KLJUČ ZA ŠIFRIRANJE POJAVOV
SPODNJA VRSTICA: Pozicija pojava v klimatološki ARHIVSKI datoteki. | |||||||||||||||||||||
116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | |||||
SPODNJA VRSTICA: Pozicija pojava v klimatološki KONTROLNI datoteki. | |||||||||||||||||||||
128 P(54) | 129 P(55) | 130 P(56) | 131 P(57) | 132 P(58) | 133 P(59) | 134 P(60) | 135 P(61) | 136 P(62) | 137 P(63) | 138 P(64) | 139 P(65) | 140 P(66) | 141 P(67) | 142 P(68) | 143 P(69) | 144 P(70) | |||||
se ne opazuje več od leta 1991 |
OPOMBA: Šifriranje za veter se malo razlikuje od zgoraj opisanega in sicer št. 2 ni možna.
Veter manjši od 8 Beaufortov in večji ali enak 6 Beaufortov se šifrira s št.1.Veter večji ali enak 8 Beaufortov ( ),
se v klimatološko datoteko šifrira s št.4.
PRIMER ZA POJAVE POD ŠT. 54 (128 mesto) V KLIMATOLOŠKEM DIREKTORIJU (dež, pršenje, dežna ploha):
Format zapisa arhivskih klimatoloških dnevnih podatkov.
NAČIN ŠIFRIRANJA:
(Lahko si pomagate z barvno predstavitvijo na levi strani tabele.)
Če je bil opažen pojav, ki ima simbol v prvi vrstici, potem je pod ustrezno rubriko v arhivu št.1.
Če je bil opažen pojav, ki ima simbol v drugi vrstici, potem je pod ustrezno rubriko v arhivu št.2.
Če je bil opažen pojav, ki ima simbol v tretji vrstici, potem je pod ustrezno rubriko v arhivu št.3.
Če je bil opažen pojav, ki ima simbol v prvi in drugi vrstici, potem je pod ustrezno rubriko v arhivu št.4.
Če je bil opažen pojav, ki ima simbol v prvi in tretji vrstici, potem je pod ustrezno rubriko v arhivu št.5.
Če je bil opažen pojav, ki ima simbol v drugi in tretji vrstici, potem je pod ustrezno rubriko v arhivu št.6.
Če je bil opažen pojav, ki ima simbol v prvi, drugi in tretji vrstici, potem je pod ustrezno rubriko v arhivu št.7.
Če pojava ni bilo, je pod rubriko v arhivu št.0.
Če je bil opažen pojav: | je v klimatološki datoteki na 128 mestu št.1. |
Če je bil opažen pojav: | je v klimatološki datoteki na 128 mestu št.2. |
Če je bil opažen pojav: | je v klimatološki datoteki na 128 mestu št.3. |
Če sta bila opažena pojava: | ||
je v klimatološki datoteki na 128 mestu št.4. |
Če sta bila opažena pojava: | ||
je v klimatološki datoteki na 128 mestu št.5. |
Če sta bila opažena pojava: | ||
je v klimatološki datoteki na 128 mestu št.6. |
Če so bili opaženi pojavi: | ||
je v klimatološki datoteki na 128 mestu št.7. |
PRETVARJANJE HITROSTI VETRA IZ BEAUFORTOV V m/s:
stopnja po Beaufortu | srednja hitrost (m/s) |
0 | 0 |
1 | 0,9 |
2 | 2,4 |
3 | 4,4 |
4 | 6,7 |
5 | 9,3 |
6 | 12,3 |
7 | 15,5 |
8 | 18,9 |
9 | 22,6 |
10 | 26,4 |
11 | 30,5 |
12 | 34,8 |
šifra | vidnost |
0 | 0-50m |
1 | 50m-200m |
2 | 200m-500m |
3 | 500m-1km |
4 | 1km-2km |
5 | 2km-4km |
6 | 4km-10km |
7 | 10km-20km |
8 | 20km-50km |
9 | nad 50km |
šifra | smer vetra |
00 | tišina |
04 | NE |
08 | E |
12 | SE |
16 | S |
20 | SW |
24 | W |
28 | NW |
32 | N |
02 | NNE |
06 | ENE |
10 | ESE |
14 | SSE |
18 | SSW |
22 | WSW |
26 | WNW |
30 | NNW |
TABELA PRETVORNIKOV MED RAZLIČNIMI ENOTAMI ZA VETER:
Ustrezne hitrosti na dogovorjeni višini 10 m nad ravnim odprtim zemljiščem | |||||||
stopnja po Beaufortu | naziv vetra | hitrost v vozlih | hitrost v m/s | srednja hitrost v m/s | hitrost v km/h | hitrost v angleških miljah na uro | Opis pojava na kopnem |
0 | Tišina | <1 | 0-0,2 | 0 | <1 | <1 | Mirno. Dim se dviga navpično. |
1 | Lahna sapica | 1-3 | 0.3-1.5 | 0,9 | 1-5 | 1-3 | Smer vetra opazimo po gibanju dima, ne pa po vetrokazu. |
2 | Sapica | 4-6 | 1,6-3,3 | 2,4 | 6-11 | 4-7 | Veter čutimo na obrazu, listje trepeta, vetrokaz se giblje. |
3 | Šibak veter | 7-10 | 3,4-5,4 | 4,4 | 12-19 | 8-12 | Listje in vejice na drevju se ves čas gibljejo. Lahke zastave plapolajo. |
