Venera v spodnji konjunkciji in njen
navidezni prehod čez Sončevo ploskvico
- 6. junij 2012 (konec prehoda ob 6h49m27s)
IZJEMEN posnetek prehoda Venere čez Sonce (eden izmed mnogih)
6. 6. 2012, ki so ga posneli člani
Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana
in AD Vega - Ljubljana, iz zahodne Madžarske ob
6h16m37s. CCD kamera "Basler acA 1300 - 20gm" (1296pix × 966pix) na teleskopu
"Lunt Solar System 60mm H-Alpha Telescope
- B1200 - Pressure Tuner - Crayford Focuser", 4x Barlowa leča.
Kamero so v zadnjem trenutku (dnevu) usposobili Klemen Blokar, Andrej Lajovic,
Jure Varlec in Matija Kastelic. Orodja za spletni prenos prehoda
je izdelal Andrej Lajovic.
Udeleženci nočnega "romanja" na Madžarsko so bili:
Andrej Lajovic, Ida Kraševec, Gregor Vertačnik,
Jure Varlec, Matija Kastelic, Bor Mlekuž, Dejan Kolarič,
Gaj Žižek.
Slika je umetno obarvana, kot bi jo (približno) videli skozi H-alfa
filter. V resnici je tudi bila posneta v valovni dolžini H-alfa.
Obarvana je predvsem zaradi lažje primerjave s podobnimi posnetki
iz drugih observatorijev ali recimo s posnetki
satelita SDO.
Še en izjemen posnetek prehoda Venere čez Sonce 6. 6. 2012
ob 6h30m33s - ADV&AKGŠ.
Primerjalna posnetka prehoda Venere čez Sonce 6. 6. 2012
- posnel satelit
Solar Dynamics observatory (SDO).
Primerjava naših in SDO slik pokaže, da je 12 bitna (Pixel Bit Depth)
CCD kamera "Basler acA 1300 - 20gm" (1296pix × 966pix)
sposobna izjemnega dinamičnega razpona,
saj se v veliki meri približamo podrobnostim SDO posnetkov.
Seveda atmosfera in ločljivost telekopa naredita svoje - razliko,
ki je očitna.
Prehod Venere čez Sonce 6. 6. 2012 - AKGŠ&ADV
ekipa iz Madžarske - posnetek je sestavil in obdelal je Matija Kastelic.
Zanimiv je podatek, da se je tretji kontakt Venere "zgodil"
v H-alfa teleskopu vsaj tri minute pozneje kot v teleskopu z navadnim
filtrom.
Še obarvan posnetek s protuberancami.
Na Šentvidu smo ostali Klemen Blokar, Zorko Vičar,
Tilen Novak Danieli (vsi celo noč), Domen Kosmač (pride ob 4h), ...
S Klemenom sva priredila skripto za animacijo prehoda Venere,
si v velikem pričakovanju ogledovala nebo in Luno med oblaki,
v debati "reševala ta naš svet", občasno opazovala prenos
prehoda Venere čez Sonce na svetovnem spletu, nalepila kakšen listek,
poslala kakšno e-pošto,
presenečena opazila, da je nekdo ob 1 h vključil alarm
(čeprav je bil dogovor drugačen)
- ravno ko sva hotela
pripraviti učilnico za tiste, ki bi si želeli na platnu
ogledali prehod Venere iz spletnih prenosov
..., vreme namreč ni dajalo velikega upanja za naš ogled dogodka.
Vseeno smo v slabi uri postavili 4 teleskope (napeljali kable, nalepili filtre, ...)
in čakali prve obiskovalce -
da šola le ne bi ostala brez opazovanj tega imenitnega
astronomskega dogodka.
Obiskovalci so prišli, vsaj 50, a kaj, ko se je tudi modelska napoved
oblačnosti ujemala z realnostjo. Nebo se je ravno po vzhodu Sonca
na SV zaprlo - a Čemšeniška planina se je na vzhodu vabljivo kopala v soncu, ...
Ob 5:22 so nas sončni žarki sicer rahlo pobožali v pozdrav, skozi špranjo
med oblaki, nato pa smo lahko samo še klepetali
in uživali ob imenitnih spletnih prenosih prehoda Venere -
in to kar v pretesnem observatoriju
(prenosi: kolegov iz Madžarske, satelita Solar Dynamics observatorija [5+],
iz Havajev, ...).
Tudi tako druženje ima svoj čar ...
Pa več sreče leta 2117.
Sestavili smo še Nevenkin teleskop Maksutov 5 palcev,
na mini namizni Dobsonovi montaži (odlična slika)
- in se tako še nekaj naučili.
12 letni Jon je tudi sestavil svoj imeniten 13 cm-ski
Newton, Marko pa je vse pripravil za fotografiranje.
