Središke narečne besede (Središče ob Dravi)
- besede mi je posredoval gospod Franc Krnjak, ki
  je tudi izdelal opis krajevnih grbov -  O ljudskih grbih ...
(izšli v obliki knjige, link sem zato na na prošnjo avtorja umaknil)
                                                                                                                                                                          .

BESEDE


Delovno gradivo !!!!

fatjan – smrkavec
skumečo, skumečnost – mrzlo (danes pa je skumečo jutro)
gjus – gnus, tudi gnüs
rut – oje
ogrli – 
puza - 
podpašja – 
prusketna – podprsnica pri homotu
požirok – požiralnik
preloči – ročaji pluga 
rajsač – 
šnita – 
štrejnga
vrtel
garice
lestvice
šprlič
nored (prva ali zadnja) – prvi del ali drugi del voza
kolesl - zapravljivček
korpec – košara z locnim tudi nagobčnik za kravo
spodjača – spodnje krilo
vilahen – rjuha
tuhont – pernica
vana – bana, kopalna kad
guj – koca
cvilišni žakel – gosto tkana vreča
huncvot – cinija, tudi vihrav navihan fant ali moški
ham – lahki vprežni homot narejen samo iz usnja. Ham je bil praznična oprava konja, ko je                 vozil zapravljivček. Ham ni bil za delo oz. delovno vprego
truda – počasna ženska tudi namišljeno bolna
vegebe – sključenost, (ves je vegebe), navadno bolan ali od starost sključen človek
tuja – tunka
voljok tudi nekje vljok – čebelnjak
sejhar (šir. e) – večje cedilo z ročajem
bočkoriš – slaba pijača, delanec
čukola – isto
kepejak (oba eja sta široka, madžarizem) – stara ponošena suknja, navadno dolga. Nekdaj je nadomeščal dežnik. 
škola – šola
trjoki – binkošti
dojšo – prišel
vulica – ulica
vajnkuš – zglavnik
smogor, tudi smohor – trlica, suh človek ne lepega izgleda
očolje – očala
vjuča – unuča, obujek
teca (šir. e) – naslavljanje starejše osebe, ki ni bila v sorodu -  teta, tudi materina ali očetova sestra. Teca je bila tudi tista ženska, ki se ni poročila.
Tetec – enako kot prej, le da je bil očetov brat stric
vujec – materni brat. Nekdaj je bila zelo razumljiva terminologija te besede. Očetov brat je bil stric, materni brat pa vujec. Žena od strica je bila strina, žena od vujeca pa vujna.
mastna nedela – pustna nedelja (a prehaja v o)
mastni tjeden – pusni teden (šir. Eja)
rekla – jopica (samo ženska)
đemper – jopica (samo moški)
zapezduriti – zakuriti ( malo nam zepezduri, mrzlo je)
bingec – gašperček
šou – šel
vidjo – videl ( ja, jos sem ga vidjo)
bijo – bil (tu je bijo)
cujzek – žrebiček
pucka – deklica
shariti – natepsti (dobro ga je sharjo. Z bičom ga je sharjo).
jou – jedel (še sem denes nič ne jou)
opfordati se – prehod iz pubertete (gledi, kak se je opfordo – dala)
obkujsiti – bolj zaničevalna beseda, ki pomeni enako
vene – tisti on 
venegov – oni (venegov vene je povenego venegovo veno z venem). Med pogovorom tudi nekdaj, ko se sogovornik ne more spomniti imena ali pa ga namensko zamolči – vene je bijo
prinas, ali na hitro sem zvenegala pogačo itd., itd.
povenegati (jo je povenego! Kaj? Porošjo! Tudi počistil itd.) 
povenodjati – ima skoraj enaki smisel
zahariti – zapraviti (toti je vse zaharjo)
smoda – nerodna gospodinja
počapetrl – na hitro narejen keks, moka, sladkor, voda
zvordati – zmešati (to sem samo tak zvordala)
gaužejak – fakin tudi lepa stara beseda za obešenca
mlečec – regrat
bohnec – prekmurec
habizje – šikara
prujslek – telovnik
poleva – velika, močna in bolj lena gospodinja
fanžol – fižol
pajtl – moški spolni organ, penis
gjusoba – nesnaga (toti ded pa je ena gjusoba)
vučiti – učiti
žoljak – slabo vzdrževana postelja
kerdelo (šir. eja)  - postelja
nesnožjak – umazanec
cugel – vajeti (ti, tota pa ga mo na cugli)
vun – ven
vipane (vipane nori – vipane, ke bi mislili ke nemamo)
ontipane – beseda začudenja tudi nemogoče (denes sem še pretako! in vprašanje začudenja: ontipane!
jedrantigosle – pogovorno mašilo-tudi nedolžna kletvica
zobočkaje – ostanek od grablanja
govorjo – (kaj mi boš govorjo!)
sedelo – kurnik
jabočnica – jabolčnik
pristoška – prostor na štalah pod glavnim tramom (idi pogledni pod pristoškoj nese kokoš)
gruška – hruška
blek – trebuh
blekast .- trebušast (tista blekasta baba) 
lampa – v Obrežu lompa – spodnji del obraza. (Fronc je vudro s krompom Vonča po lompi)
gnuo – gnati (krave je gnou na pašo)
čusiti (akcent na u)-čepeti nekje skrit (lisica je bila pri kokošeh, zato tak ova čusi)
odefčiti – odvaditi (toti pa se je odefčjo kaditi)
sodačija – vojaščina
z botinoj – s palico
jenar – januar
dičiti se – biti ponosen
dičen – ponosen
tehont – svojeglav debeli moški
breber – debeluh, zaničljiva beseda iz madž. 
krlobovati – veseljačiti pozno v noč
cimer – pušeljc ob gostiji
putrica – marjetica
ploftica – podbradek pri govedu, fanon
prislijati – prodajati zijala (Kaj si tam prislijo!)
čemer – jeza
čemeren – jezen
damf – paromlon
prifrkjen – prismojen
rera – (šir. e) –pečica
paklavi – (toti mo paklavo roko. Toti je paklaf)
pakli – prsti (dobjo jih boš po paklih)
hrumpa – debela hriška
hrupača – suhi hudournik. (toto nesnogo odnesi fhrupačo)
požarniki – gasilci
hara – veseljačenje, hausbal ali nasploh veselica. V pogovornem jeziku ima poseben pomen (pri Trbuci pa so meli snočka haro)
hiža – hiša, tudi soba (atek pa mama spita f prvi hiži)
cedila – listek
ludi – ljudje
hardomoš – zapitek ob dobri kupčiji (ti boš dou za hardomoš)
zašikjen – ni bebast, posebnega obnašanja človek. Mogoče čuden.(toti pa je zašikjen)
štumbla – lončena posoda za mleko (keri je štumblo ogrno – kdo je snedel smetano)
križogledni kumi – navskrižni botri (ja, mi smo si s Heđeti križogledni kumi)
habelok – menda popačenka iz haveloka – stari ponošen plašč
pomarama – stara krama
koršmit – domači samouki veterinar ( idi po koršmita, krava nemre skotiti)
štrbel – stara dotrajana jablana (gledi, kak toti štrbel cvete)
čifkač – vrabel
porga – kredit (fse kaj mo je na porgo)
drbati – (to so kokoši zdrbale)