Strokovna ekskurzija v London
- 28. - 30. maj 2010
Kam na ekskurzijo?
Bilo več različnih idej, da odpotujemo v München, na Dunaj -
Maks Fabiani, rojen v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu, je na
Dunaju izdelal izjemno lično zvzdarno [Urania], ...
Kako se je končalo (zakaj ne bi obiskali dežele Hooka, Newtona,
Kraljeve druzbe - član Janez Vajkard Valvasor, dežele naše
zveste "sošolke", slušateljice g. Margaret Davis ... )?
Sledi nekaj korakov (dopisovanja), ki so pripeljali do res
odlične ekskurzije - hvala ti Margaret.
a)
2. marec 2010, prošnja ...
Spostovana g. Margaret,
...
Pa se nekaj besed v razmislek,
- zmeraj se pojavi dilema, kam na ekskurzijo,
- sli samo po Sloveniji, v Nemcijo, itn,
- kaj ce bi sli se kdaj v London in bi si ogledali
recimo Greenwichski observatorij, Newtonovo in Hookovo
zapuscino, Kraljevo druzbo, ... vi zagotovo veste, kaj vse nudi
London z okolico naravoslovcu, astronomu ...
Anglija (vasa domovina) je dala ogromno v zakladnico
svetovnega znanja, le da Slovenci ta svet
nekoliko slabse poznamo - skoda.
Kaj mislite, ce bi se odpravili do Londona,
recimo za tri dni (nizkocenovni letalski prevoznik, 2x spanje, itn)
- a bi bili to preveliki stroski za naso skupino ...?
Lep pozdrav in srecno, Zorko
b)
- na predavanjih je bila pobuda za Anglijo
sprejeta.
c)
30. marec 2010
Dragi g. Zorko.
Opravičujem se za zamudo - v zadnih dneh sem imela zelo poln program in bila malo časa doma. Gotovo bi bilo zelo zanimivo obiskati Greenwich Observatory/Planetarium/National Maritime Museum!
Danes zvečer sem začela iskati podatke za izlet v London.
Polet: easyJet Lj - London Stansted
Recimo tor. ali sre. 25.ali 26. 5. 2010: 33.99 EUR Čas: 19.10 - 20.25
Toda je polet nazaj veliko dražji: čet.27.5. - 190.21 EUR! petek 28.5. - 134.21. Čas: 15.35 - 18.40
Druga možnost: v London pon. 24. 5. 42.99 EUR, iz Londona sre. 26. 5. 84.21 EUR.
Poleti z Ryanairom so cenejši, vendar bi morali v Celovec ali Trst.
Npr: Klagenfurt - Stansted, tor. 25. 5. 15.99 EUR, čas: 16.50 - 17.50 in nazaj čet. 27. 5. 11.99 EUR, čas 13.30 - 16.25
Ali Trst - Stansted, tor. 25. 5. 18.99 EUR, čas 15.00 - 16. 10 in nazaj čet. 27. 5. 26.99 EUR, ćas 11.35 - 14. 35.
Morda bi lahko šli v London z easyJetom in nazaj z Ryanairom v Celovec?
Hoteli v bližini: od 75 - 90 GBP za sobo na dan.
Imam nečaka, ki živi v Londonu in dobro ve za turistične možnosti. Ko bom vedela nekaj več (v sredo), mu bom pisala.
Lep pozdrav, Margaret
d)
Spostovana g. Margaret,
res hvala za vas trud, ze iz poslanega se bo dalo
skombinirati ugodno pot v London. Veseli me,
da se tudi vam zdi ekskurzija v London
primerna - verjamem, da nam bo uspelo.
Tudi vecina slusateljev je za obisk Londona.
-----
Sva v povezavi,
lep pozdrav, Zorko
d)
Naši slušatelji, predvsem France Pavlovič, so
na koncu izbrskali zelo ugodno ponudbo, direktno
iz Brnika (letališča Jožeta Pučnika) v London z ADRIO.
--------------------------------------------------------
Načrt obiska Londona (levji delež je ležal na g. Margaret)
Petek 28. 5. 2010 – Brnik - odhod: 7:25 (JP 450),
Gatwick – prihod: 8:45
Letališče Gatwick: kupimo »Oystercard« (2 GBP) za vsa
potovanja po centralnem Londonu. Za vsak dan plačujemo
še 5,60 GBP (tj. travelcard).
Gatwick – Victoria (žel . postaja): posebej je treba kupiti
povratno vozovnico – Gatwick Express 28,70 GBP ali Southern
Railways 23,60 GBP. Vožnja traja ok. 35 min.
Victoria – Bayswater (Circle line U, ok. 35 min), in peš do
hotela. Potrebna ureditev.
Obisk Kraljevske družbe (Royal Society ) – brezplačno. (Central
in Jubilee lines U, Queensway – Green Park), peš do Carlton
House Terrace.
Letos praznuje RS 350. obletnico. Knjižnica in arhiv sta zaprta
za obnovo, videli pa bomo razstavo »RS and the 20th century«.
Poleg I. Newtona, R. Hookea itn., je postal član RS leta 1687
Valvasor.
Obisk Britanskega muzeja – brezplačno. (Picadilly line U Green
Park – Russell Square). Ob petkih je muzej odprt do večera.
Videli bomo najbolj imenitne predmete (ki so priporočeni za
enourni obisk, mogoče malo več), potem galerijo Razsvetljenstva
(Enlightenment Gallery).
sob. 29. 5. 2010 Obisk Greenwicha
Potovanje: Central in Jubilee lines U Queensway – Canary Wharf,
železnica DLR Canary Wharf – Island Gardens (za lep razgled čez
reko Temzo na Greenwich) ali še naprej do južne postaje Cutty Sark
(možno je hoditi po tunelu pod reko do postaje Cutty Sark).
Greenwich Park (bivši kraljevski park, v katerem je več zgodovinskih
stavb. Dopoldne je priporočljivo obiskati Greenwich Royal
Observatory - brezplačno. Ob 13:00 je padec »timeballa«.
Popoldne: Planetarij Peter Harrison in drugi objekti (National
Maritime Museum, Royal Naval College, Queen's House – vse brezplačno
razen prireditev v planetariju). Tudi znana stara gostilna Trafalgar
Tavern.
Potovanje nazaj: po ladji Thames clipper Greenwich – Westminster
(7 GBP če ni drugače pokrito) ; tako vidimo (brez hoje!) veliko
znamenitosti.
Circle line U Westminster – Bayswater.
ned. 30. 5. 2010 Obisk muzeja znanosti, itn.
Mogoče? Hyde Park – Household cavalry odhaja za »changing of the
guard« ok. 9:30/10:00)
Obisk Muzeja znanosti (Science Museum) - brezplačno. (Circle line
U Bayswater – South Kensington).
Znanimivosti: razstava: »Cosmos and culture - how astronomy has
shaped our world«
galerija »Exploring space«
kino IMAX 3D – filma »Hubble 3D«, »Fly me to the moon – Apollo 11
mission« (en film stane 8,00 GBP, drugi film za polovično ceno)
simulator »Force Field« (za potovanje v vesolje) – 5,00 GBP, ali
11,00 GBP za film plus simulator.
Druge možnosti: Trafalgar Square in okolica, National Portrait
Gallery; London Eye (10,00 GBP), itd.
Op: Vsi muzeji so odprti 10:00 – 18:00. U = Underground, podzemna
železnica.
UTRINKI IZ POTI
Nismo bili ravno "kraljeva družba",
bili smo pa imenitna družba.
Petek 28. 5. 2010 - Brnik - odhod: 7:25 (JP 450),
Gatwick - prihod: 8:45
Zbiranje na letališču pred poletom iz Slovenije - krasno jutro.