4 | Zmeren veter | 11-16 | 5,5-7,9 | 6,7 | 20-28 | 13-18 | Veter dviga prah in papir, giblje tanjše veje. |
5 | Precej močan veter | 17-21 | 8,0-10,7 | 9,3 | 29-38 | 19-24 | Zibljejo se tanjša listnata drevesa, na stoječih vodah nastajajo manjši valovi z grebeni. |
6 | Močan veter | 22-27 | 10,8-13,8 | 12,3 | 39-49 | 25-31 | Gibljejo se debele veje, sliši se žvižganje telegrafskih žic, uporaba dežnika je otežkočena. |
7 | Zelo močan veter | 28-33 | 13,9-17,1 | 15,5 | 50-61 | 32-38 | Majejo se cela drevesa, otežkočena je hoja proti vetru. |
8 | Viharni veter | 34-40 | 17,2-20,7 | 18,9 | 62-74 | 39-46 | Veter lomi veje na drevju, hoja proti vetru v splošnem ni možna. |
9 | Vihar | 41-47 | 20,8-24,4 | 22,6 | 75-88 | 47-54 | Prihaja do lažjih poškodb na stavbah (Vihar trga žlebove, ruši dimnike, odkriva opeko s streh. |
10 | Hud vihar | 48-55 | 24,5-28,4 | 26,4 | 89-102 | 55-63 | V notranjosti kopne zemlje se redko pojavlja, ruje drevje, povzroča veliko škodo na stavbah. |
11 | Orkanski vihar | 56-63 | 28,5-32,6 | 30,5 | 103-117 | 64-72 | Zelo redek pojav, ki povzroča rušenje velikega obsega. |
12 | Orkan | 64-71 | 32,7-36,9 | 34,8 | 118-133 | 73-82 |
ŠIFRIRANJE OBLIKE PADAVIN (KOLONA 49):
šifra | oblika padavin |
1 | tekoče ( , , , , , ,) |
2 | trde (,,,,) |
3 | mešane (, ) |
4 | tekoče in trde v različnem času (1 in 2) |
5 | tekoče in mešane v različnem času (1 in 3) |
6 | trde in mešane v različnem času (2 in 3) |
7 | tekoče, trde in mešane v različnem času (1,2 in 3) |
8 | ki nastanejo na zemeljski površini (, , , , ) |
9 | množina padavin je 0,0 |
Padavine se merijo od 7. ure danega dne do 7. ure naslednjega dne
enkrat in sicer ob 7. uri zjutraj in se štejejo za padavine naslednjega dne.
Primer: Padavine izmerjene 27. 9. 1998 ob 7. uri zjutraj predstavljajo vsoto padavin od 7. ure
zjutraj 26. 9. do 7. ure zjutraj 27. 9. 1998. Te padavine se izpišejo pod datum 27. 9. 1998.
Količina padavin se meri v enotah:litri na kvadratni meter ali v milimetrih.
Višina snežne oddeje se prav tako kot padavine meri ob 7.uri zjutraj.
V primeru sneženja se količino padavin določi tako, da se sneg
stopi v pokriti posodi pri sobni temperaturi in izmeri količino padavin.
Pojavi se vpišejo v dan, ko so opaženi.
Jakost padavin in ostalih atmosferskih pojavov se označuje:
0=slabo
1=zmerno
2=močno.
Minimalna in maksimalna temperatura
se meri od 21. ure prejšnjega dne
do 21. ure danega dne in se zapišejo k danem dnevu.
Ekstremna temperatura ob 21. uri se šteje za dan, ko je bila izmerjena.
Primer: ob 22. uri prejšnjega dne je bila izmerjena maksimalna temperatura.
To temperaturo je potrebno zapisati k današnjem dnevu.
Temperatura na 5cm se meri od 21. ure prejšnjega dne do 7. ure danega dne in se jo vpiše pod današnji dan.
Številčna oznaka stanja tal |
Stanje tal |
.................. |
površina tal suha |
.................. |
površina tal vla-na |
.................. |
površina tal mokra (na tleh manjše ali večje luže) |
.................. |
površina tal zmrznjena |
.................. |
poledica ali led na tleh, vendar brez snega ali snega, ki se tali |
.................. |
sneg ali sneg, ki se tali (z delom ali brez) pokriva manj kot polovico tal |
.................. |
sneg ali sneg, ki se tali (z ledom ali brez), pokriva več kot polovico tal, vendar tla niso popolnoma pokrita |
.................. |
sneg ali sneg, ki se tali (z ledom ali brez), popolnoma pokriva tla |
.................. |
pršič (suh, droben sneg) pokriva več kot polovico tal (vendar ne popolnoma) |
.................. |
pršič (suh, droben sneg) popolnoma pokriva tla. |
Opomba: