Slovenščina, narečja in sanskrt (sanskrit), bretonščina

[ uvod | medmrežni slovarji - sanskrt | slovar sanskrt_angleščina_slovenščina ( introduction in english ) | slovar bretonsko_francosko_slovenski | slovenian dialects | enak zven in pomen besed v več jezikih | slovarji - različni jeziki | Slowenisch, Dialekte und Sanskrit ]

Oglej si začetek te strani v sanskrtu - slika.

Uvod
Na medmrežju skoraj ni primerjav med sanskrtom in slovenščino (našimi narečji).
Na starost slovenščine kaže tudi velika podobnost sanskrta s slovenščino. Še kako desetletje nazaj so izvor sanskrtskega jezika (star indijski jezik) iskali v litvanščini. Toda ko so nekateri domoljubni Slovenci (Jožef Škulj, Kanada) opozorili, da je slovenščina mnogo bolj sorodna sanskrtu kot litvanščina, so bili osupli, saj slovenščine, kot primerjalnega jezika sploh nihče ni preučeval. Sanskrt se je skozi stoletja dokaj spreminjal, verjetno zaradi tega, ker se je s časoma pomešal s staroselskimi besedami indijskega podkontinenta. Zanimivo pa je, da starejši ko je sanskrt, večja je njegova sorodnost s slovenščino. Novejše študije ugotavljajo, da se je sanskrt, od takrat glavnega Evropskega jezika, slovenščine, ločil pred najmanj 8.000 leti. Genske študije pa so pokazale še, da se genska slika v srednji Evropi, v zadnjih 20.000 letih, praktično ni spremenila, saj je v vsem tem dolgem času novih genov le 7 %.
So tudi dvomi, vendar je vsem genetskim raziskavam skupno dejstvo, da je večinsko današnje prebivalstvo na evropskih tleh avtohtono, in da v zgodovinskem obdobju ni prišlo do večjih preseljevanj po padcu Rimskega cesarstva.

Povzetek iz http://www.korenine.si/zborniki/zbornik02/skulj02.htm
Genetske raziskave in njihov pomen za preučevanje Venetov
Raziskave genetskih skupin na Y-kromosomu, ki ga dedujemo po moški strani, in mtDNA, ki jo dedujemo po ženski strani, dokazujejo naslednje:
– Velika večina (85%) genetskih skupin pri Slovencih je stara več kot 20 000 let. To dokazuje, da so Slovenci genetsko star narod.
– Na področju jugovzhodnih Alp je bilo eno od zatočišč med ledeno dobo. Tukaj naj bi nastala genetska mutacija M170, ki se je potem razširila in prišla med Baske in v Indijo.
– Evropa je bila poseljena v petih migracijah, začenši pred 40 000 leti do danes. V zadnjih tri tisoč letih, to je od bronaste dobe do danes, so ljudje prinesli v Alpe samo 7% novih genov. To je tudi dokaz, da ni bilo kakšnega večjega preseljevanja ljudstev v 6. stoletju okrog Alp.
– Slovencem so genetsko zelo blizu Skandinavci, kakor tudi Čehi, Slovaki in Ukrajinci.
– Sorodnost s Skandinavci se ujema z zgodovinskim izvorom Vandalov.
Zgodovinske, jezikovne, topografske in genetske raziskave kažejo, da so bili Veneti predniki Slovencev.
--------------------------------------------------------------------

Pot Venetov iz Male Azije v Indijo na osnovi najdb arh. Pere Bosch - gimpera. Sporedno s širjenjem Kulture žarnih grobišč (nosilici Veneti) se je širil tudi slovenetski jezik ob reki Donavi v Bližnjo Azijo in Indijo, kjer je nastal sanskrtski jezik. Sanskrtski jezik ima presenetljivo sorodnost s slovenskim, kar je razvidno v knjigi VEDA, "najstarejši" knjigi sveta; beseda veda ima isti pomen v slovenščini kot v sanskrtskem jeziku. Še po dveh poteh so se premikali ljudje Žarne kulture ter s tem širili svojo kulturo in jezik. Ena je vodila vzdolž Atlantske obale od Baltika do Armorike, kjer so ali so še pred nedavnim bili sledovi slovenetskega jezika (Bretanija). Najbolj važna pa je bila Jantarska pot, ki je povezovala Baltik z Adriatikom.

Iz: http://images.google.com/imgres?imgurl=http://img84.imageshack.us/img84/4808/70588082xt6.th.png&imgrefurl=http://karantanskazaveza.mojforum.si/karantanskazaveza-about272.html&h=111&w=150&sz=5&hl=de&start=55&um=1&tbnid=8sY1G0rrPNyw6M:&tbnh=71&tbnw=96&prev=/images%3Fq%3Dveneti%2Bv%2Bevropi%26start%3D40%26ndsp%3D20%26um%3D1%26hl%3Dde%26lr%3D%26sa%3DN

DVOJINA (dual) JE ZNAČILNA ZA SANSKRT IN SLOVENŠČINO (NAŠA NAREČJA).
Primeri (povzeto po: http://www.mavrica.net/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=07&Dogodek=228):
»Hej, pridita!« (»Ahó, ágačhatám!«),
gledava dva ptiča (dvau khagau pašjávaha),
pokličeva prijateljici (sakhyau áhvajavaha)

Slovenščina ima šest sklonov v treh številih in treh osebah – tako kot sanskrt (sanskrt pozna vsaj en sklon več, ablativ - preveden kot ločilnik ali separativ, vseboval naj bi tudi vokativ ali zvalnik), tudi glagoli se spregajo v vseh omenjenih oblikah. Torej ni čudno, da je za tujce učenje sanskrta tako naporno, kot učenje Slovenščine - to čuti vsak učenec na maturi.
Dokazi:
Spreganje glagola biti v obeh jezikih (povzeto po: http://www.mavrica.net/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=07&Dogodek=228): sem (asmi), si (assi), je (asti), sva (svaha), sta (sthaha), sta (staha), smo (smaha), ste (stha), so (santi). Podobnosti med glagoli: vid (videti, vedeti), dá (dati), dživ (živeti), džnja (znati), sthá (stati), pib (piti), praš (vprašati), pat (padati) ... in za konec še nekatere nenavadno podobne besede: veda (veda), mátá (mati), bhrátá (brat), mrtju (smrt), dinam (dan), nišá – (noč), mása – (mesec), tama (tema), annam (hrana), mamsa (meso), asthi (kost), nakha (noht), oštha (usta), trnam (trava), nagna (nag), dvaram (vrata, dveri), phena (pena), madhu (med), phalam (plod), čašaka (čaša), šálá (šola), kunčiká (ključ), svaja (svoj) ...
Slovenščini in sanskrtu je sorodno že »obrnjeno« zaporedje enic in desetic, npr. enaintrideset (ekatrimšat), dvaintrideset (dvatrimšat) itn.; zelo podobnih si je tudi prvih nekaj številk: ena (eka), dve (dve), tri (trini), štiri (čatvari), pet (panča) šest (šat); prvi (prathama), drugi (dvitija), tretji (tritija), četrti (čaturthi); podobno je sklanjanje prvih štirih številk v vseh treh spolih – »ena« se sklanja le v ednini, »dve« v dvojini, »tri« in »štiri« le v množini, števila od pet naprej se sklanjajo enako v vseh treh spolih (le v množini).
Zelo primerne beseda z primerjavo slovenščine in starih indijskih (Indija - Vindija od Veneti, naši predniki po jeziku in izročilu, deloma tudi gensko) besed so npr. bog Višnu oz. vzvišen, Krišna oz. kresnik, Yama oz jama in mnoge druge iz slovarja spodaj.

Končno je izšla tudi knjiga, neke vrste slovar, Sanskrt in slovenščina [ Il sanscrito e la lingua slovena - Dizionarietto comparativo storico popolare ] (maj 2008), ki zelo lično primerja Sanskrt in slovenska narečja. Avtor je Ivo Petkovšek - JUTRO ZALOŽNIŠTVO D.O.O.
Opis:
"V tem besednjaku skuša avtor pritegniti pozornost bralcev do velikih podobnosti, ki izstopajo v primerjanju slovenskih besed s sanskrtskimi (in akadskimi). To dejstvo nam predoča tudi možnost prepleta med starimi kulturami, ki se izraža zlasti v prazgodovinski Evropi."
Knjiga argumentirano dokazuje, da je slovenščina, skupaj z litvanščino, ključ do razumevanja izvora Evropejcev v povezavi z severozahodno Indijo.
Knjige seveda ni izdala SAZU (ali kaka njej podobna institucija z državno podporo in "domoljubnim" poslanstvom), ki se najbrž raje pridno ukvarja z izumljanjem letnih programov in pisanjem poročil o programih in zraven še skrbi za "čisto" kadrovsko zasedbo.

2013 je v zgolj 300 izvodih izšla odlična knjiga dr. Antona Perdiha - IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV.

Zadnjih trideset let spet potekajo razprave o tem ali smo Slovenci na svojih ozemljih prvotni prebivalci ali pa so se naši predniki priselili sem izza Karpatov v 6. stoletju. Take razprave niso nekaj novega, saj so potekale že v 19. stoletju in so izzvenele po 1. svetovni vojni. V začetku prejšnjega tisočletja so nedvoumno vedeli, da živimo Slovenci na svojih ozemljih že od nekdaj in to vedenje se je nadaljevalo do prevlade naselitvene teorije v akademskih krogih. Domneva o kasnem prihodu z vzhoda se je pojavila pred okoli 500 leti ob tedanjem razumevanju antičnih spisov in so jo počasi razvijali do trditve o prihodu iz Pripjatskih močvirij. Že pred tridesetimi leti so tvorci Venetske razlage o izvoru Slovencev pokazali, da je razlaga o prihodu izza Karpatov le domneva, ki nima neposredne opore v znanih virih in temelji le na razlagah nekaterih opisov dogajanj v nekaterih virih. Nasprotno pa da ima védenje o prvobitnosti Slovencev neposredne podatke v zgodnjih virih. V zadnjih petih letih so na podlagi rezultatov genetskih raziskav razvili novo vejo genetike – DNK rodoslovje, katere rezultati dajejo podatke, ki v mnogočem pojasnjujejo izvor raznih evropskih ljudstev, njihove selitve in razvoj. Ti podatki pojasnijo veliko doslej neznanih ali spornih stvari in temu je posvečen del te knjige. Ob tem se lahko vprašamo, ali so morda naši zgodovinarji, ki zagovarjajo domnevo o zgodnjesrednjeveškem prihodu naših prednikov izza Karpatov, zgrešili poklic, jim bije zadnja ura, jih čaka propad?
NIKAKOR!
Čaka jih le nujnost opustitve preživelih paradigem in zamenjave z novimi, boljšimi.
V tej knjigi so zbrani novi podatki, ki bodo podlaga nove paradigme, katere zasnove so tu predstavljene.
Knjiga ima veliko znanstveno vrednost, saj njene teze izhajajo direktno iz objektivnega vrednotenja DNK rodoslovja. Določene mutacije na Y-kromosomu se namreč prenašajo samo iz očetov na sinove - preko zaporedja mutacij pa se da našemu globalnemu praočetu slediti tam nekje do 200 000 let v preteklost.
Pri iskanju pramame pa se uporablja mitohondrijska DNK (mtDNK), ki se prenaša na otroke zgolj preko mame. Tudi ta raziskava je prišla vsaj do 200 000 let v preteklost in sicer na področje Afrike.


dr. Antona Perdiha na predstavitvi knjige "IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV", sreda 13. november 2013 v prostorih SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani.

Avtor je na predstavitvi knjige dal velik poudarek tudi zunanjim dejavnikom, recimo izbruhu vulkana Toba (Sumatra - Indonezija) pred približno 70 000 leti - ki je bil eden najhujših izbruhov v času prevlade sesalcev. Izbruh je pomenil zdesetkanje naših prednikov - neke vrste evolucijsko sito. Preživelo naj bi le 15000 naših prednikov ( to je recimo št. prebivalcev občine Ormož - iz njih je danes človeštvo narastlo na 7 milijard) - na to kažejo mutacije Y-kromosona ter mitohondrijska DNK in seveda razmeroma nizka stopnja genske variacije med današnjimi ljudmi.

"Evine" hčere malo podrobneje.
Pri raziskavah ženske dedne linije je genetikom v pomoč zapis DNK, ki ni shranjen v celičnem jedru, ampak v mitohondrijih. V daljni preteklosti je neki naš evolucijski enocelični prednik požrl bakterijo, ki je bila, kot se je pokazalo, koristna, saj je znotraj celice proizvajala energijo. Daljni potomci te požrte bakterije so mitohondriji v naših celicah, ki, povedano zelo poenostavljeno, delujejo kot nekakšne celične elektrarne. Za genetike pa so mitohondriji zanimivi, ker imajo svoj genom. Ta je sicer majhen, saj se je med evolucijo veliko pomembnih genov iz mitohondrija preselilo v celično jedro, a zapis, ki je ostal, je zanimiv, saj se pri dedovanju ne premeša, ampak se deduje nespremenjen iz roda v rod. Vsaka mutacija, ki ni smrtna, se ohrani tudi pri potomcih. V nasprotju s kromosomom Y se mitohondriji dedujejo samo po ženski liniji. Podobno kot pri kromosomu Y so tudi variacije mitohondrijske DNK največje med današnjimi prebivalci Afrike. Ocenjujejo, da je mitohondrijska Eva živela v Afriki pred približno 200.000 leti.
Nekaj o DNK najdete tudi na:

Na medmrežju skoraj ni primerjav med sanskrtom in slovenščino (našimi narečji),
to je začetek ... (pridružite se ...).
VSEBINA
Različni slovarji jezika sanskrt (sanskirt)
- povezave na slovarje
- nekaj besed, ki kažejo na povezavo med slovenščino in sanskrtom (našimi narečji: 
  štajersko, dolenjsko, primorsko, gorenjsko,
  koroško, panonsko-prekmursko, ...)


  
Povezave na slovarje: 





http://spokensanskrit.de/index.php?script=HK&tinput=water&country_ID=&trans=Translate&direction=ES

http://www.omniglot.com/writing/sanskrit.htm


http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/ 

http://sanskritdocuments.org/atul/newdict/main.html 

http://www.sanskrit-lexicon.uni-koeln.de/wilview/index.php?sfx=jpg 

http://webapps.uni-koeln.de/tamil/ 

http://sanskrit.inria.fr/intro.html 

http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Init/union_s.html 

http://www.sacred-texts.com/hin/sktdict.txt 

  
zbirka slovarjev 

http://sanskrit.inria.fr/DICO/49.html 

http://www.indoeuropean.nl/index2.html 

---------------------------------------------------------------
Na eni strani vse besede:

http://sanskritdocuments.org/hindi/dict/eng-hin-itrans.html 

http://bhagavata.org/downloads/SanskritDictionary.html 


http://members.chello.nl/l.bontes/ 

http://www.babylon.com/dictionary/2522/Babylon_German_English_dictionary 

http://www.babylon.com/definition/Sanskrit/English 

http://students.washington.edu/prem/mw/mw.html  



 
-------------------------------------

Introduction to Slovenian - English - Sanskrit Dictionary
Slovenian uses the Latin alphabet with diacritic marks on 
three letters: č, š, ž are pronounced ch, sh, and zh. The letter 
j is pronounced like English y (as in German), and h is pronounced 
like German or Scottish ch.
Slovenian Language, the official language of the Republic of 
Slovenia and native language of the nearly two and a half million Slovenes in it. 
It is also spoken by a significant number of emigrant in Austria, 
Hungary, Italy, the United States, Canada, Australia, Argentina, Australia and elsewhere.

Slovenian has preserved the six cases of Sanskrit and Common Slavic 
(nominative, genitive, dative, accusative, instrumental, 
and locative), although the last two are only used with 
prepositions. The vocative form has been lost. Nouns, pronouns, 
adjectives, and verbs all have a dual number (for two of something: 
bova delali na Ptuju “we two (feminine) will work in Ptuj”), 
as well as the usual singular and plural. Verbs have been simplified, 
and now have only one past tense, a present, and a future. 
The archaic supine (verbal noun) has been preserved, 
along with the infinitive. The verbal category of aspect 
has been expanded, as in other Slavic languages.

In spite of the small size of Slovenia, the dialects of Slovenian 
differ greatly from each other. There is not even agreement on the 
exact number of dialects, although most scholars classify seven or 
eight major dialects and about fifty or seventy-two 
individual dialects.

 
Slovenia - a schematic map of Slovenian dialects. Slovenia - a schematic 
map of Slovenian dialects. This map (right) is to be found in
Fran Ramovš, Karta slovenskih narečij v priročni izdaji, 
Cankarjeva založba, Ljubljana, 1957. 


Official interpretation about origin of Slovenian native language!
The oldest identifiably Slovenian text is from about the year 1000, 
but regular writing and printing in Slovenian began only in 1551 in 
connection with the Reformation. After about 1600, Slovenian declined 
as a written language until the modern literary language was defined 
during the first half of the 19th century, above all by the great poet 
France Prešeren.

New statements - finding!







Venetic and the Slovenian language - similarity with Sanskrit


The similarity of Slovenian and the Sanskrit language 
is significant (up to 30%) in establishing the connection with Venetic 
Urnfield Culture. The similarity is demonstrated in the book 
VEDA that remains unchanged since the arrival of Veneti by 
way of the Adriatic Sea and also in India around 1000 B.C.  
The title of the three books VEDA (the oldest of them being RIG-VEDA) 
is a modern Slovenian word.  Likewise there are many other words 
that are the same in Sanskrit and Slovenian. There is also strong 
similarity in grammatical structure.  Just to mention one example, 
the dual that is used in Slovenian, Sanskrit and also in the language 
of Lužice. Slovenian language has also some 
similarity with Breton language.



[After all the first Slovenian-Sanskrit book, dictionary, 
was published. The book title is:  
Sanskrt in slovenščina 
[ Il sanscrito e la lingua slovena - Dizionarietto comparativo storico popolare ]
(May 2008), author is Ivo Petkovšek - 
publishing house is JUTRO ZALOŽNIŠTVO D.O.O., Slovenia]


Slovenian language (text) has a roots in Sanskrit and Venetic language. 
Slovenian people spoke Venetic, an independent Indo-European language (Sanskrit), 
which is attested in approximately 300 short inscriptions dating from 
6th to 1st centuries BC. 
Venetic appears to share several similarities with Latin 
and the Italic languages, but also has some affinities with other 
IE languages (Sanskrit), especially Germanic as well as Celtic.
-
Sanskrit (samskrtam) is a classical language of South Asia, 
a liturgical language of Hinduism, Buddhism, Sikhism, Jainism, 
and one of the 23 official languages of India.
-
Its position in the cultures of South and Southeast Asia is 
akin to that of Latin and Greek in Europe and it has evolved 
into, as well as influenced, many modern-day languages of the world. 
It appears in pre-Classical form as Vedic Sanskrit, with the language 
of the Rigveda being the oldest and most archaic stage preserved. 
Dating back to as early as 1500 BCE, Vedic Sanskrit is the earliest 
attested Indo-Aryan language, and one of the earliest attested members 
of the Indo-European language family.


Most people educated in Slovenia over the last century have been 
told that Slovenians settled in Central Europe in the Sixth Century 
coming from behind the Carpathian Mountains. 
It's wrong - it's political fiction of domination nations.
New evidence shows that, in fact, Slovenians are descendants of 
the indigenous people of Central Europe.

Catholicism and the Disappearance of Diocese

In the 4th and 5th Century Catholicism was spread only among the 
Roman population, especially in the towns, and died out with their 
departure.  The diocese died out because there were no believers 
and there is no trace of any missionary work among the local 
population either.  This is the reason for the disappearance of 
the diocese rather than because of some assumed arrival of Slavs 
in the 6th Century.  The Slovenian population later accepted the 
Catholic faith with the assistance of the Romans who did not depart 
and slowly integrated with the local population.  The same thing 
happened in the other parts of Europe. It is most likely 
that Kancij, Kancijan and Kancijanila were already Slovenian martyrs.

Abstract - Genetic Research

Genetic Research and its Possible Application to the Studies of the Veneti 

Results from the paternally inherited Y-chromosome DNA and the maternally 
inherited mtDNA indicate the following:
- Majority of the genetic markers (~85%) present in the extant Slovenians 
  are more than 20,000 years old. This indicates that Slovenians are 
  genetically relatively old nation.
- During the Last Glacial Maximum (LGM), the southeast Alps was one 
  of the refuge areas in Europe and a reservoir of M170 mutation. The 
  M170 in turn acquired subsequent mutations. These mutations then spread 
  after the LGM and reached the Basque country, Scandinavia and Eurasia.
- During the main five migratory events in the European pre-history, 
  the majority of extant mtDNA lineages entered Europe in three waves 
  during the Upper Paleolithic. The fourth wave - the Neolithic component, 
  on the other hand, is likely to comprise less than one-quarter of the mtDNA 
  pool of modern Europeans and the fifth wave - the migrations from the Bronze 
  Age to the present day, contributed only ~7% to the gene pool in the area of 
  the Alps. This is an indication that so-called migrations in the 6th cent. AD, 
  were insignificant in terms of genetic changes in the environs of the Alps.
- From the genetic perspective, Slovenians are close to Scandinavians; 
  Slovenians are also very close, both genetically and linguistically, 
  to Czechs, Slovaks, Ukrainians and other Slavs. 
- Genetic affinity between Slovenians and Scandinavians may be due to 
  Vandal connection.
- Historical, genetic, linguistic and topographic evidence shows an 
  affinity between ancient Veneti and present day Slovenians.



Finally: Sanskrit - English - Slovenian and Slovenian dialects Dictionary


 
Sanskrt in slovenščina 

----------------------------------------------------------------------------

Besede iz slovarja sanskrt - angleščina (spokensanskrit),
ki kažejo na najverjetnejšo povezavo med slovenščino (našimi narečji) in sanskrtom 


http://spokensanskrit.de/index.php ali http://spokensanskrit.org/ 


Slovenian uses the Latin alphabet with diacritic marks on 
three letters: č, š, ž are pronounced ch, sh, and zh. The letter 
j is pronounced like English y (as in German), and h is pronounced 
like German or Scottish ch.