Čez Alpe v nebo, Slovenija - Anglija.
Zakonca Šketelj sta takoj opazila da ADRIA ponuja
v reklamni knjižici tudi izjemno bogate astronomske
vsebine pod naslovom "Svetloba drugih dni" in tudi
intervju s Sunito L. Williams - po mami Slovensko,
po očetu Indijko, po pripadnosti pa Američanko, ki ceni
svoje korenine. Revijo lista Marko Skobrne. Na sliki
je znamenita planetarna meglica M1 "na poletu" iz Ljubljane v London.
Revija je bila kot naročena za našo pot.
Angleško podeželje - zelena, rahlo valovita pokrajina in na nebu
obvezni oblaki.
G. Margaret nas toplo, prisrčno pozdravi v svoji domovini
- pot iz letališča do Londona. Ravno prebira iz an. časopisa,
da bodo v "breztežnost" ponesli košček drevesa (jablane), ki je
Newtona navdahnil k razlagi teorije gravitacije (težnosti), ob
raziskovanju fenomena padanja jabolka iz jablane.
Torej simbolično - teža v "breztežnosti".
V resnici prave breztežnosti ni, ta občutek dobimo zaradi
sistemske (t.i. centrifugalne) sile, ki je posledica kroženja okrog Zemlje
in je nasprotno enaka teži. Teža nam sploh omogoča kroženje satelitov, itn,
okrog Zemlje.
28. maj 2010
Obisk Kraljevske družbe (Royal Society ),
peš do Carlton
House Terrace.
Letos RS praznuje 350. obletnico. Knjižnica in arhiv sta zaprta
zaradi obnove, videli smo razstavo »RS and the 20th century«.
Poleg I. Newtona, R. Hookea itn., je postal član RS leta 1687
tudi Janez Vajkard Valvasor.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Kraljeva družba
Iz Wiki
Skoči na: navigacija, iskanje
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu.
Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo (angleško Royal Society) iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja. Ustanovili so jo leta 1660, leta 1783 pa se je združila z Kraljevo družbo v Edinburgu. Kraljeva irska akademija, ustanovljena leta 1782 je tudi tesno povezana s Kraljevo družbo. Člane Kraljeve družbe označujejo s kratico F.R.S. (Fellow of the Royal Society).
Vse tri družbe se ukvarjajo predvsem z matematičnimi in naravoslovnimi znanostmi in področji. Obstaja tudi več drugih kraljevih družb, ki podpirajo druga področja znanosti.
Čeprav je Kraljeva družba prostovoljno društvo, velja za narodno
akademijo znanosti Združenega kraljestva. Je članska organizacija Znanstvenega sveta.
"Burlington House", tukaj je delovala Kraljeva družba med leti
1873 in 1967.
Članstvo
Član lahko postane državljan katere od držav Skupnosti narodov in
Republike Irske, sicer morajo biti izvoljeni kot tuji člani. Družba pozna še dve
dodatni kategoriji članstva, »kraljeve člane« (za člane, ki pripadajo britanski
kraljevi družini) in »častne člane«. Člani so upravičeni do uporabe naziva FRS
(kratica za Fellow of the Royal Society) za imenom, tuji člani pa ForMemRS.
Na leto lahko izvolijo največ 44 članov, šest tujih in enega častega člana.
Članstvo je priznano po celem svetu kot eno od najprestižnejših položajev v znanosti.
Med ustanovnimi člani družbe je bilo veliko znamenitih znanstvenikov,
oziroma so skozi zgodovino postali njeni člani. V najzgodnejši skupini (»original fellow«)
so bili Robert Boyle, John Evelyn, sir Francis Fane, Nicasius Le Febure, sir John Finch,
John Gauden, Francis Glisson, Theodore Haak, William Hammond, sir Robert Harley,
Christopher Hatton, sir James Hayes, Nathaniel Henshaw, Thomas Henshaw, William Hoare,
William Holder, Robert Hooke, sir John Hoskins, Charles Howard, sir Andrew King,
Christopher Merrett, Edward Montagu, sir Anthony Morgan, sir William Petty,
John Wallis, John Wilkins, Thomas Willis in sir Christopher Wren. Sir Isaac Newton
jim je prikazal svojo teorijo o optiki in je kasneje postal njen predsednik.
Predsedniki
Žezlo Kraljeve družbe
Seznam izbranih predsednikov:
* lord William Brouncker (1662-1667) - prvi predsednik
* sir Christopher Wren (1680-1682)
* Samuel Pepys (1684-1686)
* sir Isaac Newton (1703-1727)
* sir Joseph Banks (1778-1820)
* sir Joseph Dalton Hooker (1873-1878)
* Thomas Henry Huxley (1883-1885)
* sir George Gabriel Stokes (1885-1890)
* sir William Thomson (lord Kelvin) (1890-1895)
* Ernest Rutherford (lord Nelson) (1925-1930)
Tuji člani
Od tujcev so kot člani najbolj znani:
* Aleksej Aleksejevič Abrikosov (10. maj 2001),
* Friedrich Wilhelm Bessel (9. junij 1825),
* Ruđer Josip Bošković (15. januar 1761),
* Albert Einstein (5. maj 1921),
* Daniel Gabriel Fahrenheit (7. maj 1724),
* Benjamin Franklin (29. maj 1756) (»fellow«),
* Murray Gell-Mann (20. april 1978),
* Christiaan Huygens (20. junij 1663) (»original fellow«),
* Donald Ervin Knuth (15. maj 2003),
* Pierre-Louis Moreau de Maupertuis (27. junij 1728)
* Janez Vajkard Valvasor (14. december 1687) in mnogi drugi.
Izbrana bibliografija
* Sylva, John Evelyn, 1664,
* Micrographia, Robert Hooke, 1665,
* Philosophical Transactions of the Royal Society, najstarejša znanstvena revija, ki neprekinjeno izhaja.
Časovni pregled (nepopoln)
* 1660. - neuradni sestanki,
* 1660 28. november - ustanovitev,
* 1661 - ime se prvič pojavi v tisku, knjižnica predstavi svojo prvo knjigo,
* 1662 - Kraljeva ustanovna listina dovoli družbi objavljati,
* 1663 - druga Kraljeva ustanovna listina,
* 1665 - prva izdaja Philosophical Transactions,
* 1666 - zaradi požara v Londonu se družba preseli v Arundel House,
* 1710 - družba si pridobi lastno domovanje v Crane Courtu.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Podpisi znamenitih članov Kraljeve družbe.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Newtonov rokopis in tisk (spodaj) njegove znamenite
knjige -
Matematična načela filozofije naravoslovja
(Philosophiae naturalis principia mathematica) (leto 1687).
Sir Isaac Newton [ajzak njúton], PRS, angleški fizik, matematik, astronom,
filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar),
hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec
(20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Glej tudi - Isaac Newton in njegovo delo
F = Gm1m2/r2
G je gravitacijska konstanta (
G » 6.67428(67)×10-11 m3/(kg·s2) ).
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Potopis enega izmed Cookovih potovanj.
James Cook - pomorščak,
kapitan (7. november [ali 27 oktober] 1728 – 14. februar 1779).
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Opis podobe Hookea namesto slike - zakaj?
"He was always very pale and lean ... with a meagre Aspect,
his Eyes grey and full, with a sharp ingenious Look whilst
younger; his Nose but thin, of a moderate height and length;
his Mouth meanly wide, and his upper Lip thin;
his Chin sharp and Forehead large.""
- Richard Waller, friend of Robert Hooke
---------------------------------------
"Vedno je bil zelo bled in suh ... skromnega videza,
njegove oči so bile sive in izbuljene, a z ostrim bistrim pogledom,
dokler je bil še mlajši, njegov nos je bil tanek, z zmerno višino in dolžino;
usta "grozno" široka in zgornja ustnica tanka;
imel je ostro brado in veliko, široko čelo. "
- Richard Waller, prijatelj Roberta Hookea
---------------------------------------
Vsebina napisa pod neobstoječo podobo velikega Roberta Hookea.
Ali je zgoraj na sliki portret R. Hookea?
Odgovor je NE! To je kemik Jan Baptist van
Helmont.
Avtorica (Lisa Jardine) zadnje biografije o Hookeu je trdila, da bi to lahko bil Hooke,
vendar se je izkazalo, da je to portret kemika Jan Baptist van
Helmonta (
http://en.wikipedia.org/wiki/Van_Helmont). Vendar pa se zgornji
portret zmeraj znova pojavlja na spletnih straneh kot portret Hookea,
a temu NI TAKO in to zagotovo ni Hooke!
Zelo zanimiv članek, na temo znamenitih žena in mož
ter njihovih "izgubljenih" portretov, sta mi poslala Rupert, oziroma
Margaret iz časopisa
The Guardian -
http://www.guardian.co.uk/culture/2010/jun/19/close-examination-national-gallery-lisa-jardine
- najbolj aktualni del je na koncu.
Odlomki iz članka - Mistaken identities (Napačne identitete) - avtorica Lisa Jardine:
"Leta 2002 sem dokončala biografijo znanstvenika, polihistorja Roberta Hookea
- tesnega prijatelja Christopherja Wrena. Notorično, noben Hookeov portret ni preživel
- domnevno zato, ker ga je Sir Isaac Newton, predsednik Kraljeve družbe
ob Hookeovi smrti leta
1703, tako močno sovražil, da je edina obstoječa
portreta - priče, da sta portreta visela v njegovih prostorih,
so bili njegovi sodobniki - dal uničiti.
Vedno se mi je zdelo, da sta portreta bila nekam založena (začasno izgubljena)
in ne uničena.
Torej, ko sem si v Prirodoslovnem muzeju ogledala manj znan portret poznega 17. stoletja,
ki je ustrezal izgledu Hookea v srednjih letih,
je to pri priči vzbudilo mojo pozornost. Portret z napisom "John Ray" (po izgledu)
očitno ni bil od tega botanika, sicer sodobnika Hookea.
[...]
Podjetje Mercers je doniralo sredstva, za čiščenje slik, ki je pokazalo,
da je napis "John Ray" bil res naknadno dodan; več podatkov v Hookeovem
dnevniku me je prepričalo, da je bil na pravem mestu ob pravem času in verjetno je bil
on portretiranec na neznani sliki.
[...]
Na novo očiščena slika je bil predstavljena kot del razstave ob obletnici Hookoeove
smrti v Oxfordskem Muzeju zgodovine znanosti
in anketa obiskovalcev je pokazala,
da dve tretjini tistih, ki so glasovali, ocenjujejo portret kot Hookeov.
[...]
Skoraj celo leto sem "obstreljevala" okolico, kolege
s fotografijami portreta, iskala sem
potrditev mojega "odkritja". Kolikor vem, so bili vsi prepričani v istovetnost.
Eden od strokovnjakov za Hookea je še poudaril,
da so velike podobnosti med mojim portretom in fotografijami živečih sorodnikov.
Drugi strokovnjaki so še dodatno
poudarili istivetnost potez.
Uporabila sem portret kot naslovnico za Hookeov življenjepis,
čeprav sem v uvodu opozorila, da obstaja vedno možnost, da bo kdo lahko
dokazal, da je to napaka.
Dve leti kasneje je nekdo storil prav to.
Ameriški zgodovinar znanosti, je ugotovil, da je mož
na sliki Jan Baptist van Helmont, flamski alkimist (kemik) iz 17. stoletja in sicer na podlagi
podobnosti gravure znanstvenika Van Helmonta na naslovni strani poshumno zbranih del.
[...]
Javno sem priznala, da je bila javnost zavedena in to zradi mojega entuziazma.
Kakorkoli že, neprijetno mi je, saj moram hitro obvestiti Googleovo omrežje, da
je objavljena slika v resnici podoba
Van Helmonta - a še vedno pogosto uporabljena, na številnih spletnih straneh, kot
portret Roberta Hookea. A tudi kar nekaj raziskovalcev ve, da je bila
moja identifikacija napačna. Bojim se, da nekateri menijo, da ne glede,
kako velika je bila moja napaka, sem sedaj jaz odgovorna, da ustavim nadaljnje kroženje
napačno identificiranega portreta po spletu."
Konec citatov.
No tudi sam sem naredil enako napako (na tej strani), a me je
gospod Rupert Baker (Library Manager - Royal Society) na to opozoril.
Teh napak je na spletu ogromno, tudi na "slovenski" wikipediji je še zmeraj
portret, ki ne pripada Hookeu.
V bistvu Hookea lahko štejemo, skupaj s Keplerjem, za enega izmed očetov
gravitacijskega zakona, čeprav ga danes pripisujemo
zgolj Newtonu.
Odlomki iz knjige:
Fiziki 3 (strani 46,47)
Leta 1679 je Hooke postal tajnik Kraljeve družbe. Tedaj je Newtonu poslal prijazno pismo,
v katerem ga je prosil za kak znanstveni prispevek za družbo. V odgovoru je Newton zapisal,
da ga znanost ne zanima več. Na Hookovo vprašanje o tem, kako bi padal kamen, ki bi ga na
zemeljskem površju spustili s stolpa, je odgovoril, da bi padal po spirali. Hooke je v
naslednjem pismu izrazil domnevo, da bi kamen padal po elipsi, če bi se lahko gibal
skozi Zemljo. To je najbrž Newtona zopet vznejevoljilo. Leta 1680 mu je Hooke pisal,
da privlačna sila Sonca pojema obratno sorazmerno s kvadratom razdalje. Na naslednje
Hookovo pismo Newton ni več odgovoril. Lahko si mislimo, kako je Hooka pogrelo, ko je
šest let pozneje zvedel, da je Newtonu uspelo rešiti nalogo, ki je sam ni zmogel,
ne da bi omenil njegove začetne zasluge. Newton je uporabil svoje obsežno matematično
znanje in oblikoval osnovne zakone za gibanje. Brez njih naloge o gibanju planeta ni
bilo mogoče rešiti. Halley, ki je zaradi suše v blagajni Kraljeve družbe prevzel
izdajo Newtonove knjige, je moral posredovati, ko je Hooke zahteval, naj Newton
v knjigi omeni njegovo delo. Navsezadnje Inu je uspelo prepričati Newtona, da je vključil
v Principe kratko in suho pripombo, da so se z gibanjem planetov ukvarjali
Halley, Wren in Hooke. Celo Newtonovi oboževalci obsojajo tako ravnanje.
Zanimivi so tudi odlomki iz pisem, ki sta si jih izmenjala Hooke in Newton.
Hooke je na začetku leta 1676 pisal "mojemu nadvse cenjenemu prijatelju gospodu
Isaacu Newtonu: Gospod, med branjem Vašega pisma prejšnji teden na sestanku Kraljeve
družbe sem pomislil, da ste bili tako ali drugače o meni slabo poučeni, toliko bolj,
ker sem že bil žrtev podobnih podlih obtožb. [...] nikakor ne odobravam sporov, bojev
in javnih prepirov in [...] sem v to vojno vpleten nehote. Pa tudi moj duh željno išče
in prav rad sprejme vso resnico, ki jo odkrijejo, čeprav je v nasprotju z znanjem in
prepričanjem, ki sem ga dotlej zagovarjal, in ga spodbija. [...]"
Newtonov odgovor se je glasil: "Gospod, ko sem prebral Vaše pismo, sta me očarali Vaša
odkritosrčnost in iskrenost in mislim, da ste ravnali, kot se spodobi za pravega
filozofskega duha. Ničesar se v filozofiji ne bojim bolj od znanstvenih sporov,
predvsem v tisku. Zato z veseljem privolim v Vaš predlog, da si dopisujeva osebno.
Tisto, pri čemer pomagajo drugi, le redko navdihuje zgolj želja po resnici, oselmi
prijateljski stiki pa so bolj izvir razprave kot spora in upam, da bo tako Ined nama [...].
" V nadaljevanju je Newton dal Hooku zasluženo priznanje: "Tudi sami ste na tem področju
na več načinov veliko prispevali, posehno s tem, da ste začeli filozofsko razpravo o barvah
tankih plasti. Ce sem videl dlje, je bilo to zato, ker sem stal na ramenih velikanov.
Ne dvomim, da ste poleg objavljenih poskusov naredili razne druge zelo pomembne poskuse
in da se nekateri od teh zelo verjetno ujemajo z nekaterimi iz mojih zadnjih člankov.
Vsaj za dva vem, da ste ju naredili: barvni kolobarji se raztegnejo, če opazujemo
s strani, in ob stiku dveh izbočenih leč in na vrhu vodnega Inehurčka nastane temna
pega. Najbrž je še več takih poskusov, da jih saIn nisem naredil." Kljub lepim besedam
pa je Newton z izdajo
svoje Optike počakal, da je Hooke umrl in mu ni bilo treba omeniti njegovih zaslug.
Iz WIKI
Robert Hooke [robert húk], angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635,
Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Življenje in delo
Leta 1653 si je Hooke zagotovil mesto na Univerzi v Oxfordu. Tam je bil na začetku od leta 1657 Boylov
pomočnik in je zanj izdelal zračno razredčevalko. Poznamo ga predvsem po zakonu o
sorazmernosti med
podaljškom prožnega telesa in natezno silo (Hookov zakon 1660). Ukvarjal se je tudi s podrobnim
opazovanjem z mikroskopom in delal poskuse s svetlobo. Lotil se je marsikaterega pojava in izrazil
o njem domneve, a jih ni podrobneje preizkusil in dalje razvil.
Pozneje, ko so se tega lotili drugi, pa je začel terjati prvenstvo zase. Leta 1662 so ga izvolili
za skrbnika poskusov na novo ustanovljeni Kraljevi družbi in je za poskuse na srečanjih družbe skrbel
do leta 1677. Leto kasneje 1663 pa so ga izvolili za rednega člana družbe.
Hooke je leta 1665 objavil knjigo z naslovom Micrographia, ki je vsebovala številna opazovanja
z mikroskopom in daljnogledom in veliko izvirnih raziskav iz biologije. Prvi je opazoval rastlinske
celice. Istega leta so ga imenovali za profesorja geometrije na Greshamovemu kolidžu.
Leta 1666 je bil Hooke glavni Wrenov pomočnik pri obnovi Londona po velikem požaru.
Pomagal je tudi
pri gradnji Kraljevega observatorija Greenwich in Bethlehemski bolnici v Bedlamu.
V letu 1674 je odkril, da se zvezda Draconis nahaja 23" severneje v juliju kot v oktobru zaradi
letne aberacije. Okoli leta 1665 je neodvisno od Cassinija opazoval Jupitrovo Veliko rdečo pego.
Sestavil je prvi daljnogled Gregoryjevega tipa, ki ga Gregory še ni mogel izdelati, in ga predstavil
Kraljevi družbi. Odkril je prvo dvojno zvezdo.
Hooke in Newton
»Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.«
—Newton v pismu Hooku, 5. februar 1676.
Hooke je leta 1672 kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi.
To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe.
Spor so komaj zgladili. Leta 1684 Newton ni priznal Hookovih zaslug, prispevkov k njegovi knjigi
Načela. Nenaklonjenost obeh fizikov je trajala do Hookove smrti.
Hooke je pokopan v cerkvi sv. Helene.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Prijazna knjižničarka g. Joanna Corden (levo)
je posebej za nas pripravila odlomke, strani iz knjig,
zapisov, ki so
pripeljale znamenitega Valvasorja v 'Kraljevo družbo'
in na nek način tudi v "naš čas" (za nas)
- pripravila je njegove razprave (njegov originalen rokopis
izpred stoletij),
skice presihajočega
Cerkniškega jezera in zapisnik
sprejema v Kraljevo družbo - slike spodaj.
Desno na sliki je gospod Rupert Baker
(Library Manager - Royal Society).
Za vse nas je ta obisk pomenil nekaj posebnega.
Hkrati sem povprašal g. Ruperta Bakerja o srednjeveških
učbenikih astronomije. Posebej me je zanimal
Johannes de Bosco Sacro
ali Sacrobosco (John iz Holywooda, c. 1195 - c. 1256 leto gospodovo).
Angleški učenjak, astronom (študiral na Oxfordu), poučeval je na univerzi v Parizu, 1230 napiše
srednjeveški
astronomski učbenik "Traktata de Sphaera« (v veljavi kar 400 let).
Enega izmed ponatisov iz l. 1561 - in
baje tudi prve astronomske inkunabule sploh ("Traktata de Sphaera«
iz leta 1488,
še po drugi vojni je bila knjiga, inkunabule,
v knjižnici
- dokaz - takrat je bila knjiga tudi katalogizirana)
- hranijo
tudi v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici
(knjižnico smo obiskali 12. maja 2010,
res zanimiva povezava, naklučje?).
Gospod Rupert je kot iz topa ustrelil, ja seveda
hranimo knjigo "Traktata de Sphaera«, srednjeveški astronomski
univerzitetni učbenik znamenitega
pisca, učenjaka, Sacrobosca.
To je bila končna potrditev vrednosti knjige
- kaj imamo v Sloveniji, a je očem
in zavesti Slovencev skrito - zakaj?
Če bi prej irazili željo po ogledu knjige,
bi nam jo pokazali (večino knjig imajo, zaradi priprave razstave ob 350 letnici RS,
še v depojih) - a že ta informacija je bila za nas velikega
pomena - dovolj.
http://royalsociety.org/Group-tours-and-talks/
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Iz WIKI:
Sir John Frederick William Herschel, angleški astronom, matematik in
kemik, * 7. marec 1792, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija, † 11. maj 1871,
Collingwood pri Hawkhurstu, Kent, Anglija.
Življenje in delo
John je bil edini sin Williama Herschla. Študiral je na Kolidžih Eton v Windsorju in St.John's v Cambridgeu. Diplomiral je leta 1813. Med študijem je postal Babbageov in Peacockov prijatelj. Leta 1816 se je začel ukvarjati z astronomijo. Izdelal je zrcalni daljnogled s premerom zrcala 457 mm (18 palcev) in goriščno razdaljo 5,4864 m (20 čevljev).
Nadaljeval je očetovo delo o dvojnih zvezdah in zvezdnih gručah. Med letoma 1921 in 1823 je s Southom pregledal očetov katalog dvozvezdij. Za to delo mu je leta 1826 Kraljeva astronomska družba (RAS) podelila Zlato medaljo, Francoski inštitut pa leto poprej 1825 Lalandovo medaljo.
Za njegove matematične prispevke v znanstveni reviji Philosophical Transactions Kraljeve družbe mu je Družba leta 1821 podelila Copleyjevo medaljo .
V viteški red je bil povzdignjen leta 1831.
Leta 1833 je odpotoval v Južno Afriko, da bi razširil opazovanja še na južno nebo. Leta 1838 se je vrnil v Anglijo in leta 1847 izdal delo Rezultati astronomskih opazovanj z Rta dobre nade (Results of Astronomical Observations made at the Cape of Good Hope). Tega leta je prejel svojo drugo Copleyjevo medaljo.
V astronomijo je uvedel uporabo julijanskega dneva in prispeval več pomembnih prispevkov k izboljšavi fotografskih postopkov. Leta 1842 je odkril cianotipijo. V letu 1852 je poimenoval do tedaj znane štiri Uranove naravne satelite.
Skoval je izraze kot so »fotografija«, »negativ« in »pozitiv«. Odkril je, da spojina natrijevega tiosulfata fiksira srebrov natrijev klorid.
Herschlov daljnogled na Rtu dobre nade iz leta 1834
Herschel je leta 1864 izdal katalog (popis) 6245 meglic in zvezdnih kopic (Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic, okrajšava GC (General Catalogue of Nebulae and Clusters of Stars)).
Druga njegova dela so: Izvlečki iz astronomije (Outlines of Astronomy) (1864); Meteorologija (Meteorology) (1870); Fizična geografija (Physical Geography) (1871); Splošni katalog 10.300 večkratnih in dvojnih zvezd (General Catalogue of 10,300 Multiple and Double Stars) (izdano po smrti).
Priznanja
Nagrade
Kraljeva astronomska družba mu je leta 1826 in 1836 podelila Zlati medalji.
Poimenovanja
Po njem se imenuje krater J. Herschel na Luni.
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom,
* 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Življenje in delo
Herschel se je rodil kot Friedrich (Friedrich) Wilhelm kot drugi sin v družini revnega oboista v Hanovrski vojaški godbi. Mali William se je že od mladih nog učil igrati na violino in oboo, oče Isaac pa je vzpodbujal tudi njegovo veselje do astronomije.
Leta 1753 se je pridružil očetu v vojaškem orkestru, kjer je igral do leta 1757. Po porazu nemške vojske pri Hastenbecku je oče postal vojni ujetnik, dva sinova William in Jakob pa sta leta 1756 odšla v Anglijo in od leta 1757 tam tudi ostala. Po vrsti manjših, priložnostnih zaposlitev je leta 1766 postal organist v cerkvi v Bathu, Somerset.
V Angliji se je začel resno zanimati za astronomijo. Leta 1773 je začel izdelovati prve refraktorje iz kupljenih leč. Najdaljši je imel goriščno razdaljo 9 m. Septembra 1773 je opazoval skozi zrcalni daljnogled Gregoryjevega tipa, ki je bil mnogo bolj priročen od dolgih refraktorjev. Navdušil se je nad njim in se odločil, da si ga tudi sam izdela. Kupil je vse potrebno orodje in nekaj na pol zbrušenih zrcal in se lotil dela. Prvi daljnogled, ki je bil zrcalni daljnogled Gregoryjevega tipa, mu ni uspel, toda drugi, zrcalni daljnogled Newtonovega tipa je imel odlično optiko. Z daljnogledom je opazoval Saturnove kolobarje in Orionovo meglico in njegovo navdušenje nad astronomijo je naraslo.
Vsa družina je leta 1774 sodelovala pri izgradnji zrcalnih daljnogledov Newtonovega tipa s premerom zrcal 110 mm in 230 mm z goriščnima razdaljama 2 m in 3 m. Williamu sta se med tem v Angliji pridružila sestra Caroline in mlajši brat Alex.
Herschel se je sistematično lotil opazovanja zvezd z namenom, da bi odkril takšno navidezno dvozvezdje, pri katerem bi bila ena zvezda zelo blizu Zemlje, druga pa mnogo bolj oddaljena. Na ta način bi lahko izmeril paralakso in s tem oddaljenost bližnje zvezde. Dvozvezdje je iskal zato, da bi lahko navidezno gibanje bližnje zvezde primerjal z mirujočo, bolj oddaljeno zvezdo.
Naprej je gradil zrcalne daljnoglede, v 15 letih je izbrusil okoli 400 zrcal raznih velikosti. Največji zrcalni daljnogled je imel premer zrcala 1220 mm in žariščno razdaljo 11,89 m. Ker je ponoči in podnevi tako neutrudno delal ni bilo nikomur jasno kdaj sploh spi.
Sir Frederick William Herschel
Leta 1779 je prvič opazil e1 in e2 Lire, slavno dvojno-dvojno zvezdo z navideznima sijema 5,0m/6,1m in 5,2m/5,5m, ki leži manj kot dve stopinji severovzhodno od Vege.
Marca 1781 je pri svojih sistematičnih opazovanjih prišel do ozvezdja Dvojčkov. 13. marca je v zornem polju daljnogleda v bližini zvezde ? Bika opazil telo, ki je za razliko od točkastih okoliških zvezd imelo razločno viden majhen disk. Telo se je navidezno premikalo med zvezdami in naslednjo noč je izmeril, da je spremenilo svojo lego za ločno minuto, kar je bilo dovolj za sklep, da je to član našega Osončja. Njegovo prvo mnenje je bilo, da je odkril nov komet in o svojem odkritju je napisal pismo tedanjemu angleškemu kraljevemu astronomu Maskelaynu in Hornsbyju, ki je bil profesor astronomije v Oxfordu. 26. aprila je na Kraljevo družbo naslovil poročilo Poročilo o kometu (Account of a comet). Kmalu se je pokazalo, kako odlično optiko ima Herschlov daljnogled. Hornsby novoodkritega telesa sploh ni videl s svojim daljnogledom, Maskelayne pa ga je opazil, ni pa mogel izmeriti njegovega navideznega gibanja med zvezdami. Zvezde v njegovem daljnogledu na Kraljevem observatoriju Greenwich so bile namreč tako šibke in razmazane, da jih je lahko opazoval le v popolnoma zatemnjenem okularju. Takoj ko je osvetlil nitni križ, da bi lahko meril premik telesa, zvezd ni bilo več videti. Nadaljnje meritve so pokazale, da ne gre za komet, temveč za nov planet, ki je skoraj dvakrat bolj oddaljen od Sonca kot Saturn in potrebuje kar 84 let za en obhod okoli Sonca. Takoj ko sta bila znana obhodna doba in razdalja od Sonca, so lahko izračunali, da je 5 ločnih sekund velik planet v resnici velikan, tretji po velikosti v našem Osončju. Tako je odkril v ozvezdju Dvojčkov Uran, ki je dobil ime po Saturnovem očetu.
Nadaljevanje zgodbe je kot v pravljici. Povabili so ga v London, da bi svoj daljnogled pokazal kraljevim astronomom in vsi so se strinjali, da je mnogo boljši od tistega, ki je bil postavljen v Greenwichu. Lepote nočnega neba je razkazal tudi kralju Juriju III., za katerega je kasneje izjavil »... da ima ostro oko in da je zelo užival ob opazovanjih.« Preko vplivnih prijateljev je prosil kralja, naj podpre njegova astronomska opazovanja. Prošnji so ugodili in ga leta 1782 imenovali za kraljevega astronoma (king's astronomer) z letno plačo 200 funtov. To je bilo sicer le pol toliko, kot je zaslužil v Bathu, a je službo sprejel in se preselil v London, saj se je lahko mirno posvetil opazovanju in izdelovanju večjih daljnogledov. Njegova dolžnost je bila edino ta, da je moral dovoliti članom kraljeve družine opazovati skozi njegove daljnoglede, kadar se jim je zahotelo. Z družino se je tega leta preselil v Datchet v Berkshiru. Leta 1785 se je zaradi vlažnih razmer preselil v Clay Hall v Old Windsor. Leto kasneje, 1786 so se preselili v znamenito Windsor Road v Sloughu. Hiša, sedaj imenovana, Observatory house ne stoji več.
Herschlov velikanski daljnogled iz leta 1785
Iz opazovanj velikega števila zvezd je leta 1783 nakazal obliko Galaksije in iz oblike ozvezdja Herkul potrdil gibanje Osončja v smeri proti Herkulu. Tega leta je objavil delo O gibanju Sonca in Osončja.
Leta 1784 je objavil delo o naravi Marsovih polarnih kapah.
Naravoslovec, geolog in aktivni pobudnik letenja z baloni Barthelemy Faujas de Saint-Fond (1741-1819) je leta 1784 obiskal Herschla. Njegov dnevnik nam nazorno prikazuje, kakšna sta bila Herschel in njegova sestra, obenem pa nam opisuje tudi vtise francoskega turista o Londonu 5 let pred francosko revolucijo:
»V petek, 13. avgusta (1784), sem skorajda vse dopoldne vpisoval in urejeval naravoslovne predmete, ki sem jih dobil v dar. Ob enih sem se v družbi grofa Andreanija in gospoda Thorntona s kočijo odpeljal v Kraljevo zvezdarno, ki je osem milj od našega domovanja, saj je ta na Howard Street, in to je stalo 19 funtov. V zvezdarni smo srečali večino članov Kraljeve družbe, ki so jo obiskali na kraljevo zahtevo, saj zvezdoslovje v Londonu zelo častijo, predvsem zaradi plovbe. Ta zvezdarna ima čudovito lego, saj stoji na precej visokem hribu nad najlepšim delom Temze in Londona. Množica ladij, ki skoraj povsem prekriva reko, jambori, ki jih ni mogoče ločiti od zvonikov, trije veliki mostovi čez Temzo, pogled na cerkev sv. Pavla ter mnogo zvonikov in raznovrstnih zgradb ustvari predstavo, ki je čudovita in izredna obenem. Zgradbe, ki sestavljajo zvezdarno, so preproste, niso razkošne in arhitektonsko lepe, sezidane so iz opeke, velikost, natančnost in raznolikost njenih naprav pa so res izvrstne. Vsi instrumenti so kar najbolj kakovostni. Gospod Maskelayne je bil tako ustrežljiv, da nam je zelo skrbno razkazal in razložil. Gospoda Aubert in Sancks sta nas seznanila z gospodom Herschlom, ki je nadvse slaven zaradi svojih daljnogledov in zvezdoslovnih odkritij in je bil med kraljevimi pooblaščenci na obisku zvezdarne. Bil sem kar se dar zadovoljen z gospodom Herschlom, ki je enako vljuden kakor moder in mi je dovolil, da ga obiščem v njegovi zvezdarni; tam naj bi v noči z nedelje na ponedeljek opazovala nebo. Ob četrti uri smo odšli obedovat v ugledno gostilno blizu zvezdarne in postregli so nas z obilno angleško večerjo. Sedel sem zraven gospodov Cavendisha in Blagdena in bilo je zelo veselo in pri mizi smo ostali do sedme ure, potem smo se preselili v sobo, tam sta nas čakala čaj in kava; kava je bila ostudna... Gospod Maskelayne je zmolil pred večerjo in po njej. Ti dve molitvi nista trajali dlje od minute. Povedali so mi, da je takšna navada na javnih mestih. V soboto, 14. avgusta, sem si ogledal balon, napihnjen z zrakom, ki so ga naredili pod vodstvom gospoda Scheldna, ki je spreten anatomist, in majorja Gardinnerja. Balon je bil platnen, premazan z nekim lakom, tako da je bil podoben povoščenemu platnu, ki mi sprva, ko so mi ga pokazali na vzorcih, ni bilo všeč, vendar sem mu manj ugovarjal, ko sem videl balon; njegov premer je bil 56 čevljev in bil je okrogel; med poskusi so ga dobro napolnili, toda na mojo pobudo so se odločili, da ga povečajo, da bo meril 80 čevljev, in ta poskus bomo naredili v petek... Zvezdarna gospoda Herschla je v podeželski hiši 20 milj od Londona. Tja sem prišel z grofom Andreanijem in gospodom Thorntonom ob desetih zvečer. Gospod Herschel je tedaj na vrtu ravno opazoval nebo in gospodična sestra je bila v salonu pred Flamsteedovim atlasom; zraven nje je bilo nihalo, kvadrant na iglo, in z bratom, ki je bil pri daljnogledih, se je sporazumevala s pomočjo nitke in si zapisovala opombe. To bratsko razumevanje, posvečeno abstraktnim znanostim, skrbna pozornost enega in drugega, njuna dejavnost, delovna vztrajnost, noči, ki jih drugo za drugo preživljata tako, da opazujeta nebo, je redek primer, za katerega bom zmeraj vesel, da sem mu bil priča. Zvezdarna gospoda Herschla sploh ni nad njegovo očarljivo podeželsko hišo, raje jo je postavil na trdnejše temelje, tako da nič ne more zamajati teh čudovitih naprav. Zvezdarna je na vrtu. Tam je moč videti sloviti daljnogled, s katerim je gospod Herschel odkril osmi planet, ki ga je imenoval po angleškem kralju, a so ga vsi evropski znanstveniki v en glas prekrstili v nesmrtnega Herschla 2. Teleskop, skozi katerega sem imel veselje dve uri gledati in opazovati barvaste zvezde, je dolg sedem čevljev, njegov premer pa je šest palcev in pol. Gospod Herschel mi je zatrdil, da je, preden ga je povsem dokončal, sam vlil in izdelal 200 zrcal. Temu teleskopu stoji ob boku teleskop, ki je dolg deset čevljev, in dva druga, ki sta široka 20 čevljev; premer enega izmed njiju meri 18 angleških palcev in tri četrt. Njegovo zrcalo tehta 150 funtov. Ta velikanska naprava stoji na tako preprostem in gibljivem mehanizmu, da ga povsem zlahka premika celo otrok. Nič ni bolj osupljivega kakor ta zvezdarna pod milim nebom. Kadar na primer gospod Herschel išče še tako majhno meglenico ali zvezdo, z vrta pokliče sestro in ta takoj pride k oknu in pogleda eno velikih na roko izdelanih preglednic, mu skozi okno zakliče 'blizu zvezde ?' ali 'proti Orionu' ali 'v tem ozvezdju', in res ni nič ganljivejšega in prijetnejšega od tega razumevanja in preprostega načina.«
V Uptonu se je leta 1788 poročil z Mary Pitt. Imela sta enega sina, Johna, ki se je rodil leta 1792 in se tudi ukvarjal z astronomijo.
Herschel je leta 1786 objavil katalog, v katerem je bilo 10.000 na novo odkritih meglic in zvezdnih kopic. Leta 1787 je odkril Uranov 3. in 4. satelit Titanijo in Oberon, leta 1789 pa Saturnov 1. (6.) in 2. (7.) satelit Mimas in Enkelad (Enceladus). Istega leta je objavil nov katalog, v katerem je bilo spet naslednjih 1.000 meglic in zvezdnih kopic. V naslednjih letih je objavil še celo vrsto astronomskih razprav: O naravi in sestavu Sonca in zvezd stalnic (1794), O daljnogledih in njihovi moči, ki prodira skozi prostor (1794), štiri razprave o nevidnih toplotnih žarkih v Sončevem spektru (1800), še en katalog s 500 novimi meglicami in zvezdnimi kopicami (1802), O smeri in gibanju Sonca (1805), Astronomska opazovanja o zgradbi neba (1811) in še druga.
Zaradi natančnih meritev zemljepisne dolžine med Parizom in Greenwichem so ga leta 1787 obiskali Méchain, Jean-Dominique Cassini in Legendre.
Leta 1811 je postal predsednik Kraljeve astronomske družbe (Royal Astronomical Society) (RAS).
Priznanja
Nagrade
Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke podelila Copleyjevo medaljo.
Poimenovanja
Po njem se imenuje asteroid 2000 Herschel in krater Herschel na Luni.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Zgoraj levo je gospod Rupert Baker (Library Manager - Royal Society).
Na koncu smo mu podelili (g. Margaret) skromno darilo.
Zelo pijazno je komuniciral z gospo Margaret in nam velikodušno
razkazal vse prostore, slike, predmete in dokumente, ki so bili, v času
priprave razstave ob 350 letnici Kraljeve družbe, na voljo.
Bili smo priča postavljanju razstave - to je nekaj posebnega,
a kljub vsemu so za nas
pripravili celotno korenspondenco, gradivo
Janeza Vajkarda Valvasorja s Kraljevo družbo
in zapisnik iz leta 1667, ko so sprejeli Valvasorja
v elitni klub znanstvenikov RS. Iz slikovnega gradiva (zgoraj) je moč razbrati
vsebine razprav in zapisnikov, enkratno. Prijazna knjižničarka
je posebej za nas pripravila odlomke, strani, ki so
"pripeljale" znamenitega Valvasorja v "naš čas" - njegove razprave, skice presihajočega
Cerkniškega jezera in zapisnik
sprejema v Kraljevo družbo (1667).
Pokazali so nam tudi darilo Danila T., predsednika Slovenije "Royal Society".
To je faksimilirani natis zbirke Iconotheca Valvasoriana (to je bil del obiska,
25. 3. 2010, pri britanski kraljici Elizabeti II - Britain's Queen Elizabeth II).
Iconotheca Valvasoriana je znanstvenokritično obdelana zbirka 7752 grafičnih listov, ki jih je
zbral Janez Vajkard Valvasor (1641-1693).
Obsega grafike, risbe in akvarele različnih formatov,
ki jih je Valvasor med letoma 1659 in 1672 kupil na potovanjih po Evropi.
Predaja zbirke Iconotheca Valvasoriana, ima še poseben pomen,
saj predstavlja simbolično potrditev ne le dolgoletnih znanstvenih in kulturnih vezi
med državama, pač pa tudi prijateljstva med državama. Valvasorju gre namreč zasluga
za posredovanje enih prvih informacij o Sloveniji v današnji Veliki Britaniji.
Janez Vajkard Valvasor, slovenski plemič in polihistor (1641-1693). Avtoportret (1689), bakrorez.
Iz WIKI
Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani. Njegova starša sta bila Ana Marija Ravbar in deželni odbornik Jernej Valvasor, potomec stare plemiške družine iz Bergama v Italiji. Valvasorjev oče je bil lastnik gospostev Gamberka in Medije na Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj z 16 brati in sestrami. Baronski naslov si je po mnenju zgodovinarja Borisa Golca Valvasor pripisal kar sam.
Gimnazijo je končal pri jezuitih v Ljubljani. O njegovi izobrazbi in bogastvu pa priča tudi mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa takrat pomembna znanstvena dela. Zbiral je instrumente, star denar in razne zanimivosti. V svojih delih si je prizadeval pisati objektivno, vendar ga je močno zaznamovala vera v hudiča, čarovnice... Po tedanji plemiški navadi je izpopolnjeval svoje znanje in si nabiral izkušnje na potovanjih po tujini (Nemčija, Severna Afrika, Francija, Švica) in v vojaških službah, v letih 1663 in 1664 se je udeležil vojne proti Turkom. Ko se je leta 1672 vrnil, je kupil gradove Bogenšperk, Črni potok in že porušeni grad Lichtenberg, ter hišo v Ljubljani. Vse to premoženje je kasneje zaradi stroškov njegovih dejavnosti moral prodati, saj so le ti presegli Valvasorjeve denarne sposobnosti. Na Bogenšperku si je uredil delavnico-bakroreznico in dal pripeljati avstrijskega mojstra Andreja, ki je prej delal pri Vischerju. Valvasor mu je ponudil večjo plačo, kar je bil vzrok, da je sprejel delo na Valvasorjevem gradu.
Leta 1692 je tako ostal brez večine svojega premoženja. Istega leta kot je kupil vse premoženje se je tudi poročil s trinajstletno Ano Rozino Graffenweger, s katero je imel 9 otrok, med njimi hčer Marijo Sidonijo, Maksimiljano Kordulo, Ivano, Ano Terezio, Janeza Ludviga, Volka Engelberta, Franca Jožefa. 5 otrok je umrlo zelo zgodaj, nakar je umrla ob porodu zadnjega otroka leta 1687 še žena Rozina. Le tri mesece po njeni smrti se je poročil še z baronico Ano Maksimilo Zetschker iz Vrhovega. Z njo je imel še 4 otroke, dva izmed njih sta bila hči Katarina Franciska in sin Franc Engelbert. Istega leta, ko je bil krščen zadnji njegov otrok Franc Engelbert, je Valvasor umrl, in sicer leta 1693 v 52. letu starosti v Krškem. Pokopan naj bi bil v družinski grobnici v grajski kapeli na Mediji.
Polihistor
Valvasor je bil vsestranska osebnost (t.i. polihistor). Njegovo delo ni bilo omejeno samo na eno področje ali znanost, ampak je obsegalo več raznovrstnih področij. Čeprav je bil po poklicu vojak, je večino svojega življenja zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Tako je zapustil obširno znanstveno delo. Valvasor je bil eden prvih sistematičnih kartografov pri nas. Bil je prvi, ki se je pričel ukvarjati z bakrotiskarstvom in ustanovil je grafično podjetje. O njegovi izobrazbi in bogastvu pa priča tudi mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa takrat pomembna znanstvena dela. Zbiral je instrumente, star denar in razne zanimivosti. V svojih delih si je prizadeval pisati objektivno, vendar ga je vera v hudiča, čarovnice ipd. močno zaznamovala. Stroški njegovih dejavnosti so presegli Valvasorjeve denarne sposobnosti, zato je leta 1692 razprodal večino svojega premoženja.
Valvasor je zaradi svojega prispevka k slovenski znanost in kulturi ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine. Upodobljen je bil na bankovcu za 20 SIT.
Valvasorjeva rojstna hiša v Ljubljani
Raziskava Cerkniškega jezera
Raziskava Cerkniškega jezera pomeni enega vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela. Cerkniško jezero je zaradi svojega presihajočega delovanja že od nekdaj burilo duhove in zbujalo ugibanja o ustroju svojega delovanja, privabilo je tudi Valvasorja. Iz opazovanja in raziskav je nastal tudi daljši zapis v 4. poglavju Slave vojvodine Kranjske. Raziskava jezera je Valvasorju prinesla edino priznanje v življenju. Leta 1687 je bil namreč izvoljen za člana angleške kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, poleg tega pa so njegov spis objavili v dveh tujih znanstvenih zbirkah.
