira
53 -	Men	Mensa	Miza
54 /	Mic	Microscopium	Mikroskop
55 *	Mon	Monoceros	Samorog
56 -	Mus	Musca	Muha
57 -	Nor	Norma	Kotomer
58 -	Oct	Octans	Oktant
59 *	Oph	Ophiuchus	Kačenosec
60 *	Ori	Orion	Orion
61 -	Pav	Pavo	Pav
62 *	Peg	Pegasus	Pegaz
63 *	Per	Perseus	Perzej
64 /	Phe	Phoenix	Feniks
65 -	Pic	Pictor	Slikar
66 *	PsA	Piscis austrinus	Južna riba
67 *	Psc	Pisces	Ribi
68 /	Pup	Puppis	Krma
69 /	Pyx	Pyxis	Kompas
70 -	Ret	Reticulum	Mreža
71 *	Scl	Sculptor	Kipar
72 *	Sco	Scorpius	Škorpijon
73 *	Sct	Scutum	Ščit
74 *	Ser	Serpens	Kača
75 *	Sex	Sextans	Sekstant
76 *	Sge	Sagitta	Puščica
77 *	Sgr	Sagittarius	Strelec
78 *	Tau	Taurus	Bik
79 /	Tel	Telescopium	Teleskop
80 -	TrA	Triangulum australe	Južni trikotnik
81 *	Tri	Triangulum	Trikotnik
82 -	Tuc	Tucana	Tukan
83 *	UMa	Ursa maior	Veliki medved
84 *	UMi	Ursa minor	Mali medved
85 /	Vel	Vela	Jadro
86 *	Vir	Virgo	Devica
87 -	Vol	Volans	Leteča riba
88 *	Vul	Vulpecula	Lisička

Nekatere dvojne zvezde

Najlepša dvozvezdja poletnega neba Bojan Kambič KAKO OPAZOVATI

Ozvezdja

Najlepša dvozvezdja poletnega neba
Bojan Kambič
KAKO OPAZOVATI