12 letni Vid se je s 15 cm-skim Newtonom odpravil (z družino)
na Trojane in za kako minuto ujel prehod, nakar se je tudi nebo nad
Štajersko počasi začelo zapirati. Vidova mama pa nam je prijazno
pripeljala slastne trojanske krofe ...
Tako smo zbrani iz vseh vetrov, poklicev, vseh generacij
počasi zaključili ta naš astronomski dogodek, si zaželeli lepo poletje
in ...
Sledi nekaj slik iz Šentvida.
Sledi nekaj slik iz Madžarske, kjer so se dobili člani različnih društev in krožkov: AKGŠ&AD Vega,
UAD, J. Stare, itn.
Pravi mali slovenski astronomski tabor med lepo obdelanimi hunskimi polji.
Fotografije je Matiji poslal Andrej Mohar.
Sledijo fotografije kolega Aleksantra Brcarja iz Paga.
Imeniten observatorij, slika prehoda Venere čez Sonce (6. junij 2012) in še slika Lune,
kjer je prav imenitno ujel
krater Vega (dva dni po polni Luni).
SPODAJ JE NAJAVA PREHODA VENERE 2012, NAVODILA, itn.
Bojan Kambič - revija Spika, maj 2012, št. 5, strani (224 - 229).
Odlomek iz Spike
NAVIDEZNI PREHOD VENERE ČEZ SONČEVO PLOSKVICO 6. JUNIJA ZJUTRAJ
Igra geometrije med Soncem, Venero in Zemljo na našem nebu nam
bo po osmih letih natančno pred Sonce ponovno pripeljala Venero.
Mi tokrat ne bomo mogli opazovati celotnega prehoda, saj se bo
ta začel 9 minut čez polnoč, ko bo Sonce - kot ponavadi ob tej uri
- pod obrzorjem. Do drugega stika, ko bo celotna Venera zlezla pred
Sonce, bo prišlo 18 minut kasneje. Pri nas bo Sonce skupaj
z Venero vzšlo šele
ob 5. uri in 18 minut.
Do tretjega stika
bo prišlo približno ob 6. uri in 32 minut,
Sonce pa bo Venera zapustila
ob 6. uri in 50 minut. Pojav bomo iz Slavenije lahko torej
opazovali dobro uro in pol po Sončevem vzidu.
V Mednarodnent letu astronomije 2009 je več kot 80 odstotkov
slovenskih šol dobilo teleskope, ki so vsi primerni za
opazovanje prehoda, seveda opremljeni z ustrezninu filtri.
Zato apaliramo na vse učitelje, da tega jutra pred šolami
postavijo teleskope in učencem ter dijakom omogočijo
doživetje tega izjemnega dogodka, ki ga bodo lahko
naslednjič videli šele naši zanamci leta 2117!
V primeru jasnega vremena bomo prehod Venere čez Sonce spremljali tudi na
terasi Gimnazije Šentvid - Ljubljana,
Prušnikova 98.
Od nekje 05:30 do 06:50 (6.6.2012) bo moč opazovati prehod iz terase
Gimnazije Šentvid. Vabljena je vsa strokovna in laična
javnost - mladi, odrasli in tudi vsi, ki ste že v tretjem
zivljenjskem obdobju.
Če nam vreme ponagaja, si oglejte prenos prehoda Venere,
ki ga bodo naši kolegi (v primeru ugodnih razmer)
izvedli na Madžarskem - naslov:
http://astro.sentvid.org/
ali
posnetke iz leta 2004 - kliknite
na sliko spodaj.
Posnetki prehoda Venere iz leta 2004 - 8. junij - Astronomski krožek
Gimnazije
Šentvid - Ljubljana.
Prenosi prehoda Venere (5./6. junij 2012) v živo preko spleta -
Live Webcast of the Transit of Venus
Pogledi in prizori igre svetlobe in senc na
bližnjih in oddaljenih hribih, so iz terase Gimnazije Šentvid - Ljubljana
- izjemni. Primera zgoraj in spodaj to potrjujeta.
Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob
poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in
na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj?
Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida?
Aljažev stolp je Faradayeva kletka, ki ščiti (naj bi) planince in alpiniste pred
udari strel.
Posneto 20. junija 2001 (čas snemanja - CE TIME:19:35+/-2min),
film Kodak gold 200 ISO.
Sonce najprej zaide za Triglavom in čez nekaj trenutkov
spet pokuka na vzhodni strani,
nakar se dokončno skrije za Julijci.
Vsekakor so pozornosti vredni tudi oblaki, ki se dvigajo čez masiv
Triglava in oblak na levi, ki počasi izginja (izhlapeva).
Prečudovite posnetke je naredil in animiral Peter Mihor,
(CANON, EOS 500, f/13, časi 14 ekspozicij: avtomatika),
terasa šole, astronomski krožek Gimnazije Šentvid.
Poletni solsticij se bliža - zahod Sonca za Triglavom
- 18. junij 2012
V ponedeljek 18. junija 2012 se nas je na terasi Gimnazije Šen. zbralo
kar nekaj krožkarjev, nekaj pridruženih članov (Repatice in kometi),
tudi slušatelji iz Univerze za tretje življenjsko obdobje.
Občudovali smo enega lepših zahodov Sonca za Triglavom,
- iz slovenskega Stonehenge-a - Šentvida.
Še Vidovi sliki - Sonce je prav didaktično, pege, robna zatemnitev ...
V torek (19. junija 2012) so nam oblaki preprečili ta lep prizor.
A je bilo Sonce v izjemni igri z oblaki - na posnetkih spodaj se zazna
tudi pege. Skromna skupinica (Klemen, Andrej, Zorko, Matej Rabzelj) pa ni izgubila poguma in se je lotila snemanja
ptičkov (z novo kamero) iz sosednjih streh - odlično. Na koncu pa je še
sledila igra - "žogica v prtljažnik" - še prej pa se je skrila, kam le - glejte
slike.
V sredo (20. junija 2012) smo skozi okna v oblakih le delno zaznali
zahod Sonca za Triglavom.
V četrtek (zahod Sonca za Triglavom - 21. junija 2012) se nas je
zbralo minimalno (bil sem sam
in sem tudi razumel kolege - težko je vsak večer preživeti pod nebom ...),
tudi sam sem šel bolj iz neke intuicije in vztrajnosti na ogled zahoda.
Pa še satelitska slika in končni rezultat sta me zelo
mikala - kolikšno grožnjo predstavljajo oblaki na
severu in nekaj malega na sz Koroške domovine.
Najprej sta prikazani satelitski sliki, da bomo lažje
ocenjevali možnost uspešnega prehoda (zahoda) ob naslednjih
solsticijih.
Ta večer je minilo od solsticija približno 17 h in 30 minut, a se
še zazna ponovni mini delni vzhod (zahod) Sonca na desni strani Triglava.
Animacija zahoda Sonca za Triglavom - slike je odlično obdelal - poravnal
in animiral Andrej Lajovic, zahod posnel Vičar Zorko, 21. junija 2012.
Posnetki niso narejeni v enakomernih presledkih, zato animacija kdaj navidezno
preskakuje.
Andrej pravi:
"Poravnavanje slik mi je vzelo nekaj ur – predvsem razmišljanja
in preizkušanja raznih metod – in bi ga lahko skoraj gotovo hitreje
opravil »na roko«. Vendar pa je od mojega dela ostal nadvse koristen
stranski produkt v obliki programa, ki ga bomo lahko s
pridom še kdaj uporabili za poravnavo kakih drugih slik."
25. junija 2012 je zelo deževalo - Vidu smo kolimirali teleskop newton 150 mm,
f/8,
Ula pa nam je na citre zaigrala nekaj lepih melodij.
Tako smo imeli v observatoriju prvi tak mini lušten koncertek.
Zaščitimo nočno nebo nad Slovenijo pred svetlobnim onesnaženjem
Protect the night sky from light pollution above Slovenia
Omogočimo nepozabno izkušnjo nočnega neba nad Slovenijo:
a) Uporabljajmo samo svetila, ki oddajajo 0% svetlobe nad horizontom.
b) Uporabljamo rumeno svetlobo (žarnice z barvno temperaturo pod 2400K);
bela svetloba povzroča trikrat več svetlobnega onesnaženja,
moti spanje in uničuje žuželke.
c) LED in metalhalogenidne luči oddajajo preveč belo-modre
svetlobe in so zelo škodljive.
d) Zmanjšajmo nočno svetlobo in ugasnimo luči, ko gremo spat.
e) Vse luči so lahko zastrte.
Če želimo zaščitili nočno nebo nad Slovenijo, je treba upoštevati
zgornja navodila v radiju vsaj 300 km od središča Slovenije.
If we want to provide an unforgettable experience of the night sky above Slovenia:
a) We have to use only lamps which emit 0% of light above the horizontal.
b) We have to use yellow light (lamps with colour temperature under 2400K);
white light causes three times more light pollution, disturbs sleeping
and destroys insects.
c) LED and metal hlide lamps emit too much blue-white light and are harmful.
d) Let us reduce lighting and turn out the lights when we go to sleep.
e) All lamps can be fitted with shields.
In order to protect the night sky from light pollution above Slovenia
it is necessary to follow the above instructions in the radius of 300 km
from center of Slovenia.