Words: 
Slovenian and Slovenian dialects       Sanskrit                  English              
slovenščina ali narečja                sanskrt(transkripcija)    angleščina          
----------------------------------     ----------------------    ------------

 babica (mati)  = maatRkaa f. grandmother 	
 banda  = bandhaka m. band 
 barbar, rojen v deželi barbarov  = baarbara adj. born in the country of Barbarians
 barbar, tujec, neolikanec  = barbara m. barbarian 
 barbari, tujci  = barbaraaH pl. barbarians 
 barva  = varNa m. color 
 bela [barva]  = dhavala m. white [ color ] - gora Dhaulagiri: pomeni Bela_gora 
 bitka (kjer se raniš)  = raNa m. n. battle 
 boben  = dundubhi m. drum 
 bog smrti (jama)  = yama m. god of death 
 bog šiva, ime Živa [življenje]  = shiva god shiva 
 bolečina (žul)  = zuulin m. one who suffers from sharp internal pain 
 brat  = bhraatR m. brother 
 bratovščina  = bhraatra n. brotherhood 
 buden  = buddha adj. awake
 čaj  	= caaya n. tea
 čebela  = madhulih m. bee 
 čevelj (opank)  = upaanah f. shoe 
 črna  = kRSNa adj. black 
 daj mi mleko  = kSiiraM dadaatu give me milk 
 dan  = dina n. day 
 dan in noč - časovno nasprotje, anahronizem  = aharnizam adverb day and night 
 dan na dan  = dinedine adverb day by day 
 darovalec  = daataa m giver 
 dati  = dadaati { daa } verb give 
 dati  = dadaati / datte { daa } verb 3 Atm give 
 demon, zlodej  = daanava m. demon 
 denar  = dhana n. money 
 denar  = dravya n. money 
 dežela  = deza m. (desh) country 
 dihati (izdihniti)  = uddhamati { ud- dhmA } verb 1 breathe out
 dim  = dhuuma m. fume (smoke) 
 dimiti  = dhuumaayati verb den. smoke 
 dom  =  dam, dhaaman  m. house
 dom (družina)  =  duryona  home
 drevo  = dru m. tree 
 družba, občestvo, bratovščina (spominja na goste)  = goSThii f. fellowship 
 drva  = daaru m. n. wood 
 drveti, teči (reka Drava teče, imamo še reko Dravinjo in potok Drvanjo 
       - vse na Štajerskem; lahko bi iskali tudi 
         povezavo z angl. besedo "to drive"  = dravati { dru } verb 1 run 
 dvorišče (dvor, dveri)  = pradvaar f. place before a door or gate
 gibanje, preselitev (povezava s cesto)  = ceSTa n. move 
 glava  = ghaTa m. head
 gledati  = ghaTI f. watch
 gol, nag  = nagna adj. nude 
        [Nanda Devi - "Blagoslovljena boginja", to je ime
        druge gore Indije po višini 7817 m, nekateri trdijo, da je to prvotno bila 
        Nagna Devi - Golo dekle, boginja, tudi po slovensko "naga diva" (gola lepotica), 
        v tem se morebiti skriva tudi koren besede devica]
 goltanec  = galacarman n. gullet 
 goltanec  = gala m. throat 
 goltanec (kanta)  = kaNTha m. throat 
 gora, hrib  = giri (Slovencem znana gora Dhaulagiri pomeni Bela_gora )  m. mountain (hill) {Dinko Bertoncelj je med Slovenci prvi plezal na Dhaulagiri}
 gozd (hosta, ali morebiti kostanji)  = kaaSTha n. wood 
 grajati  = garhati { garh } verb 1, 10 blame 
 grdo misliti  = garhati { garh } verb 1 Par think meanly of 
 grlo  = gala m. throat 
 grmenje, hrup  = garjana n. thunder 
 grob  = gabhiira adj. grave 
 gučati (??? govoriti nerazločno)  = guJjati { guJj } verb 1 Par speak indistinctly 
 hintati (uničiti, ubiti) =  nihanti {ni- han} verb 2 Par kill
 hoditi (rajžati)  = vrajati { vraj } verb 1 walk 
  [zanimiva je tudi starogrška beseda: odos – pot, tir, gibanje, premik, smer + grapho – pisati,
   rezljati, risati  (iz te besede izhaja tudi matematični - geometrijski pojem hodograf)]
 hoditi, kramati ; kramar je tisti ki hodi po svetu (A ti je potrbno toliko kramati po tem svetu?)  = kraamati { kram } verb 1 Atm go 
 Igrati inštrument  = vaadyavidyaa f. art of playing an instrument
 igrati inštrument (vaditi)  = vaadayati { vad } verb caus. play an instrument 
 igrati se (divjati)  = divyati { div } verb 4 play 
 igrati se (vihrati)  = viharati { vi- hR } verb 1 Atm play 
 imeti spolni odnos  = yabhati { yabh } verb 1 Par fuck [ vulg ] 
 iti  = yaati { yaa } verb go 
 iti  = eti { i } verb 2 go 
 iti (jaz grem)  = gacchati { gam } verb 1 Par go 
 iti naprej, nadaljevati, planiti  = praiti { pra- i , pre } verb 2 go on 
 iti tja  = itthaam indecl. in this way 
 iti ven (preiti)  = praiti { pra- i , pre } verb 2 go out 
 iti, grem  = eti { i } verb 2 go 
 iti, pojdi po tej poti  = iti indecl. in this way 
 izdihniti  = uddhamati { ud- dhmaa } verb 1 breathe out 
 izkopati  = vikhanati { vi- khan } verb dig out 
 izraziti  = vedayati { vid } verb caus. make known
 jaz dam  = dadaami { daa } verb I give 
 jaz mislim, menim  = manye I think 
 jaz pijem  = pibaami { paa } laT 3.1 I drink. 
 jetra  = yakRt n. liver 
 juha  = yuuSa m. soup 
 juha (župa)  = suupa m. soup 
 kako  =  kathaMtaa f. how
 kaksna pod (slaba pot)  = kaapatha m. bad way 
 kam  = katham indecl. in what way 
 kam  = kva indecl. where? 
 kar tja v en dan  = itikartavyataaa way of doing anything 
 kasta (po barvi kože se je delil družbeni položaj - Arijci, Veneti so imeli svetlejšo polt in so bili višje na družbeni lestvici)  = varNa m. caste 
 kašelj  = kaasa m. cough 
 kašljati  = kaasate { kaas } verb cough 
 kateri je danes dan  = adya katamaa tithiH ? sentence What is the date today? 
 kdaj  = kadaa f. at what time 
 kdo govori (veleti, vaditi)  = kaH vadati ? who is speaking 
 kmet, deželan, rojak  = dezabandhu m. countryman 
 komet (posredno zvezda)  = zveta particular comet
 konj (vajeti)  = vaajin m. horse 
 kopati  = khanati { khan } verb 1 Par dig 
 kosti (asti-kasti) ***  = asthi n. bone 
 Kozarec, kupica (lesena čaša)  = kuupii - Topii f. bottle cap 
 krog, obroč (nekaj kar se vrti, nastane z vrtenjem)  = vartula n. circle 
 krogla, globus (glava ????)  = glau f. globe 
 kuhane stročnice  = suupa m. boiled pulse 
 kuhanje (peči)  = paaka m. n. cooking 
 kuhati (packati)  = paacaka m. cook 
 kura (putka)  = kukkTaa f. hen 
 led, nekaj mrzlega  = hima m. n. ice 
 lesen (drva, drven)  = daarva adj. wooden 
 lulati (najbrž povezava z mehurjem)  = mehati { mih } verb 1 pee 
 majati  = maathati  verb 1 shake
 materina sestra  = maatRSvesaa f. mother's sister 
 materinska l(j)ubezen  = sneha m. love [ motherly etc. ] 
 mati  = maatR f. mother 
 mati, mamica  = maatRkaa f. mother 
 mavrica = mAghavatacApa m. rainbow [prej imajo Mavri ime po mavrici, kot mavrica po Mavrih, kot to nekateri napačno razlagajo]
 med (sladko) = madhu (madhula) n. honey (sweet) 
 medica  = madhUttha n. mead
 megla  = mihikaa f. fog 
 meniti (misliti)  =   manu thinking
 meso  = maaMsa, aamiSa meat 
 mislec (??? vic; tisti, ki govori vice, vicar) *****  = vicaaraka m. thinker 
 misliti, meniti  = manyate { man } verb 4 think 
 miroljuben, miren, tih; v miru (ne v vojni) = nirvaira adj. peaceable  [spominja na nirvano, mir v nas, končno (notranjo) osvoboditev]
 miš  = muuSaka(muuSika) m. mouse 
 miška  = muuSika m. mouse 
 mleko (sir)  = kSiira n. milk 
 močan (burja močan veter)  = bhuuri adj. strong 
 moj brat  = mama bhraatR m. my brother 
 mora (duh spanja)  =  duHsvapna m. nightmare
 morje  = mIra, mahIprAvara m./n. sea 
 mraz, zima  = hima m. frost 
 mrzlo zaradi vetra  = sahima adj. cold [ as wind ] 
 na ta dan  = taddine on that day 
 napačno (mitično)  = mithu adverb wrongly 
 nag, gol  = nagna adj. nude 
 naseljena dežela, država  = deziiya adj. inhabiting a country 
 nebo  = nabha m. sky 
 nebo  = nabhas n. sky 
 neumen  = barbara m. fool 
 neumen (blazen - norost, blaznost)  = baaliza m. fool 
 nohet  = nakhara m. finger nail 
 nor (matast)  = matta adj. mad 
 nor (matast)  = matta adj. mad 
 nos  = naasaa f. nose 
 nositi  = nayati { nii } verb carry 
 nositi (harati)  = harati { hR } verb 1 carry 
 nov  = nava  adj. new
 nov dan = navadina  n. new day
 oblak, megla  = megha m. cloud 
 oče, atek, ata  = taata father 
 od tam  = tataH indecl. from there 
 ogenj  = agni m. fire 
 oni dajo  = dadati { daa } verb they give 
 oni, -e, -a  = taaH f. pl. they 
 oni, -e, -a  = te m. pl. they 
 oni, -e, -a  = taani n. pl. they 
 opravljanje velike potrebe (kakati)  = sarjana adj. act of excrementing 
 ostati, ustaviti, mirovati (tiščati)  = tiSThati verb stay 
 padati  = patati { pat } verb fall 
 padec  = paata m. fall 
 pastir  = pazupaalaka m. herdsman 
 peč v kateri pečemo  = aapaaka m. baking oven 
 pedala ???  = maNDala n. circle 
 pes (žival)  = zvan m. dog 
 pesem (predstava)  = prastava m. song 
 petelin (kokot v Prlekiji, cock v an. ima tudi enak koren)  = kukkuTa m. cock 
 peti, prepevati (gajati - pajati - pati -peti)  = gaayati { gai } verb 1 Par sing 
 pijača (piti, jaz pijem)  = peya n. drink 
 pipa (od dima)  = dhamanii f. pipe 
 pitje, pijača  = peya n. drink 
 plavati = plavana n. swimming
 plesati, tancati  = naTana n. dancing 
 podplat  = paadatala m. foot sole 
 pohod  = kraanti f. going 
 pokrivati (streho) s slamo, travo  = zaadvalavat adj. covered with grass 
 pot  = patha m. way 
 pot  = paddhati f. way 
 pot  = pathin m. way 
 pot  = patman n. way 
 prag  = praghaNa  n. place or a terrace before a house
 prah  = mala  n. dust (mela je moka po prleško, prah iz zrn) 
 praviti (govoriti)  = braviiti { bruu } verb speak 
 prdec  = parda m. fart 
 prdeti  = pardate { pard } verb 1 Atm fart 
 preiti  = praiti { pra- i , pre } verb 2 go on 
 prej  = puurvam indecl. before 
 prej  = praak adverb before 
 prvi  = puurva adj. being before or in front fore
 prekopati  = udvapati { ud- vap } verb 1 dig up 
 prespati  = prasvapiti { pra- svap } verb 2 go to sleep 
 prijatelj  = priya (priyatama) m. friend (m. darling)
 ptica, ki ponavlja besede  = saarikaa f. talking bird 
 ptica, ptič, sraka  = saarikaa f. bird [ kind of ] 
 puščica (ostra)  = astra n. arrow 
 rak  =  karkaTa m. cancer (crab)
 rana  = kraNa (vraNa m.) n. wound 
 rana  = vraNa m. wound 
 rdeča  = rudhira adj. red 
 rečni tok (reka)  = raya m. stream of a river 
 reka (rečni tok)  = raya m. stream of a river 
 rog (roh, obrnjeno hor)  = zruGga n. horn 
 sedeti, vsesti si  = sidati { sad } verb 1 Par sit (sit down) 
 sekira  = khanitra n. pick axe 
 sestra  = sahodarii f. sister 
 skakati  = skandati { skand } verb 1 jump 
 sladkor, cuker  = zarkaraa f. sugar 
 smejati  = smayate { smi } verb 1 laugh 
 smejati se - krohot  = saMvihasati { saMvi- has } verb 1 burst out laughing 
 smejoč, nasmejan, smešen  =   smayin adj. laughing
 smrt (navezava na angleško besedo mrtvašnica - mortuary ali na nemški ubijalec - der Mörder, latinsko besedo smrt - mortis)  = mRtyu [mrtju] m. death 
 snaha  = snuSaa f. daughter in law 
 Sonce, svit  = savitR m. sun 
 sosed (? povezava - veza)  = veza m. neighbour 
 spanje, spati  = svapati , svap sleep 
 star  = sthavira adj. old 
 stara ženska - moški (pomenljiv izraz)  = vRddhaa f. old woman (old man) 
 stati  = tiSThati , sthaa f. stand 
 steblo od trave, trn (Trnava je potok v naši grabi, obdan s stebli trav, grmičevja)  = tRNa n. blade of grass 
 steklenica (po prleško je kupica kozarec)  = kuupii f. bottle 
 stol (vsesti si, sadni si na sedež)  = aasanda m. chair 
 strah (od bati se)  = bhiiti m. fear 
 strah (od bati se)  = bhaya n. fear 
 svoj  = sva poss. adj. own 
 ta, to  = etat n. this 
 tako (tak)  = tathaa indecl. so 
 te (kazalni zaimek, recimo - te knjige)  = ete m. pl. these 
 Tedaj, ob tem času  = tadaa adverb at that time 
 tema  = tamisraa f. night 
 tema  = tama m. darkness 
 tema, noč  = nakta n. night 
 Tereza (Treza), pogosto žensko ime  = Thares Name Therese 
 ti lahko greš  = tvaM gaccha you may go 
 tisti, oni, -a, -o  = tat pron. that 
 tla v štali (hlevu, štala je kar slovenska beseda!!!!)  = sthala n. ground 
 tla, dno  = tala n. bottom 
 tobak (ali je to novejši izraz, ali zelo star?)  = tamaakhu m. tobacco 
 tok vode (voda dere)  = dhaaraa f. water current 
 transport (harati)  = haara carrying 
 trava  = tRNa n. grass 
 tropsko sadje (neke vrste slive, "jablane"?), poimenovanje spominja na jablano (jaboko)  = jambu f. rose apple tree 
 tulec, kljun, ustnik, nos (lonca, vrča, posode itd.); (odtočna) cev;  = tuNDa - kuupii f. spouted bottle 
 ubiti (mrti, umreti, hmreti)  = maarayati  	verb  	 kill
 učen, izkušen  = vipazcit adj. learned 
 učen, izkušen (v pleščini pomeni vičiti se, učiti se)  = vicakSaNa adj. learned 
 uničiti, uničenje  = ucchitti f. destruction 
 usta  = vakta n. mouth 
 ustnice, usta  = oSTha m. lip 
 varovati (spominja na lajati)  = laalayati { lal } verb caus. cherish 
 veda o nečem (vedeti kaj), lahko tudi videti  = vedya (vidyaa) n. object of knowledge (f. science) !!!!!!!!!!
 vedenje (skrivnostno), veda  = veda m. sacred knowledge / vedAnta { veda - anta } m. complete knowledge of the Veda  [ end-of-the-vedas ]
 vedeti (videti, vid)  = vetti { vid } kmow
 vedeti, znati  = jaanaati / niite { jJaa } verb 9 Atm know 
 velik  = adj. guru / gura big [lahko bi sklepali tudi na goro, nekaj velikega ...]
 veranda, lahko tudi 'prag'  = praghaNa m. veranda 
 veter ***  = vaata m. wind 
 veverica (Za lingviste je npr. med drugimi zanimiv izraz »veverica«, ki je izpričan pri Pliniju, in katerega analiza podpira zanimive sklepe. )  = vRkSazaayikaa f. squirrel 
 videti bliskanje, strela  = vidyut lightning !!!!!!!!!!!!!
 voda  = vaari (piivaa - vodo piti) n. water 
 voda (uoda)  = udaka n. water 
 votlina (keha)  = kha n. hollow 
 vprašati  = pracchati { pracch } verb 6 ask 
 vprašati (prašati)  = pracchati { pracch } verb 6 ask 
 vrata (dveri v prleščini, duri)  = dvaara n. door 
 vrh gore  = girizRGga n. peak of mountain 
 vrh hriba (Žikarce)  = zikhara m. top of a hill 
 zajec  = zazaka m. rabbit 
 zakaj; zato; zaradi česar, zaradi tega, in zato;  = kim indecl. wherefore? 
 zakleniti (vrata)  = { dvaaraM bandh } verb 9 lock up 
 zima (hima - zima, pokritost s snegom)  = himaavila adj. covered with snow 
 zima je, mraz  = sahima adj. having ice or snow 
 znanje (veda, vedenje) ************  = vedya n. object of knowledge 
 zver, divja zver  = zvaapada m. wild beast 
 zvezda (povezava z anglescino)  = nakSatra n. star 
 želodec (zelo spominja na besedo jetra)  = jaThara m. n. stomach 
 živ  =  jiiva adj. alive
 živeti  = jiivati { jiiv } verb 1 live 
 življenje  =  jIvita life { m.,n. jIva life }






--------------------------------------------------------------------------------
Iz slovarjev zbral Zorko Vičar
Words: Slovenian - English - Sanskrit 
          have been collected by Zorko Vicar (Slovenia, Ljubljana, January 2008).


------------sledi nekaj pogojnih povezav ( some conditionally similarity) --------------

         tamasa  dark colored = temno obarvana
 	 gavya  	adj.  	 got from a cow = kravji bog
 	 payasvinii  	f.  	 cow
 	 zalya  	n.  	 iron knife = železni nož
	 mantra  	m.  	 advice = nasvet (matrati, mantrati)
	tricakrikaa  	f.  	 three wheeler = tricikl
 	 varuNa  	m.  	 God of water
 	 vicchati  { vicch }  	verb 1 Par  	 go = iti
	gola m. 	ball = žoga (povezava z golom) 
	bhuuruha  	m.  	 tree  [ fig. ]
 	 snaayu  	f.  	 sinew = kita (???)
	 palaava  	m.  	 fishing rod = (ribiška palica)
 	 caluka  	m.  	 small pot = lonček, šalica
 	 cintaa  	f.  	 sad thought = žalost (povezava na cintor - pokopališče)
 	 cintaapara  	adj.  	 sunk in sad thought = pasti v žalost
 	 rasajJatva  	n.  	 knowledge of flavours = veda o rastlinah, rožah
 	 pratidhaavati  { prati- dhaav }  verb 1  run back
	 saraka  	n.  	 drinking vessel = pokal, čaša, kupa
 	 saaraka  	n.  	 laxative=odvajalo, čistilo
 	 hasati  { has }  	verb  	 laugh = smeh  (?hašek)
 	 saamaanyatas  	adverb  	 generally speaking
 	 vibraviiti  { vi- bruu }  verb 2   speak out = glasno in jasno govoriti, zjaviti, izpovedati
 	 vadati  { vad }  	verb 1  	 speak to
 	 braviiti  { bruu }  	verb  	 speak = govor (brundati, bravo kot pohvala)
 	 sthala  	n.  	 dry land = v štali (hlevu) so gola tla

 	 aamikSaa  	f.  	 cheese = sir ????
 	 keza  	m.  	 hair = lasje
	 biDaalaka  	m.  	 cat = mačka (? dlaka)
 	 kRSNaajina  	n.  	 skin of the black antelope =*** krzno
	 asthi - kozaa  	f.  	 bone cell = kostna celica ("koža")
 	 palvala  	n.  	 puddle = mlaka (tam kjer se plava  ???)
 	 zaila  	m.  	 mountain = gora (zilske gore, reka Zila)
 	 jalayaana  	n.  	 boat = čoln (povezava z jadranjem ???)
	nau 	f. 	boat = čoln (nautika)
 	 khaNDana  	n.  	 chopping = sekanje (kalanje drv)


 	 kartati  { kRt }  	verb 1, 6  	 cut
 	 prakRntati  { pra- kRt }  	verb 2 Par  	 cut to pieces
 	 utkRntati  { ut- kRt }  	verb 6  	 cut in pieces
 	 paatayati  { pat }  	verb caus.  	 cut off

	 zepa  	m.  	 penis
 	 mastiSka  	m. n.  	 brain = možgani (??? mistika)
 	 maati  { maa }  	verb  	 think
 	 koTi  	f.  	 end = konec
	 dantaviiNaam  	 	 tooth = zobje
 	 zmazaana  	n.  	 burial ground = pokopališče
	 kSiti  	f.  	 ground (??? povezava s kositi travo)
 	 nRtyati  { nRt }  	verb 4 Par   dance = plesati
	astramaarga-vakra n.	 ballistic curve = parabola (pot izstrelka), svod, astronomska sfera 
	 kaNThii  	f.  	 collar = ovratnik; komat; ogrlica
 	 vaJcayati  { vaJc }  	verb 1  	 pull sbd.s leg = vleči
 	 praNaalii  	f.  	 channel = kanal
 	 koTara  	m.  	 hollow of a tree = drevesna votlina, korito
  	 samudra  	m.  	 sea = morje, murje (modro morje)
 	 trimuurti  	adj.  	 having three forms (tri oblike - Triglav)
                                 Tri-murti (gora v tibetu) = Triglav
 	 balavaan  	adj.  	 strong = močan (balvan = močan je tisti ki dvigne balvan, težek kamen ????)

 	 mahat  	adj.  	 strong = močan, povezava z mahati ????
 	 koNa  	m.  	 corner = kot
 	 stairya  	n.  	 stability = stabilnost
 	 zikhara  	m.  	 top of a hill = vrh hriba (Žikarce)
	urvaaru n. 	cucumber = kumara (vügorek po prleško)

