M 99 v Berenikinih kodrih je ena od svetlih spiralnih članic jate galaksij v ozvezdju Device. Povprečna oddaljenost članic jate je med 40 in 50 milijoni sv. let. V njej je na tisoče sistemov, tako, da se zdi naša Krajevna jata res zelo majhna. Galaksija M 99 je tipa Sc, torej z majhnim jedrom in ohlapnima krakoma. Vrti se v smeri urinega kazalca, je nenavadno asimetrična. Astronomi ne izključujejo možnosti, da je njena oblika posledica bližnjega srečanja s preostalimi članicami jate, saj galaksija potuje s hitrostjo 2324 km/s skozi jato ali 1200 km/s hitreje od ostalih članic. M 99 potuje proč od nas, bližnja galaksija M 98 z enako lastno hitrostjo kot M 99 pa se nam približuje s hitrostjo 125 km/s, zato nekateri mislijo, da sta ti dve galaksiji trčili med seboj. V letih 1967, 72 in 86 so v M 99 opazili tri supernove.

Galaksija M 100 je ena izmed svetlih članic jate v ozvezdju Device. Je v bližini Berenikinih kodrov. Opazimo jo z amaterskimi teleskopi. M 100 je spiralne oblike, podobna naši. Ima dva kraka, polna svetlih modrih zvezd in nekaj šibkih krakov. Modre zvezde so mlade, vroče in masivne in so gotovo nastale zaradi motenj bližnjih galaksij. Zaradi močnega zvezdnega vetra, ki ga modre zvezde oddajajo, galaksija malce izgubi svojo simetrično obliko. Hubblov teleskop je v njej odkril 20 kefeid. Na podlagi teh se je izračunala oddaljenost galaksije približno 50 do 62 sv. let. V dobrih binokularjih ali amaterskih teleskopih vidimo M 100 kot bled eliptični madež večih odtenkov. V odličnih opazovalnih pogojih lahko bežno zaznamo spiralne krake.

 Galaksijo je odkril Mechain. Z Mizarjem in Alkaidom v ozvezdju Veliki medved tvori enakostranični trikotnik. Je razrahljana spirala, katere površinska svetlost ni prav velika. Čeprav je velikost M 101 velikih 26 ločnih minut, v majhnih teleskopih vidimo le njeno jedro. Z 20 cm teleskopi si pa že lahko predstavljamo spiralne krake. M101 je ena izmed največjih galaksij, saj je Hubblov teleskop izmeril njen premer, 170.000 sv. let. Leta 1909, 51 in 70 so v njej odkrili tri supernove.

Galaksija v bližini Spike v ozvezdju Device je prvi Messierjev objekt, ki ni bil vključen v originalni Messierjev katalog. Messier ga je dodal v osebno mapo leta 1781 z opazko "zelo slabotna meglica". Galaksija je spiralna, vrste Sb (srednje jedro, srednje navita kraka), z značilno temno prašno črto, ki teče čeznjo in ji prisluži vzdevek Sombrero. Z velikimi teleskopi so v njej opazili na stotine kroglastih kopic. M 104 je bila prva galaksija, s katero so na podlagi rdečega premika v spektru svetlobe, ki jo galaksija oddaja, izračunali njeno hitrost oddaljevanja, ki je 1000 km/s. Hitrost je prevelika, da bi M 104 lahko vključili v našo Krajevno jato galaksij.

Oglej si tudi.

Nazaj na vrh

Kroglasto kopico v ozvezdju Kačenosca je odkril Mechain leta 1782. Kopica vsebuje temne zasenčene predele, kar je nenavadno za kroglaste kopice. Možno je da kopica predstavlja določeno stopnjo v razvoju galaksij. M 107 se nam približuje s hitrostjo 147 km/s. Na nebu jo najdemo blizu nad Antaresom v ozvezdju Bika, pomagamo si tudi lahko z beto in delto Škorpijona.