Dejavnosti astronomskega krožka

Dejavnosti astronomskega krožka

Kratka predstavitev

Smo astronomska skupina z eno najdaljših tradicij v Sloveniji (začetki segajo baje celo pred leto 1940, po vojni pa v 50-a leta).

 Na terasi gimnazije smo si dogradili astronomski observatorij (l. 1995), v katerega v okviru finančnih zmožnosti vgrajujemo astronomsko opremo - razpolagamo z računalniško vodenim teleskopom (l. 1994) SC MEADE (25,4cm, f/10), CCD kamero (l. 1999), web ccd kamero, od leta 2002 imamo tudi povezavo na Internet. Veliko opazujemo, beležimo in snemamo različne astronomske dogodke, skoraj vsako leto izdelamo tudi raziskovalno nalogo (ponavadi zelo uspešno), objavljamo slike ali članke v Spiki, na internetu, se udeležimo katerega izmed astronomskih srečanj (Kisovc, srečanje astronomskih društev Alpe Adria, itn). Opazujemo in snemamo supernove, podatke pošiljamo na ISN in VSNET, po letu 2004 pa smo tudi v živo, preko interneta, prenašali aktualne astronomske dogodke (prehodi, recimo planetov čez Sonce, mrki).
Vse to in še več najdete na naših Internetnih straneh.



1) Koga posebej vabimo v astronomski krožek ?

Astronomski krožek Gimnazije Šentvid je odprt predvsem za tiste, ki so pripravljeni ne le poslušati lepe zgodbe iz sveta astronomije, ampak tudi aktivno sodelovati pri delu: opazovanjih, astrofotografiji, spektrografiji, programiranju, ... Vsekakor tudi zabave ne manjka - tisto kar pa je najpomembnejše, astronomija ni zgolj ozka veda, ampak povezuje med sabo skoraj vse vede, je tudi mati vseh ved - tudi šentviška šola astronomije vam nudi, poleg astronomije, še veščine iz: fizike, matematike, informatike, računalništva, programiranja, optike, fotografije, filozofije, rokodelstva, zgodovine, geografije, strojništva, robotike, biologije, kemije, sveta medijev, itn.

2) Kdaj se dobivamo?

Krožkarji se dobivamo v observatoriju ali učilnici vsak ponedeljek od 19. do 21. ure, če opazujemo, pa podaljšamo krožek tudi do 22. ure, poleti do zgodnjih jutranjih ur. Ob lepem vremenu se posamezniki dogovorijo za opazovanja tudi za ostale dni v tednu.

3) Kako in kaj delamo?

Ob slabem vremenu potekajo predavanja, saj astronom potrebuje, poleg opazovanj, veliko znanj iz ostalih področij. Zelo radi tudi gledamo in komentiramo astro-diapozitive, digitalne fotografije, katere so posneli člani krožka. Lepše posnetke objavimo v Spiki in na internetu. Ob lepih nočeh, ni nujno, da ob ponedeljkih, se odpravimo v observatorij na terasi šole, kjer stoji računalniško voden teleskop LX 200, 10" (f/10). Z njim se da tudi v primestnem okolju kvalitetno opazovati. Tudi klasična ali digitalna astrofotografija, kljub dolgim časom snemanja, v primestnem okolju, nudita začetnikom dovolj dobre in uporabne rezultate. Glej galerijo astronomskih posnetkov. Enako velja za delo s CCD kamero, s katero smo potrdili že kar nekaj nov in supernov. Glej potrditve SUPERNOV.

4) Cilji?

a) Splošni cilji.

Novi člani spoznajo:
uporabo računalniško vodenega teleskopa, osnove astronomije, koordinatne sisteme, ozvezdja, zvezde, planete, ostale objekte, osnove optike, ... Posegamo tudi na druga področja.
Dijaki naj bi znali uporabljati:
teleskop, zvezdne karte, efemeride, daljnogled, spektroskop, ...
Starejši člani naj bi znali:
posneti in opisati planete, Luno, Sonce, svetlejše M-objekte, večje kose neba, vešči bi naj bili tudi višje stopnje informatike (v astronomiji je informatika nujno potrebna), ...