-----------------------
marab = omara        ??? (po spominu iz TV)

--------------------------------------------
Nekaj primerov iz: 
http://www.carantha.net/world_slovenian_congress_on_venetology_at_ptuj_castle.htm

Vandalic	Slovenian	Italian	English 
			
Stal	stal	stol	chair
			
Baba    	baba	ava	grandmother
			
Ptach    	ptich	ucello	bird
			
Kobyla    	kobila	cavalla	mare
			
Krug    	krog	cerchio	circle
			
Golubo    	golob	colombo	pigeon
			
Klicz    	kluch	chiave	key
			
Zumby    	zobje	denti	teeth
			
Mlady    	mlad	giovane	young


-----------------------------------------
Sanskrit	Slovenian	English
		
Vid, vidati, vindati	vedeti    	to know, to understand
		
Vidus (nom. sing.)	videc	a knower
		
Vitta        	viden	known, famous
		
Vidu	veden	intelligent, wise
		
Veda	veda	knowledge
		
Vedana	vednost	announcing, proclaiming
		
Vindu    (Apte 861)	veden	intelligent, wise
		
Vindu  (M-W 972)	veden	acquainted or familiar with
		
Vanayu		name of country w. of India
		
Vana		a forest, a distant land
		
Vanya		exist. in forest, wild, savage
		
Vand, vandati		to greet respectfully
		

--------------------------------------------------

For example, the Sanskrit verb plu, to float, to swim:     ( Monier-Williams pg. 715), (Antoine R, 1991), (Bajec A, 1962)										
										
										
Skt	plu, plavati  (root, 3rd p. sing.)	plavayati (caus.)	apuplavat (aorist)							
										
Slo	pluti, plavati, (infinitives)	plaviti	poplaviti    							
										
Eng	to sail, to swim, to float (infinitives)	to cause to float	to flood							
										
										
										
		Sing.			Dual			Plural		
										
Skt	plavami	plavasi	plavati 	plavavah	plavathah	plavatah	plavamah	plavatha	plavanti	
										
	7	7	7	8	8	8	8	7	8	=68 pts
										
Slo	plavam	plavas	plava	plavava	plavasta	plavata	plavamo(a)	plavate	plavajo	
										
	6	5	5	7	7	7	6(7)	6	5	=54 pts
										
Eng	I float	you float	he floats				we float	you float	they float	
										
	1	0	1	0	0	0	0	0	0	=2 pts
										
										
-----------------------------------

Adjective			
			
	Masc.	Fem.	Neu. 
			
Skt	plavah	plava	plavam  (nominative)
			
Slo	plavajoc	plavajoc'a	plavajoc'e
			
Eng	floating		(no changefor masc., fem.,  or neut.)

-------------------------------------------------------------------

Here is list of additional adjectives derived from plu that can be declined and compared:		
		
		
Skt.	Slo.	Eng.
		
Plavita	ploven	deluged
		
Pluta	plovec	floating
		
		
		
Here is list of  nouns derived from plu that can be declined and compared:		
		
		
Skt.	Slo.	Eng.
		
Plava	poplava	flood
		
Plava	splav	raft
		
Plavana	plavanje	swimming
		
Plavaka	splav	boat
		
Plavika	splavar	ferryman
		
Plavita	poplava	flood
		
Pluti	ploha	flood
		






-----------------------
http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/
http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/2007/01/old-saxon-english-latvian-and-sanskrit.html

plava:flow;

 	 pravahati  	verb  	 flow  = teči
 	 visravati  { vi- sru }  	verb 1  	 flow away

------------------
http://sanskritdocuments.org/hindi/dict/eng-hin-itrans.html
girl	N	1. laDakI,kanyA,bAlikA,2. avivAhitA yuvA strI,3. naukarAnI	




-------------------------------------------------------------------------------------------

 
Bretonščina in slovenščina
 
Na obali Atlantika še danes govorijo bretonski jezik, ki ga sestavljajo 
mnoge zelo posebne besede - besede podobne slovenskim.
Tudi tam je ogromno narečij - kot v Sloveniji.
Bretonci se sami imenujejo Breizhiz - ljudje z obale
[Brejzic, spominja na kraj Brežice, ki je tudi na obali, na obali reke Save]:

Povzeto po - veneti  info (M. Bor)


Slovenian - France - Breton little Dictionary

Bretonsko  -  francosko  -  slovensko
---------     ---------     ---------
mennout (izgov. menut) - penser, vouloir 
        (francoske besede iz slovarja Roparz Hemon Dictionaire Breton-Française, 
        2. edition, Brest 1948), slovenski meniti, dial. ment: misliti in hoteti. 
        Venet: menot.

meneg - mention; slov. omemba, 
        omenek, spominjanje. V Pleteršnikovom slovarju oblika 
        enaka bretonski: menek - die Meinung.

yar - poule, slov. kokoš, jara  (mlada kokoš)

iskriv - etonant; slov. čudovit, iskriv, isker, iskreč.

c'hoantaat - désirer, slov. pohotljivo govoriti

c'hoant, m. - désir, envie 
              hóta - pohotljivost, die Begierde (Pleteršnik).

fretenn f. - cercle de fer, slov. vreteno, v narečju: vreten.

venaat - s' affaiblir, oslabiti: slov. veneti (narečje venet).

marc'h - cheval, konj: slov. mrha, Pleteršnik: marha.

donaat - (s') approfondir, slov. poglobiti se. Od don - dno (staroslav. deno); 
             Pleteršnik: dniti - den Boden einsetzen; letonski dunet.

skasek - qui marche gauchement; 
         slov. skazek, kaziti

tec'h - fuite,  slov. tek, teči

yac'h - sain, zdrav, jak

yac'hat - se guerir; ozdraviti, pozdraviti se: jačati

motet - rendu inconscient; slov. omotičen

pegad - lutte; boj,         
        Pegad - pehanje: slov. divjad, svojat

mouez - humide, moite; slov. vlažen, 
        močiti, premočen

hiraat - (s') alonger; slov. hirati, hirat, hir - Schwindsucht (Pleteršnik)

rozellat - ramasser avec le rouable; ramasser (de l'argent); 
           slov. rožljati, rožljat z orožjem

ozhac'h, m. - home marié ayant des enfants; mož ki ima otroke (oča ali oče)

palich m. - bâton pour abattredes fruits; palica.
            uporaba izvedenke v bretonščini - palichat v. - abattre des fruits 
            a` l'aide d'un baton - stresati sadje s palico; páličat(i) - 
            prügeln (Pleteršnik), tolči s palico

abafaat v. - rendre ou devenir timide; prestrašiti,  
             Pleteršnik 'obavati se' - fürchten, 'abavat'. 
             V bretonsčini je f namesto v, prav - praf. 
             'obava', die Furcht, bojaznež; obračati.

abretaat - avancer; napredovati, pridobivati; rus. obretat? (izg. abretat); 
           stslov. obre^tati, srečati, itn. Beseda je tudi
           rezijanska: obrietla (glej T. Logar, Slovenska narečja) 
           - našla je (dakle pridobila)

maritell - tracas, souci, skrb, mora; moritelj v slov. morilec (Pleteršnik)

yez f. - langue, jezik, praslav. koren *jezy-.

youc'hm. - cri, exclamation, plainte, juhu, juhejsati, juhniti (Pleteršnik)

prietaat - se marier, oženiti se, predat?

marvet - mourir, mrleti, umreti

marv - mort, mrtev

mar adv. - tellement,  tako, 
           če, mar, nemar (Pleteršnik: 
           brezbrižnost, v nemar dejati)

kern f. - cime, sommet; krn - Bergspitze; slov. skalnata krn (gora Krn), 
          glagol krniti, okrniti 
          keltski kern pomeni okrnjen vrh, 
          na Jadranu morda otoki Kornati.

ragellat - bavarder; slov. blebetati, brbljati, reggljati, reglati

bistro - lait qui file, mleko ki teče, bistro za točenje mleka, danes pijače,
         živahno gibanje in biti čist (bistra reka Soča, kraj Bistra nad izvirom)

pellaat v. - (s')eloigner; odstraniti, speljati (od-peljati). 
             Grško pelo - premikati se. V slo. narječju pelat 
             (greva se pelat = greva se peljat) ,
             galski peal - konj

peurnevesaat - renouveler comple`tement; prenoviti; 'prenovičiti' 
               od novičiti (Pleteršnik)

peurc'horet - tre`s chaud, bru^lant; pregoreti (pregorel - pregoret); 
              prijet od prijeti

nak m. - refus; slov. odklonitev, zavrnitev, nak

nakaat l. - refuser; slov. odkloniti, zavrniti, nikati (Plet.), 
            nak (nak pa ne bom = ne pa ne bom) 

hud m. - magie: hud, hudnik - der Teufel, hudoba, 
         hudobija 

huderezh - hurkement; slov. tuljenje, rjovenje, Pleteršnik: 
           hudoreči - fluchen, schimpfen, hudorečen, preklinjam

hudour m. - magicien;  slovenski hudir (hudir naj te vzame)

venaat - (s')affaiblir; slov. (o)slabiti; veneti, (Miklošič), stsl. venati

skarsaat - diminuer, raccourcir; skrčiti, skarčiti,
           krčiti

skarn - décharné; slov. shujšan
        Pleteršnik - abscheulich, schändlich 
        kvariti, škart.

sed - voici; slov. sôd (tod); stsl. sede

sec'h - sec; slov. suh, seh, sh - bretonska izvedenka 
        sec'hed - soif; žeja, suša, suhljad

serc'heg - amant, débauché; srčce = srčece.

tri - troi; tri

amezeg - voisin;  rob njive - ein eingefriedeter 
         Acker (Pleteršnik), češko meze 

tanavaat - s. amincir, (se) varéfier; tanjšti se, tanek.


reuziad - infortune, malheur; revščina; reuz - malheur, 
          ravage; revež?

preizh m. - proie; slov. preža (od prežati), 
           slov. prežar - der Laurer, prežač 
           V narečju: na preži, na preiž, oprezati, oprezovati

draen m. drein - épine; slovenski dren, trn

garan f. - grue (oiseau); slov. žerjav, narečje - kovran

derv coll. - chenes ; slov. drevo, v narečju drev

gor m.- chaleur; slov. gorkota (gor-kota), bret. gorin - chauffer; 
        slov. greti, goreti

gorre m. - surface, partie supérieure; površina. gornje, gorenje. 
           Zanimivo je ime Gorre-Breizh - Haute Bretagne 
           (Gornje Brežje, Brežice - Gornja Bretanija)

gouyezh f. - dialecte; vzhodnoštajerski guč, golč - das Reden (Pleteršnik); 
             gučati (gukati)

gouelec'hm. - désert; puščava, slov. goljava, 
              golijet - kehler Berg; golíš m. - kahle Fläche (Pleteršnik)
    
taravat - frotter; trti, treti, otirati, tarem, tareš (tarat, taram, taraš).