Slava vojvodine Kranjske
Slava vojvodine Kranjske predstavlja vrh njegovega dela. Izšla je v Nürnbergu leta 1689. Napisana je bila v nemškem jeziku, da bi bila razumljiva čim širši množici. S sodelavci je zbral podatke, ki so danes neprecenljivi vir za prikaz življenja današnje Slovenije ob koncu 17. stoletja. S tem delom je želel predstavitvi svojo domovino tujcem. Je zelo obsežna, saj zajema 15 poglavij in ima 3532 strani. Opremljena je s številnimi risbami, ki jih je risal sam Valvasor. Bil je pravi mojster risanja. Na vsako pot sta ga spremljala svinčnik in skicirna knjiga. V 11. knjigi je Valvasor opisal tudi takrat 300 najpomembnejših mest, gradov in samostanov. Čeprav je bila knjiga uspešnica, Valvasorju ni prinesla dobička.
Naslovna stran Slave vojvodine Kranjske
Načrt za predor pod Ljubeljem
Leta 1575 je bil tik pod vrhom prelaza Ljubelj zgrajen krajši predor (dolžina 100 m), ki je bil eden prvih gorskih predorov v Evropi. Ta predor je bil v uporabi vse do leta 1728, ko so odkopali strop predora in ga tako spremenili v usek. S tem se je cesta razširila, vendar prehod pozimi zaradi obilice snega še vedno ni bil mogoč. Valvasor se je zavedal pomembnosti te prometne povezave med Kranjsko in ostalimi severnimi deželami. Iz tega se je najbrž tudi porodil njegov načrt o gradnji novega daljšega predora. Za koliko je prehitel čas pove dejstvo, da je današnji predor (dolžina 1,8 km) bil odprt šele leta 1964.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Model "DNK" vijačnice v ročaju vrat Kraljeve družbe.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Foto: Marko Skobrne.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Foto: Marko Skobrne.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Foto: Marko Skobrne.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Foto: Marko Skobrne.
'Courtesy of the Royal Society'
('S prijaznim dovoljenjem Kraljeve družbe')
Foto: Marko Skobrne.
28. maj 2010
Obisk Britanskega muzeja. Ob petkih je muzej odprt do večera.
Videli smo najbolj imenitne predmete (ki so priporočeni za
enourni obisk, mogoče malo več), ...
No, na eni sliki pa smo le vsi skupaj
- pred enkratnim Britanskim muzejem.
Znameniti kamen iz Rosette (antični CD)
Vir: Viki
Kamen iz Rosette je temni granitni kamen (pogosto napačno označen kot bazaltni), ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov. Na njem je vklesano enako besedilo v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in grščini. 15. julija 1799 ga je odkrila francoska vojska v bližini Rosette (danes Rašid) v zahodnem delu Nilove delte v Egiptu.
Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion je leta 1822 po natančnem preučevanju kamna uspešno razvozlal hieroglife, pri čemer si je pomagal z odličnim znanjem grščine in drugih orientalskih jezikov. Naslednje leto (1823) mu je sledil Thomas Young.
Kamen od leta 1802 stoji v Britanskem muzeju, kopija pa v Egipčanskem muzeju.
Vsebina besedila
Na kamnu je v treh pisavah vklesana odredba Ptolemajcev iz leta 196 pr. n. št. Grški del se začne kot: Basileuontos tou neou kai paralabontos tén basileian para tou patros... (Novi kralj, ki je prejel kraljevsko dostojanstvo od svojega očeta...) Odredbo je izdal Ptolemaj V. in opisuje različne davke, ki jih je preklical. Pri enem davku se pojavlja merska enota ardeb (grško artabai) na arouro. Dana so navodila, kako naj postavijo kipe v templjih in, da bo odredba objavljena v pisavi božjih besed (hieroglifih), pisavi ljudstva (demotski pisavi) in v pisavi vinenskega jezika (grščine, beseda je sorodna z jonskim narečjem).
Zgodovina kamna
Francoski stotnik Pierre-François Xavier Bouchard (1772-1832) je odkril kamen v egipčanskem pristanišču Rosetta (danes Rašid) 15. julija 1799. Nekaj znanstvenikov je sodelovalo pri Napoleonovem bojnem pohodu na Egipt med leti 1798 in 1801. Ko je Napoleon leta 1798 v Kairu ustanovil Egipčanski inštitut, je približno 50 znanstvenikov postalo njegovih članov. Bouchard je našel črni kamen pri vodenju utrjevalnih del pri porušenem Fort de Rachid, tedaj že Fort Julien 7,5 km severozahodno od Rosette. Takoj je spoznal pomembnost kamna in ga pokazal generalu Abdallahu Jacquesu de Monou, ki je odločil, da ga morajo prepeljati v inštitut. Kamen je v Kairo prispel avgusta 1799.
Leta 1801 so se morali Francozi predati. Nastal je spor o odkritjih znanstvenikov. Francozi so jih želeli obdržati, Britanci pa so jih v imenu kralja Jurija III. zaplenili.
Francoski naravoslovec Étienne Geoffroy Saint-Hilaire je v pismu angleškemu diplomatu Williamu Richardu Hamiltonu zagrozil, da bodo zažgali vsa svoja odkritja in pomenljivo pokazal na požig Aleksandrijske knjižnice. Britanci so popustili in so zahtevali le izročitev spomenikov. Francozi so hoteli kamen skriti v čolnu navkljub pridržkom vdaje, vendar niso uspeli. Lahko so zadržali vtiske, ki so jih naredili pred natovarjanjem v Aleksandriji.
Ko je kamen prispel v Veliko Britanijo, so ga predstavili v Britanskem muzeju, kjer ga od leta 1802 neprestano hranijo.
Na kamen so dodali belo pobarvana napisa, na levi strani 'V Egiptu leta 1801 zasegla Britanska vojska' in na desni 'Predstavil kralj Jurij III.'. Leta 1998 je Britanski muzej očistil kamen, vendar teh dveh napisov niso odstranili. Zaradi primerjav niso očistili tudi majhnega dela na spodnjem levem koncu.
Julija 2003 so Egipčani zahtevali vrnitev kamna iz Rosette. Glavni tajnik Vrhovnega sveta za starine v Kairu dr. Zahi Havass je povedal novinarjem: Če Britanci želijo ostati v spominu, če si želijo vrniti ugled, naj prostovoljno vrnejo kamen, ker predstavlja ikono naše egipčanske istovetnosti.
Izjemne najstarejše ohranjene šahovske figure.
Baje prvo orodje, oblikovan kamen, ki ga je izdelal naš prednik,
pred več kot 2 milijona let. Razvila se je debata, če je to res
obdelan kamen ali kamen kar tako.
Foto: Marko Skobrne.
Foto: Marko Skobrne.
Foto: Marko Skobrne.
Foto: Marko Skobrne.
Foto: Marko Skobrne.
Avtor večine slik: Zorko Vičar, če ne, je avtor naveden pod sliko.
29. maj 2010
Greenwich Park (bivši kraljevski park, v katerem je več zgodovinskih
stavb. Obisk Greenwich Royal
Observatory - brezplačno. Ob 13:00 je padec »timeballa«.
Popoldne: Planetarij Peter Harrison in drugi objekti (National
Maritime Museum, Royal Naval College, Queen's House. Obisk znane stare gostilne
Trafalgar Tavern.
G. Margaret se je postavila na časovno ločnico, stoji vzhodno in
zahodno od izhodiščnega meridiana (00), ki prečka kraljevi observatorij
Greenwich. Margaret nosi tudi slovensko
majico z emblemom Mednarodnega leta astronomnije 2009 - MLA2009 - odlično.
Najpomembnejša ura vseh časov.
Kronometer (ladijska ura Johna Harrisona) - baročni GPS.
Preberi članek -
Ladijski kronometer,
povej mi koliko je ura in povem ti, kje si. 