b) Konkretni projekti

Vrsto let smo zbirali denar za CCD kamero (8 let). CCD kamera namreč s svojo občutljivostjo in enostavnostjo uporabe nudi na amaterskem teleskopu veliko več, kot so še ne dolgo tega nudili največji profesionalni teleskopi. Uspehi dijakov so odvisni od opreme, predvsem pa od pripravljenosti, da žrtvujejo prosti čas za trdo astronomsko delo. Odkritja novih vesoljskih objektov so sicer redka, a toliko bolj pomembna in razveseljujoča. To je tudi eden izmed naših ciljev. S CCD kamero je ta cilj realen.
Leta 1999 nam je končno uspelo kupiti CCD kamero ST7. Zelo smo zadovoljni s to prečudovito napravo, saj smo že istega leta potrdili nove in supernove, o čem smo lahko prej samo sanjali, in nekatere meritve sija pošiljamo na VSNET ali na ISN.

  • Glej potrditve SUPERNOV.

    Pogoji za delo so sedaj res dobri. Uspelo nam je torej zbrati dovolj sredstev za CCD kamero, a oprema se stara, zato še naprej zbiramo denar (TUDI VI NAM LAHKO POMAGATE).
    5) Raziskovalno delo - glej tudi seznam raziskovalnih nalog.

    SLEDI TEKST IZ "DAVNIH" LET (1997/98), KI NI VEČ ČISTO AKTUALEN (ALI PA DO NEKE MERE), JE PA ZANIMIV, KER KAŽE NA DOLOČEN ČAS, RAZMERE, TEŽAVE, DELO, ENTUZIAZEM.

    Leta 1994/95 so potekale tri raziskovalne naloge iz astronomije, vse so imenitno uspele. Gregor Zaletel se je ukvarjal s spektrografijo na prizmo, Jure Cedilnik in Damjan Šterk sta se ukvarjala s spektrografijo na uklonsko mrežico in Gašper Šušteršič z astrofotografijo. Jure Cedilnik in Damjan Šterk sta našla izvirne rešitve pri spektrografu na uklonsko mrežico, spektrograf sta tudi izdelala. Posnela sta odličen Sončni spekter, v katerem sta naštela več kot 60 absorbcijskih črt, iz črt sta določila mnoge elemente. Račun in lega črt, ter laboratorijska umeritev preko vodika in natrija so se odlično ujemali, glej sliko 1. Zelo prijetno pa nas je presenetil dijak Gašper Šušteršič, ki je zasedel na državnem srečanju mladih raziskovalcev z nalogo Astrofotografija prvo mesto na področju astronomije. On je tudi prispeval večino posnetkov v galerijo astronomskih posnetkov

    Slika 1. Sončni spekter sta z lastnim spektrografom posnela Jure Cedilnik in Damjan Šterk. Več o spektru boš izvedel(a), če klikneš spekter.

    Leta 1995/96 se zaradi različnih razlogov noben dijak(inja) ni odločil(a) za raziskovalno nalogo. Razlogi so bili subjektivni in objektivni. Dijaki so spoznali, da je za astronomske naloge potrebno veliko časa, lepo vreme, neprespane noči, ..., kaj bo pa na zagovoru nalog, če sploh bo, pa nihče ne ve. Tudi na šoli se je naenkrat pojavila skrb za varnost in tako so dijaki ostali takorekoč brez ključa od observatorija. Denar pa je tako in tako zmeraj problem, prepotrebno CCD kamero kopujemo že 4 leta. Zraven so prišle tudi stare slovenske navade v stilu, če je meni ... naj še tebi ... Tudi G. Galilej je imel težave, a je Zemlja kljub temu potovala naprej po svojem določenem tiru.

    Tako so se v letu 1996/97 spet opogumili trije dijaki in nastali sta dve imenitni nalogi. Jernej Vidmar je raziskoval in fotografiral aktualni komet Hale-Bopp. Marko Cedilnik in Tomaž Goslar pa sta s pomočjo dipolne antene postavila temelje radijske astronomije v Sloveniji. Več o nadvse odlični nalogi si preberite na strani: Prvi koraki radijske astronomije v Sloveniji . Tukaj je predstavljen samo graf iz katerega se da razbrati kulminacijo jedra Rimske ceste, ki je močan vir radijskih valov.



    Časovni graf jakosti radijskega signala: Meritev je bila opravljena iz 26.3. na 27.3. 1997. Iz grafa se da razbrati, da napetost počasi narašča in okrog 7:00 ure (napaka plus_minus 20 minut) doseže višek. Seveda je graf nazobčan zaradi motenj, ki pa niso posledica sevanja radijskih valov iz Rimske ceste, ampak so posledica motenj, ki najbrž prihajajo z Zemlje. Tudi absorbcijski koeficient atmosfere, predvsem ionosfere, se lahko zaradi različnih razlogov spreminja, v glavnem zaradi visokoenergijskih delcev Sončnega vetra ob močnejših izbruhih na površini Sonca.

  • OGLEJ SI ŠE VSE OSTALE RAZISKOVALNE NALOGE.

    Evropski Internet projekt AOL

    Projekt se imenuje Astronomy On-Line, krajše AOL, s pripisom: The world's biggest astronomy event on the World-Wide-Web. Projekt so organizirale institucije evropske skupnosti, kjer je glavno breme nosilo združenje z imenom The European Association for Astronomy Education. Začel se je spomladi 1996 in se vsaj za nekaj časa končal s tako imenovanim vročim tednom, 22. novembra 1996, ko je potekal tudi projekt The European Week for Scientific and Technological Culture 1996. V projekt AOL je bilo sprejetih okrog 5000 udeležencev , 720 skupin iz 39 držav z vseh celin. Jedro so tvorile evropske države. Naša skupina si je nadela ime Svetloba (Light). Projekt je bil in je še zmeraj namenjen mladim astronomom starosti od 12 do 18 let. Pogoj za sodelovanje določene astronomske skupine je bil dostop skupine do Interneta in seveda prijava na projekt preko Interneta. Kot se je izkazalo, je bil v mnogih primerih samo en in še to omejen dostop do računalnika, ki je povezan v Internet, eden glavnih problemov. Na kratko, AOL je (bil) poskus, da se mladi astronomi iz Evrope in iz ostalega sveta povežejo med sabo in s profesionalnimi astronomi, tako da preko računalniškega omrežja pošiljajo drug drugemu svoje ideje, rezultate dela in komentarje. Več informacij in naših izkušenj boste našli na strani AOL

    Messier-jev maraton

    Zdaj že tradicionalni, tretji po vrsti, mednarodni Messier-jev maraton v organizaciji Astronomskega društva Višnjan , Hrvaška, se je odvijal v noči s 4. na 5. april 1997 na hribu Rušnjak v Istri. Rušnjak se je izkazal kot izjemno primerno in lahko dostopno astronomsko opazovališče, leži na nadmorski višini 300 m in je od morja oddaljen 17 km. Maratona sva se zelo uspešno udeležila tudi mentor Zorko Vičar in 15-letni mladenič, član astronomskega krožka, Gregor Vertačnik iz Vodic. Gregor je na maratonu dosegel ... Katero mesto je dosegel pa si preberite na strani Messier-jev maraton

    Čeprav se zdijo uspehi astronomije včasih zgolj naključni, pa vendar za vsakim odkritjem stojita trdo delo in veliko znanja. Le kaj je gnalo, kaj žene, vesolje, da je iz lastne snovi ustvarilo bitje, ki brklja po vesolju, brklja po snovi, iz katere je tudi samo nastalo ?
    6) Kje dijaku še lahko koristijo pridobljena znanja?

    Dijak, ki res aktivno sodeluje pri delu krožka, pridobi širok spekter znanj in izkušenj, ki mu bodo zelo pomagale pri katerem koli naravoslovnem študiju. Vsaka raziskovalna naloga, vsak članek in vsaka objavljena fotografija, pomenijo zelo učinkovito, enostavno in poceni promocijo dijaka. Kaj vse srečamo pod kapo astronomije? Poleg klasične astronomije se pri krožku srečamo z optiko, z gravitacijo in ostalimi področji fizike, s fotografijo, z računalništvom, z geometrijo in ostalimi področji matematike, ...


  • Primer neobveznega preverjanja lastnega znanja pridobljenega pri Astronomskem krožku.
    Oglej si testtel.doc iz leta 1996.

    VABILO K SODELOVANJU

    Končni rezultati astronomije so med drugimi tudi privlačne teorije in lepe slikice, vendar je bila in bo pot do njih garaška in polna odrekanj. To vam lahko potrdijo tudi raziskovalci iz naše šole. V krožek ste vabljeni vsi, ki vam ni žal neprespanih, vendar na nek način enkratnih, noči.

  • Statistika Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid-Ljubljana od leta 1990 do leta 2000.

    Vičar Zorko

    Do sedaj je to stran obiskalo veliko ljudi.

    Nazaj na domačo stran.