-------------------------------------------------------------------
  
Nekaj zanimivih primerjav med besedami, ki imajo
skupen koren. 
Kateri jezik je iz katerega črpal, najbrž vsi podobni iz enega prajezika,
- sanskrt, latinščina, venetščina, itn, so mešanica iz katere
  so nastali mnogi "moderni" jeziki (italijanski, francoski, nemški, angleški,
  slovenščina je v mnogočem zelo blizu navedenim jezikom, ...)
-------------------------------------------------------------------
Slovensko (lahko narečno)  =    Angleško    =       drugi_jeziki,
-------------------------       ---------            -----------

 vamp (trébuh)              =      womb (stara beseda) = 
 mostoči = moustache, mustasch [švedščina]  
 mama                       =   mama                = *******
 matera    =    mother   ,     matris[latinsko]
 Sonce, svit                =   sun                 =    savitR [sanskrt] 
 stati  =  stand = tiSThati , sthaa [sanskrt]
 botelka (steklenica) = bottle 
 voda  = water = udaka [sanskrt]
  miš  = mouse = muuSaka(muuSika) [sanskrt] 
  kuhanje (peči)  = cooking  =  paaka [sanskrt]
 cirkl(krog)  =   circle 
 juha  =  soup  = yuuSa [sanskrt]
 juha (župa)  = soup 
 grob  =  grave = gabhiira [sanskrt]
 šunder (grmenje, hrup)  = thunder 
 demon (zlodej)  =  demon = daanava [sanskrt]
 moj = my = meus [latinsko] 
 maša =  mass = missa [latinsko]  
 dan  = day = dina[sanskrt], dies diei [latinsko] 
 brat  =  brother = bhraatR [sanskrt]
 bitka (kjer se raniš)  =  battle 
 banda  =  band = bandhaka [sanskrt]
 pastír = pastor (dušni pastir) = pastore [italijanščina] 
 veranda, lahko tudi 'prag'  =  veranda = praghaNa [sanskrt]
 ja = yes = ja [nemščina]
 sladkor (cuker) = sugar  =  zucchero [italijanščina], cukraus [litvanščina]
 demon = demon = demone [italijanščina], demonas [litvanščina], daanava [sanskrt]
 plesati (tancati) = dance = danza [italijanščina], taniec [polščina], taniec [portugalšćina] 
 luč = light = luce [italijanščina], luz [portugalšćina], laghu [sanskrt], lux lucis [latinščina] 
 goltanec =  throat(gullet) = gorge [francoščina], Gurgel [nemščina]
 grlo =  throat(gorge) = gola [italijanščina], gerkle [litvanščina], gala [sanskrt], Gurgel [nemščina]
 séme = seed, (moško sperma) semen =  semen [latinščina], semences [francoščina], semi [italijanščina], Samen [nemščina],
 terasa = terrace = terrazza [italijanščina], terrasse [francoščina], Terrasse [nemščina], terasa [litvanščina]
 grablje (zobače) = rake ("najbrž nima istega korena", špekulacija, rake kot roke) = gereblye [madžarščina], grebliai [litvanščina], grabie [poljščina]
 kuhati (priprava hrane) = cook = kochen [nemščina] = cuisiner [nemščina] = cuoco [italijanščina] = kock [švedščina] = coquo coquere coxi coctum [latinsko]
 vandravec, popotnik, tisti ki se potika =  wanderer = der Wanderer [nemščina], pathika [sanskrt] = vandringsmand [danščina]
 statua (kip, statva, stati) = statue = statua [latinščina] = tiSThati, sthaa [sanskrt] 
                   = die Statue [nemščina] = statue [francoščina] = estatua [keltščina]
 Luna = moon = luna [latinščina] = 
 volk =   wolf = der Wolf [nemščina] = wilk [poljščina] =vlk [slovaščina]   
 ogenj, plamen =  flame = agni [sanskrt], flamma, ignis [latinščina]
 biti (v prleščni, udariti, tepsti v slo.) = beat [angleščina]  
 sedeti = to sit = sedeo sedi sessum [latinščina] =  sidati { sad } [sanskrt] = 
              sitta [švedščina] = sidde [danščina] = sitte [norveško]
 fant - otrok = child, boy = enfant [francoščina], fantile [???]
 sneg = snow = sne [danščina] = hima [sanskrt] = Schnee [nemščina] = neige [francoščina] = 
              snö [švedščina] = sneachta [irščina]      
 lükati - kukati =  to look = kika [švedščina] = gucken [nemščina]    
 veter = wind = ventus [latinščina] = vind [švedščina] = der Wind [nemščina] = vAta [sanskrt] =
 veter  =  wind =  vaata [sanskrt]
 dolina = valley [angleščina]  = dalen [norveški] = dalen [švedščina, dansko] =  darI, droNi [sanskrt]
 šivati = sew = sy [norveško] = sIvyati [sanskrt]

 Kupil sem stol v Parizu  = I bought the chair in Paris = Jeg kjopte stolen i Paris [norveško] (v tem primeru je izkazana neverjetna podobnost med norveščino in slovensščino)
 Jaz kupujem stol   =  I buy a chair = Jeg kjoper en stol [norveško] 

 medica  = mead [angleščina] = madhUttha [sanskrt] = mjod [norveški] = mjöd [švedski] 
 klobasa = korv [švedski] = kolbász [madžarski] = makkara [finski - dokaz, so Madžari prevzeli slo. izraz]
 odprto = apertus [latinščina] (odpreti - poriniti = vivRNoti [sanskrt], verb open [angleščina])
 denar (penezi) =  dhana [sanskrt] = penger [norveški] = pengar [švedski] = money [angleščina]
 vrednost = verdi [norveški] = value [angleščina]
 vedeti = vet [norveški] = vet att [švedski]    	      
 nov/nova = new = ny [norveški] = ny [švedski]
         = neu [nemščina] = nuovo [italijanščina] = novus [latinščina]
         = nava / navaIn [sanskrt] oz. navadina (za nov dan, v angleščini new day)
 podobnost velja še za mnoge ostale besede, veliko
     podobnosti v različnih jezikih je recimo za pojme, ki so 
     primarnega pomena za preživetje, recimo: 
     mama, sonce, voda, veter, volk, nov, ...

 breg = berg v nemščini (premetanka er v re)
 Schottland = nemška beseda za Škotsko (Scotland), kar bi lahko prevedli
v deželo šote (raste v močvirjih), v tem primeru smo si Škoti in Slovenci (slovenščina)
zelo blizu ... (potrebno še raziskati ..., v švedščini je šota skott)



 
--------------------------------------------------------------
Imena krajev, skupne besede, ki dodatno kažejo na skupne korenine
nekaterih evropskih jezikov.

séme seed; (kal) germ; (moško sperma) semen; 
semém jezikoslovje sememe

kúmina botanika cumin; caraway(-seed)


- razlaga izvora besede "seme" v latinščini
Rus: semy'a - [družina (family)] 
< Rus: semya 
[zrno (seed, grain)] > 
latinsko in angleško "semen".



pastor - pastir
sum - sem


angl - slovensko
-----  ----------
terrace = terasa
veranda = veranda



noc und tag = noč in dan (švedski jezik)

-----------------------------------------------------------------------------

6. marca 2014 je bila žalna seja ob slovesu patra Ivana Tomažiča 
(prostori Slovenskega kongresa), zadnjega venetologa od velike 
trojice (Šavli, Bor, Tomažič).

Delo in pomen našega velikega vzornika in njegov prispevek k spoznavanju najbolj 
zgodnje zgodovine slovenskega naroda so predstavili:
 
Prof. dr. Anton Perdih
Prof. dr. Anton Jeglič
Dr. Duša Krnel Umek
Andrej Rant, dr. dent. med.
Dr. Jože Rant st. 

Bilo je ganljivo, a hkrati bi bil pater Ivan Tomažič zagotovo zelo vesel,
saj so prisotni iz lastnih izkušenj potrdili - da so imeli trije veliki
venetologi prav.

Tako je njegova varovanka iz Dunaja (doma Korotan) povedala, kako jo je g. pater (kot dijakinjo)
pred skoraj 60 leti na vespi pripeljal iz železniške postaje v dom 
(da se je pater komaj takrat začel učiti nemščine ...),
kako preprićljivo je že takrat govoril o krajevnih imenih v Alpah in drugod po Evropi,
ki so imela slovenske korene - osnove, itn.
Velike dokaze pa je našla tudi sama na svojih popotovanjih. Ko je bivala v Švici,
je v pogovoru s Slovenci omenila besedo sto (100) in domačini Švicarji so jo vprašali,
kaj pomeni sto, in ko je povedala, da je to (hundert), so bili vsi presenečeni,
vsaj tudi tisti del švice uporablja besedo "sto" in ne hundert.
To ni slučaj.
Potem je še izvedela, da domačini za nek prelaz uporabljajo ime Strela
(tam so pogoste nevihte, enako ime velja za romarski otok na Norveskem) - itn. - itn.

Nek bivši študent prof. Jegliča je povedal, da je sredi Bavarske
našel na pokopališču skoraj same slovenske priimke (recimo s končnico *nik, Osojnik, ...).
Ko je že zapuščal vas pa je zagledal staro gospo, ki je s palico peljala krave na pašo
in je eno izmed krav poklicala Sivka - pravo presenečenje. Študent jo je vprašal po drugih imenih in
glej, ena je bila Liska, druga Cika (sama slo. imena). Gospa je povedala, da tu ni nobenih 
priseljencev iz Slovenije, in da je to stara vas, kjer ni migracij. 
Izjemno pričevanje fanta o tem, da smo Slovenci zadnji ostanki starega evropskega naroda, in da
del jezikovne kultura še živi v odmaknjenih krajih Evrope.


Ivan Cankar je pred več kot 100 leti v predavanju z naslovom Slovenci
in Jugoslovani med drugim dejal, da smo si Slovenci zelo blizu
s tirolskim kmetom (bolj kot s kom iz Šumadije) - 
torej ga je intuicija peljala kar blizu resnici.


Cankar takole primerja Slovence in narode Balkana, ki govorijo slovanske jezike:
"Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, 
pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski kmet tirolskemu ali pa goriški viničar furlanskemu.         
  Podprl je dr. Mihajla Rostoharja (1878-1966), docenta za filozofijo 
v Pragi, ki je leta 1912 v Napredni misli zavrnil novoilirizem in misel o narodnem, kulturnem 
in jezikovnem stapljanju južnoslovanskih narodov v en narod ter bil zato delezhen polemičnih 
odzivov v Dnevu. 
Zanimiv je tudi Cankarjev stavek iz istega predavanja:
"Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen,
ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov. "
Danes se dogaja prav podobno.
Ivan Cankar je predavanje »Slovenci in Jugoslovani« pripravil na povabilo znanca 
Ivana Kocmurja (1881-1942), načelnika socialdemokratskega izobraževalnega društva 
Splošna delavska zveza Vzajemnost za Kranjsko. Potekalo je 12. aprila 1913 
v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma. 



Izvedeli smo še,
da bi naj Slovenec Anton Vranec (če sem dobro slišal) že leta 1578 napisal 
slovensko zgodovino, ki bo kmalu ponatisnjena.  

Še zanimiva informacija - ujel sem jo v liftu in tudi med spomini udeležencev ...
Edina politika, ki sta bila na pogrebu velikega p. Ivana Tomažiča sta bila 
Janez Janša in France Cukjati.
To kaže, da slovenska politika očitno ignorira lastne korenine, 
seveda enako njeni prodani mediji (ki so slovo patra dobesedno zamolčali) ...


-------------------------------------------------

Kran(j)ska gora, "Kran montana", "Kronberg"
Gorovje severno od Lienza v Avstriji se je imenovalo Venetsko gorovje 
(Montes Veneti, Windische Berge), njihov zahodni del še danes nosi ime 
Venediger Gruppe, najvišji vrh pa Grossvenediger. 

Iz:http://www.tigeywigey.com/veneti-skrivnostni-predniki
*
Ime Graz-Gradec izhaja iz slovenščine, saj je značilnost Gradca majhen grad-gradec 
z znamenito uro na hribčku, kar sicer sosedje priznavajo. Nazoren je tudi primer 
Jadranskega morja, ki so ga Rimljani imenovali Mare Adriatico, v bistvu Jadransko 
brez prve črke in z latinsko končnico-(J)Adriatico. Zlahka razumemo, kako se je 
in se še potuje po Jadranskem morju - z jadrom. 
Na koncu je navedel tudi mnoge zgodovinske
omembe Venetov, vse od Homerjeve omembe Venetov v Iliadi (9. st. pr. n. št.), 
do pomembnega dela Davorina Trstenjaka: Raziskavanja na polji staroslovanske 
zgodovine (19. st.), kjer je pisal o starodavnih jadranskih Venetih, ki da 
so vindiško-slovanske družine, pa do Bor-Šavli-Tomažičeve študije: Veneti, 
naši davni predniki.

Ali se morda sprašujete zakaj potem nikoli v šoli pri pouku zgodovine niste 
slišali za naše prednike Venete? Omenjeni so Grki, Kelti, Etruščani, Rimljani, 
Iliri, celo Germani, Venete pa se kar spregleda. Domnevamo, da je drugim, 
vojaško/upravno dominantnim narodom, ustrezal konstrukt, da so (Slo)Veneti 
narod hlapcev in dekel, česar žal sami v svoji pregovorni skromnosti 
nismo nikoli kategorično ovrgli, prej lahko rečemo, da smo temu pritrjevali. 
Če malo razmislimo, je asimilacija (germanizacija, italizacija, jugoslavizacija) 
potekala vedno in na več frontah.
*

Marsikdo si je že ogledal znamenite Benetke, le malokdo pa ve, da so 
ime dobile posredno po Venetih (Venezia - po jezikovnem pojavu, imenovanem 
betatizem se v spremeni v b). Po Venetih se tako imenuje tudi celotna pokrajina Veneto.

Vindobona se je v rimskih časih imenoval Dunaj, zdaj Wien.
Takrat je bila Vindobona rimsko oporišče.

V Švici se poleg imen Wen(e)denstock, Wendenwasser, Wendenalm, Wendengletscher 
itd. po Vendih ali Venetih imenuje tudi pokrajina Windisch, ki je v rimskem času 
služila kot vojaško oporišče, takrat znano pod imenom Vindonissa. 

Gornji del Bodenskega jezera na tromeji Avstrije, Nemčije in Švice je bil nekoč 
znan pod imenom Venetsko jezero (Lacus Venetus). Omenja ga Pomponij Mela.
(Pomponius Mela, De Corographia III, 24-okoli leta 44 pr. n. št.)

Nemške zvezne dežele Saška, Bavarska, Brandenburg ter Mecklenburg (Pomeranija) 
so omenjene kot Ven(e)dske dežele (W(i)endland, lat. Vindelicija). Stara hanseatska 
mesta (Lübeck, Hamburg ...) so v latinskih virih zapisana kot o "urbs sclavica«, 
na hanseatskih zemljevidih pa "urbs vandalica« (vendska).

Zemljevidi do 15. stoletja označujejo ozemlje med rekama Labo 
(Elbe) in Vislo (Weichsel), ki ga kronisti omenjajo kot Sclavania, 
z imenoma Vandalia ali Wendland (Zemljevid Claudius Clavus, 
Firenze 1467 ).

Poljska je bila predvsem na svojem severnem delu označevana kot 
Vandalija. S tem imenom so še do nedavnega imenovali obmorko 
Pomeranijo. Sosednjo deželo baltskih Slovanov so pa Skandinavci 
včasih imenovali Vindland (Saga o Olafu Trygvesonu, prvem norveškem 
kralju).

Baltsko morje se je imenovalo Venetsko (Venedos kolpos, Wendile mare),
poznamo pa še Venetski zaliv na severnem Jadranu. 

Venetsko ozemlje se je imenoval del francoske Bretanije ob 
tedanjem Venetskem zalivu ob otoku Vindilis. Za Venete, ki so tam bivali 
je bila dobra trgovska povezava z britansko Venedotio (zdaj Gwynedd).
V Bretaniji so na morju gospodovali Veneti.

Današnja Andaluzija, pokrajina v Španiji je svoje ime dobila verjetno 
po Vandalih oz. Venetih. Na zemljevidu Anvillea iz leta 1761, se jasno 
vidi staro poimenovanje Vandalitia. Njen gornati del, ki se imenuje tako 
kot mesto, ki leži v objemu gora, Granada, pa je označen kot Agarnata.

Slovensko pokrajino med rekama Muro in Rabo so imenovali Vendska krajina 
(Vendség), tamkašnji slovensko govoreči prebivalci pa so bili označeni z 
etnonimom Vendi (v nekaterih virih tudi z imenom Vandali).

Še danes Madžari uporabljajo za Slovence izraz Vendi.
véndski  -a -o prid.  v madžarskem okolju, za nasprotnike pripadnosti 
prekmurskih in porabskih Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vende: 
vendski jezik / vendsko ljudstvo d
véndščina  -e ž  v madžarskem okolju vendski jezik d
SLAVIA VENETA je ime Beneške (Venetske) Slovenije.


Nenazadnje je leta 631 v vzhodnih Alpah, kar sovpada tudi z današnjim 
slovenskim ozemljem, omenjena Zemlja Vinedov ali Venetov (Marca Vinedorum). 
Še za časa Franza Jožefa I. se je del naše dežele imenoval Windische Mark. 


Obstaja pa še veliko drugih krajevnih imen (Veneto, Wenden, Winden ...), 
ki se pojavljajo po zelo obširnem delu Evrope in nakazujejo na povezanost 
prej omenjenih območnih poimenovanj v smiselno celoto. 
Povzeto po: http://fsdm.mojforum.si/fsdm-post-25.html

Slovenci smo nekdaj živeli tudi čez Donavo v 
Vindeliciji oz. na Bavarskem (Bavaria Slavica)! 
München [mínhen] smo Slovenci včasih imenovali Monakovo. 

Reznem  je danes Regensburg, 
glej spodnji tekst:
"Vojvod Pribina je postavil na zemlji, katero mu je kralj Ludovik 
dal v fevd, več cerkva in utrjeval krščanstvo med Panonskimi Slovenci. 
Ko je kralj Ludovik zvedel o njegovi vdanosti do krščanske cerkve 
ter o njegovi skrbi do podložnih prebivalcev, mu je leta 847 podelil 
v popolno last vse, kar mu je prej izročil kot fevd, razen tistih 
posestev, katera so pripadala solnograški cerkvi. Pri tej daritvi 
je bilo v Reznem (Regensburg) navzočih več prič, med njimi 
solnograški nadškof Liupram, Rakoški mejni grof Radbod, 
karantanski knez Pabon in češki mejni grof Ernust." 

Starinsko slovensko ime za bavarski Freising je Brižinje - po tem
poimenovanju so tudi Brižinski spomeniki, stari slovenski teksti,
dobili ime (odkrili so jih 1806). Res zanimivo, da smo poimenovali 
po slovensko mnoga mesta, ki danes niso več
slovenska - zakaj - ker je bilo to včasih venetsko (slovensko) poselitveno
območje.
Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali v dolini 
reke Möll (slovensko Molna ali Mela/Bela), 
danes na avstrijskem Koroškem.
Zapisani so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem 
in se imenuje karolinška minuskula. Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del 
popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa Abrahama. Prvi in tretji 
spomenik sta obrazca splošne spovedi. Drugi spomenik je homilija z vabilom k 
pokori in spovedi; ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška 
retorična mojstrovina.

GLEJ TUDI TEKST Krajevna imena – srednja EU!!!!!

V Brižinskih spomenikih se premišljeno združujeta srednjeveški vita activa in 
vita contemplativa. Dejansko so v tej obliki nastali okrog leta 970, na podlagi 
daljšega razvoja karantanskih spovednih obrazcev in cerkvenega govorništva. 
Toda zanesljivo gre za prepise najmanj dvesto let starejših izvirnikov iz 
7. ali 8. stoletja. Drugi spomenik ECCE BI DED NAŠ NE SEGREŠIL, celo kaže 
na to, da je morebiti izvirnik nastal že v 5. stoletju, saj njegovo besedilo 
izraža Ciceronov govorniški slog, kar priča o tem, da bi spomenik lahko nastal 
že v pozni antiki. Njegove književne oblike so značilne za zgodnje krščansko 
slovstvo. Gre za obdobje, ko je sveti Avguštin v svoji De doctrina cristiana, 
opozoril krščanske pisce, da lahko iz staroverskega sveta prevzamejo vse tiste 
kulturne vrednote, ki po svoji vsebini niso v nasprotju z duhom krščanstva. 
Drugi Brižinski spomenik je posrečena združitev poznoantičnih in zgodnjih 
srednjeveških krščanskih prvin. Besedilo tega spomenika predstavlja opomin 
h kesanju in v tem primeru predstavlja nekaj izvirno slovenskega.

Zapis v današnji slovenščini.

Če bi ded naš ne bil grešil, * bi v veke mu bilo živeti, * starost bi ga ne prijela, 
* nikoli bi žalosti ne imel * niti solznega telesa nikdar, * a v veke bi mu bilo živeti. 
* Ko je po zavisti zlodejevi * izgnan bil od slave božje, * potem so na rod človeški 
* bolečine in žalosti prišle * ­

in bolezni - in naposled še smrt. * Zopet pa, bratje, spomnimo se, * da tudi sinovi božji
imenujemo se.

Zatorej opustimo ta zoprna dela, ki so dela satanova . . .

Morete torej, sinovi, videti in sami razumeti, da so bili prejšnji ljudje 
(svetniki) v obličje taki, kakor smo mi, ter so dela zlodejeva zasovražili, 
a božja vzljubili.

Zato se jim zdaj v njih cerkvah klanjamo in k njim molimo . . .

Taki pa moremo tudi mi še biti, če taka dela začnemo delati, 
kakor so jih oni delali.

Oni so namreč lačne nasičevali, žejne napajali, bose obu­vali, 
nage odevali, bolnike v božjem imenu obiskavali, zmrz­lega ogrevali, 
tujca pod strehe svoje sprejemali, v temnicah v železne verige vklenjene 
obiskovali in v božjem imenu tolažili.

S temi, s temi deli so se Bogu približali . . .

