Naravoslovni raziskovalci Proteus 3/63

Predstavljamo naše naravoslovce in raziskovalce
Uroš Seljak - Packardov nagrajenec

Uroš Seljak je bil rojen leta 1966 v Šempetru pri Novi Gorici Tam je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo in maturiral leta 1984. Študiral je fiziko na Oddelku za fiziko sedanje ljubljanske Fakultete v za matematiko in fiziko in diplomiral leta 1989. Na tej fakuilteti je leta 1991 dosegel tudi naslov magistra. Študij je nadaljeval na Massachusetts Institute of Technology (MIT) v ZDA in tarm doktoriral leta 1995. Nato je dobil podoktorsko štipendijo na univerzi v Harvardu. Leta 1999 je prešel na oddeiek za fiziko univerze v Princetonu in postal docent. V zadnjih letih je o svojem delu večkrat predaval na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je v teku postopek za njegovo izvolitev v profesorski naziv. O tem, da je dobil pomembno ameriško nagrado, so že poročala naša občila. V misli, da utegne tudi bralce Proteusa zanimati uspeh mladega slovenskega fizika v tujini, smo zaprosili dr. Seljaka za odgovore na nekaj vprašanj.

V imenu bralcev Proteusa in v svojem imenu Vam čeestitam k pomembni nagradi. Ali nam, prosim, lahko poveste o nagradi kaj več?

Packardovo fundacijo sta ustanovila David in Lucille Paekard. David, ki je umrl pred nekaj leti, je soustanovtelj znane družbe Hewlett-Packard. Na podroeju znanosti in tehnike podelijo letno 24 nagrad: Nagrajenci prihajajo z vseh področij znanosti in tehnike, od matematike, kemije in biologije do raičunalništva, strojništva in elektrotehnike: Z mojega področja - astronomije in astrofizike - podelijo praviloma eno letno. Nagrade podelijo le profesorjem na začetku znanstvene poti in so namenjene za dosego znanstvenih ciljev. Nagrado bom porabil za podoktorske štipendije za mlajše kolege na svojem področju.

Proteus je poročal o neenakomernosti vesoljskega mikrovalovnega ozadja in o merjenjih. vaše delo so velikokrat citirali v literaturi. Bralce bi verJetno zanimalo izvedeti kaj o Vašem delu iz prve roke:

Vesolje se širi in ohlaja, kar pomeni, da je nekoč v preteklosti bilo veliko manjše in toplejše. Preveva ga mikrovalovno ozadje, ki ima danes temperaturo 2,7 kelvina. Neenakomernosti v tem prasevanju so zelo majhne in so jih odkrili šele leta 1992 s satelitom COBE. Kmalu po tej prvi meritvi smo na podlagi teoretičnih modelov napovedali, da je prostorska porazdelitev neenakomernosti zelo odvisna od kozmoloških parametrov, kot so gostota vesolja, ukrivljenost vesolja, velikost vesolja (povezana s Hubblovo konstanto), gostota temne snovi v vesolju itd. Začela se je eksperimentalna tekma, komu bo prvemu uspelo izmeriti te neenakomernosti z večjo natančnostjo kot COBE. Danes že lahko rečemo, da je bila ta tekma uspešna za vse, saj je po množici eksperimentov uspelo izmeriti odstopanja z veliko natančnostjo in s temi meritvami smo že določili nekaj kozmoloških parametrov. Tako smo na primer že ugotovili, da vesolje ni ukrivljeno.

V prihodnje bo teh meritev še več. V pripravi sta dva nova satelita in vrsta manjših eksperimentov. Večina raziskovalcev na tem področju pri analizi uporablja za teoretične napovedi rezultate programa, ki sva ga napisala skupaj s študentom leta 1996.

Kaj na splošno menite o raziskovanju vesolja, to je o kozmologiji? Ali tudi Vi delite razširjeno mnenje, da združuje več vej fizike ?

Res je, kozmologija združuje elemente splošne teorije gravitacije, klasične mehanike, kvantne teorije polja, atomske fizike, hidrodinamike itd. Pomembno je

------------------------------------------------------

We propoce a method to extract the projected power spectrum of density perturbations from the distortions in the cosmic microwave background (CMB). The distortions are imprinted onto the CMB by yhe gravitational lensing effect and can be extracted using a combination of ptuducts of CMB derivatives. Future CMB experiments such as the Planek satellite experiment will be able to extract the power spectrum with high statistical significance over 2 orders of magnitude in angle. The method proposed here directly traces dark matter in the linear regime to higher redshift (up to z ~ 1100) and larger scale (a few Gpc) than any other currendy known method. [S0031-9007(99)08558-O]

Uvodni del ene od novejših razprav dr. U. Seljaka.
----------------------------------------------------------------------

poudariti, daje osnovana na opazovanjih in daje vse manj spekulativnih idej, ki jih ni mogoče preskusiti z opazovanji. Kaj si mislite o svojem šolanju v domovini? Kakšen je izid primerjave z ameriško šolo?

Mislim, da je na splošno izobrazba pri nas zadovoljiva in da dobi dodiplomski študent globljo in širšo osnovo kot tu. Kar zadeva tradicionalni pristop so torej naše šole v prednosti. Vendar se tudi od ameriškega sistema pri nas lahko kaj naučimo, mogoče ne toliko od tradicionalnega načina, pač pa od novih pristopov. Predvsem je tu večji poudarek na vzpodbujanju samostojnosti pri študentih. Začne se z domačimi nalogami in nadalj uj e z manj šimi proj ekti, pri katerih se študent nauči, kako naj se sam loti problemov: Poleg tega se uveljavlja interaktivno učenje, pri katerem študenti sodelujejo tudi na predavanjih; na primer z odgovarjanjem na profesorjeva vprašanja, čemur sledi kratka diskusija. Tako študenti sprejemajo znanje manj pasivno in ga znajo uspešneje uporabiti pri reševanju novih problemov. Tega je še več pri vajah, na katerih pogosto rešujejo naloge v manjših skupinah, tako da nihče ne more "zaspati". Metod je veliko in večina profesorjev, ki so prešli na te nove načine učenja, pri njih ostane in se ne vrnejo na prejšnji bolj pasivni način prenašanja informacije. Številne raziskave potrjujejo, da je pri prenosu znanja tak način uspešnejši.

Kaj bi priporočili dijakom ali mladim študentom, ki bi želeli ubrati Vašo pot?

Pridobijo si naj dobro osnovno znanje fizike in matematike. Prav tako pomembno pa je, da čimprej neposredno spoznajo zadovoljstvo pri raziskovanju. Pridružijo naj se kakšni skupini ali profesorju in začnejo delati na manjšem projektu.

Kaj je bilo odločilno za Vaš uspeh? Ali je na prvem mestu trdo delo ali splet naključij?

Oboje. Vsekakor brez trdega dela ne more~ uspeti. Poznam pa veliko sposobnih ljudi, ki so manj uspeli zaradi spleta okoliš čin kot zaradi premalo dela ali nesposobnosti.

Kot srednješolec ste tekmovali v matematiki in fiziki. Ali se Vam taka tekmovanja zdijo posrečena? Kaj sodite o delu v krožkih?

Tekmovanja so mi ostala v globokem spominu, saj so bila izziv in spodbuda, da sem se ukvarjal z nečim, kar me je veselilo. Spominjam se, da sem cele dneve preživel z reševanjem matematičnih nalog. V srednješolskem okviru je to po mojem najboljši način za nekoga, ki ga zanimata fizika in matematika, da se globlje spozna s tema področjima. Znanje, ki si ga pridobiš pri tem, ti ostane tudi kasneje. Naloge lahko rešuješ sam, še bolje pa je, če so organizirani krožki, v katerih rešujejo naloge in razpravljajo v skupini. Tako se Iahko še vee naučiš. I~rožki so seveda koristni tudi za druge dejavnosti, kot so fizikalni poskusi ali astronomska opazovanja, strokovna predavanja in podobno. Tudi tu v ZDA vse bolj poudarjajo to dejavnost, tako da Državna znanstvena fundacija po novem zahteva tudi inovativne pedagoške ali zunajuniverzitetne sestavine pri financiranju znanstvenih projektov. Veliko znanstvenikov poznarn, ki sodelujejo z krajevnimi šolami pri izobraževanju učiteljev.

V imenu bralcev Proteusa se Vam zahvaljujem za odgovare in Vam še naprej želim veliko uspeha

S Packardovim nagrajencem dr. Urošem Seljakom se je elektronsko pogovarjal profesor dr. Janez Strnad, katerega predavanja je dr Seljak nekdaj poslušal.

Fluctuations in the Cosmic Microwave Background

Nazaj na slovensko zgodovino astronomije.

Nazaj na svetovno zgodovino astronomije.

Nazaj na domačo stran.