Brizinski spomeniki - danasnja slovenščina
------------------    --------------------
krilatec - angel (krilatec se najverjetneje več ne uporablja - je pa to zelo lepo poimenovanje, izvirno in logično)
vože     - vrv (še se uporablja vože - vzhodna Štajerska)




==============================================================

Še nekaj podatkov, primerov, kako smo skozi čas zapisovali številke.
Zapis številk tudi odpira ali pa delno zapira prostor matematičnemu zapisu, verodostojnemu opisu modelov, ki se trudijo kar se da točno napovedati dinamiko v vesolju, na Zemlji, v bioloških sistemih. Danes smo si dokaj enotni, da je indijska osnova zapisa števil do 9, skupaj z ničlo, zelo pospešila razvoj matematike, fizike, biologije, matematike, inženirstva in seveda razvoj modelov opisovanja stvarstva - vesolja. Delno številke in logika šteteja vplivajo tudi na način razmišljanaj neke kulture - posredno določajo tudi njegov jezik.
Danes smo torej navajeni desetiškega številskega sistema, a zanimiv je tudi šestdesetiški sistem. Mogoče je, da so ljudje za štetje na prste do števila 12 uporabljali palec in z njim kot kazalom šteli členke prstov iste roke. Takšen način štetja se še vedno uporablja v mnogih delih Azije in pomaga razložiti nastanek številskih sistemov z osnovama 12 in 60 in sistemov z osnovami 20, 10 in 5. V tem sistemu štetja se je običajno štelo s prsti desne roke, število ponovitev pa s prsti leve roke, dokler ni število doseglo vrednosti 5 · 12 = 60. Po mnenju Otta Neugebauerja je osnova 60 nastala s štetjem trikrat do dvajset. Sistem 3-20 je kasneje prešel v sistem 6-10 preko simbolov za šestine (na primer 1/6, 2/6, 3/6, 4/6, 5/6), povezanih z desetiškimi števili, kar je privedlo do slovitega sumerskega sistema deljenja. V normalni rabi so bila števila naključna zbirka enic, desetic, šestdesetic in stotic. Število 192, ki je v eni izmed sumerskih preglednic zapisano z 3A2 (A pomeni število 10), se pravi (3 · 60 + 10 + 2), bi se, vključeno v besedilo, zapisalo z XIxxxii, se pravi 100 (X) + 60 (I) + 30 (xxx) + 2 (ii).
Še danes velja, kadar številko izgovorimo, recimo dvainštirideset (dva-in-štiri-deset) v bistvu množimo in seštevamo, v tem primeru 2 in (+) 4*10. A se tega večinoma ne zavedamo. Določeni narodi so tudi odštevali - recimo rimska štirica IV je 5 - 1 = 4.
Pomembno je tudi zapisovanje besedila številk. Danes v Evropi pišemo z leve proti desni, Arabci recimo z desne proti levi, lahko se piše od zgoraj navzdol Japonci lahko uporabljajo vse 4 orientacije, zapisane od desne proti levi v stolpcih od zgoraj navzdol. Knjige pa berejo od zadaj naprej. Kaka sporočila pa so lahko tudi zapisana v vrsticah od desne proti levi ... Če ima recimo nek ekran miselni vzorec za odklepanje - s prstom po ekranu ga tudi zapišemo - je zelo pomembno, da se ve zaporedje zapisa številk.
Zelo domače so nam recimo rimske številke, a so za matematične operacije precej nerodne. Klasični rimski zapis števila 1424 je bil prvotno zelo dolg in sicer MCCCCXXXIIII. Kar se interpretira z današnjim zapisom kot 1000 + (100 + 100 + 100 + 100) + (10 + 10 + 10) + (1 + 1 + 1 + 1) - torej gre za kumulativo števil. Kitajci pa to število zapišejo z množilnim principom in sicer: (1 x 1000) + (4 x 100) + (3 x 10) + 4.
Danes uporabljene številke (znaki za števila) tako v večini sveta presegajo jezikovne ovire. To recimo lepo opazimo, če gremo na japonsko Wikipedijo. Tam lahko zasledimo indijske številke (kot na zahodu) in tudi simbolni jezik v formulah je latinica. Včasih je bil v veljavi tudi dvanajstiški sistem - ducat je 12. Je uporaben pri šestdesetiškem sistemu, ki se uporablja za čas. Tudi mesecev v letu je 12, 12 ur razdeli dan na dva dela ... Obrnjena izgovorjava dvomestnih števil (od 21 do 99, razen desetic) v slovenščini, nemščini, danščini, nizozemščino, delno tudi v ostali osrednji Evropi kaže, da pišemo drugače, kot izgovarjamo. A zadeva ni tako nerazložljiva, v določenih delih sveta se je pisalo z desne proti levi in tako tudi bralo (danes še zmeraj ta princip uporabljajo Arabci in nekatere sosednje kulture Azije). Enaindvajset torej najbrž izhaja iz stare tradicije sanskrta. Slovenščini in sanskrtu je, kot smo že omenili zgoraj, sorodno torej že »obrnjeno« zaporedje enic in desetic, npr. enaintrideset (ekatrimšat), dvaintrideset (dvatrimšat) itn.; zelo podobnih si je tudi prvih nekaj številk: ena (eka), dve (dve), tri (trini), štiri (čatvari), pet (panča) šest (šat); prvi (prathama), drugi (dvitija), tretji (tritija), četrti (čaturthi); podobno je sklanjanje prvih štirih številk v vseh treh spolih – »ena« se sklanja le v ednini, »dve« v dvojini, »tri« in »štiri« le v množini, števila od pet naprej se sklanjajo enako v vseh treh spolih (le v množini).
Recimo tudi Francozi imajo v jeziku števil še zmeraj določene posebnosti poimenovanja za 70, 80 in 90. Številki 70 rečejo soixante-dix, kar je 60 in 10, 80 je quatre-vingts, kar pomeni štiri dvajsetice, zelo posebna pa je številka 90, ki je quatre-vingts-dix, je torej sestavljena iz štirih dvajsetic in desetice. Dvajsetice bi naj bile posledica vplivov Galcev ("Obelixov") - v bistvu zelo uporabno. Med slovenskimi narečji se je dvajsetiška oblika ohranila v rezijanščini, kjer za 60 rečejo trikatdveisi (to je eno od znamenj, da smo že dolgo živeli na širšem delu Evrope). Za 70 rečejo trikatdveisi anu deset - podobno za 80 in 90.
Tudi Danci imajo veliko posebnosti, za 60 rečejo tres, kar je okrajšava za tresindetyve, kar spet pomeni 3 krat 20. Za 50 pa seštejejo 2 krat po 20 in dodajo polovico od 20: halvtreds, kar lahko prevedemo v pol-tretja dvajsetka. Podobno je 70 pol-četrta dvajsetka in 90 pol-peta dvajsetka. Ker Danci izgovarjajo dvomestne številke obrnjeno kot Slovenci, Nemci ..., se tako 54 izgovori kot fireoghalvtreds, torej štiri-in-pol-tretja dvajsetka. Pri denarju pa uporabljajo "normalno" štetje, kjer je firti 40, femti 50, seksti 60 evrov ...
Tudi izumrli baltski "slovinski" jezik je uporabljal dvještaza za 40 in trištazi ali kuop (torej kup) za 60. Za 30 so pa uporabljali kar izraz pol kupa - pouluopa.
Stara angleščina je za 110 in 120 uporabljala eleventy in twelvety. Nekoč pa so v Franciji številke po dvajseticah v rimski obliki označevali množilno s "kvazi potenčnim zapisom" in seštevalno: 160 so recimo zapisali kot VIII^XX, 8 krat po 20. Za 170 so zapisali VIII^XX&X, kar pomeni 8 krat po 20 in 10. Številko 199 pa so kje zapisali kot IX^XX&X&IX, kar je 9 krat 20 plus 10 in še plus 9.
V starih kronikah so zapisi mesecev v Sloveniji precej zanimivi, danes lahko dvoumni - pazite, kako jih razumete (berete). So kombinacija številke in končnice (prebrati pa morate besedo za mesec). V starih knjigah lahko torej najdete zapise mesecev 7-er, 8-er, 9-er, 10-er. To niso meseci 7, 8, 9, 10 - ampak gre za okrajšavo latinske izgovorjave, ko je leto po takratni definiciji še imelo deset mesecev. Recimo septem za 7, octo za 8, novem za 9 in decem za 10. Velja torej, da je 7-er september, 8-er je oktober, 9-er je november in 10-er je december. Zelo poučno - Rimljani so nekoč imeli 10 mesecev. Februar, ki je bil poleg januarja naknadno dodan staremu rimskemu koledarju, je bil takrat zadnji mesec v letu (Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1. marcem) in tako za februar ni ostalo dovolj dni in je postal tako najkrajši mesec v letu. Stara imena mesecev torej izhajajo iz leta z 10 meseci in mi smo jih ohranili (tako recimo naš dvanajsti mesec nosi ime za deseti mesec decem-ber iz starega Rima) - to je mala zmešnjava, a je v bistvu jezikovna arheologija (zelo zanimivo). Zagato smo že omenili pri poimenovanju mesecev.
Matej Šekli iz Lj. univerze in inštituta Frana Ramovša in že prej Poljaka Tadeusz Lewaszkiewicz ter Wieslaw Wydra (univerza Poznan) sta odkrila najverjetneje najstarejše zapisane številke v Slovenščini iz 12. stoletja. Gre za "kustode", številske oznake snopičev v knjigi, po katerih knjigovez prepozna zaporedje besedil za ustrezno vezavo v knjigo. Knjigovez je torej bil najverjetneje Slovenec iz Podjune (morebiti Poljak). A prepis krščanskega besedila misleca Janeza Kasijana (Ioannus Cassianus , 4. stoletje) z oznako Cod. 250, je iz 12. stoletja in je nastal v Avstriji - opatija Heiligenkreutz - torej najverjetneje gre slovensko štetje, da je štetje nedvoumno zagotavljajo pridane rimske številke: et I no - edno ali eno,
drv II gi - drugi,
TRE III TIGI - tretiji ali tretji,
ces IIII tiri - čtiri ali štiri,
pa V nt - pent ali pet,
scl VI zt - šist ali šest,
zed VII em - sed'm ali sedem,
oz VIII zem - osem,
de VIIII wanϑ - deveth ali devet,
de X zenthetasym; - deseth ali deset.
Potrebno je dodati, da sta prepis dala v ponovno analizo raziskovalca Dunajske akademije znanosti, Franz Lackner in Alois Haidinger.
Povejmo še, da je uporaba števil, simbolike, v vsakdanjem življenju edina pot, da otroci sami dojamejo pomen in veliko uporabnost števil, štetja, računanja. Poleg abecede in seveda prej govora, so števila jedro našega razvoja, prenosa znanja na potomce in seveda na sopotnike skozi naše življenje. Šola ta praktični del spoznavanja pomena simbolike črk, števil, geometrijske simbolike nekako ne pokriva prav dobro in zato imajo otroci na začetku velike težave v motivaciji - kar je velika škoda.
Če torej zaključimo tale babilon zapisov, štetja in izgovorjav števil v različnih časih in kulturah, nas je torej dosedanji razvoj pripeljal do najbolj praktičnega splošnega desetiškega sistema števil, zapisa in štetja, to so števila (osnova je iz Indije): 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.
Vse ostalo, seštevanje, odštevanje, množenje, decimalni zapis, ulomki, koreni, potence ... pa je nadgradnja zelo preproste osnove desetiškega sistema in zapisa števil. Računalniki seveda lažje računajo in kombinirajo seveda v dvojiškem sistemu 0 in 1 ali kake drugem in na koncu vse pretvorijo nazaj v desetiškega (tudi v črke in ostale simbole, grafiko, glasbo ... - še čustva simuliramo preko robotov, a mnogim to pomaga ...).

---------------------------------
"Lublana", 19. jan. 2008
Zorko Vičar

e-naslov: zorko.vicar@guest.arnes.si

Listen to a recording of this text by Muralikrishnan Ramasamy