Učenje uporabe teleskopa na OŠ Vodice
- 18. maj 2012
Na povabilo Petre Zakotnik smo Andrej Lajovic,
Klemen Blokar in Zorko V. (na koncu se nam je pridružil še Gregor Vertačnik),
18. maja 2012 ob 18:30 obiskali OŠ Vodice.
Učili smo se uporabe teleskopa MLA2009 (Celestron NexStar 4 SE Maksutov-Cassegrain),
1325mm F/13.
Kmalu se je zbrala skupina navdušenih učenk, ki so na nebu pred vsemi nami
zagledale Venero, nato še ostale svetle objekte
(Mars, Saturn, Arktur, ...). Še prej smo si ogledali Sonce
skozi H-alfa namizni teleskop Lunt 35 mm.
Nam najbližja zvezda ni skoparilo z mogočnimi izbruhi.
Z Orionovim namiznim Dobsonom
SkyScannerjem (D = 100 mm, f/4) pa smi si ogledali še Venero in kot zanimivost
tudi Šmarno goro, ...
Eni izmed učenk se je zdelo, da je celo prepoznala oskrbnika gostišča na Šmarni gori.
Večina udeleženk je na tem mestu opazovala že leta 2009, ko smo v okviru AD vega
z vrtcem organizirali javno astronomsko opazovanje v Vodicah.
Celo same udeleženke so omenile ta dogodek.
Celestronov NexStar 4 SE je kmalu spraznil baterije,
a z nakupom novih, v bližnji trgovini, smo zagato hitro rešili.
Teleskop se je izkazal kot izredno soliden, jasna in svetla slika.
Problem je, ker je v kompletu Celestron NexStar 4 SE vključen zgolj okular 25 mm.
Še dobro, da smo s sabo imeli okularja 10 mm in zoom (7 - 21 mm).
A z dokupom okularjev 40 mm in 10 mm bo teleskop prav uporaben.
Tudi sam filter
za Sonce je zelo ohlapno pritrjen v cev - potrebna je previdnost,
obvezno se mora prilepiti.
Po nekaj vajah zagona teleskopa, opazovanjih planetov in še večkratne zvezde
Miza in Alkor, smo z opazovanji zaključili. Razlog - kot se to rado dogaja,
za astronomska opazovanja smo večinoma preskromno oblečeni.
Ena izmed učenk je vprašala, če bodo sedaj vsak petek taka srečanja
- ja, morebiti pa res kdaj nastane še astronomski krožek.
Andrej je izdelal še (zelo uporabno) panoramo opazovališča za uporabo v Stellariumu.
Tako smo zaključili ta res prikupen mini astronomski večer.
Astronomi smo najbolj veseli, ko se nam pridružijo radoživi in zvedavi
otroci - v Vodicah takih ne manjka. Najlepše je, ko se, ob pogledu na skrivnosti in lepote
zvezdenga neba, v očeh
mladih prižgejo zvezdice navdušenja in iskrice želje po razumeti, doumeti ta
oddaljeni svet.
Spodnje slike povedano potrjujejo, pripovedujejo same zase.
Škoda da se še več šol ne odloča za, vsaj občasna, astronomska opazovanja.
No - vse pohvale pa gredo mnogim mentorjem (predvsem mentoricam, profesoricam), ki
jim ni odveč, vsaj kdaj, popeljati mlade radovedneže pod zvezdno nebo.
Lahko pa optimistično izjavimo (glede na trende, dogodke zadnjih 20-ih let) - pa vendar se premika.
Naštejmo nekatere mejnike na različnih področjih astronomskega udejstvovanja:
nova astronomska društav po letu 1991 (okrog 20), izhajanje astronomske revije Spika 1993,
pojav spleta, astronomija kot izbirni predmet, novi krožki, Mednarodno leto astronomije 2009,
uspešno realizirana pobuda "Teleskop za vsako šolo", vsakoletna tekmovanja
iz astronomije, študentje astronomije sedaj veliko več praktično delajo,
dnevi odprtih vrat na astronomskem observatoriju na Golovcu,
mesečna predavanja na univerzi "Sprehod skozi vesolje", več astronomskih taborov po šolah,
več poletnih taborov - šol astronomije, več
javnih opazovanj, Spikina srečanja na Kisovcu in drugod (Kurešček, Kamnik, ...),
Messierjevi in M+M maratoni, tudi starejši
so se že leta 1994 vključili v astronomsko dogajanje preko društev, krožkov in
Univerze za tretje življenjsko obdobje, kar nekaj je zasebnih observatorijev,
samograditeljev srednjih in velikih teleskopov, po letu 1991 so se pojavile tudi
specializirane trgovine z astronomsko opremo (cene so padle, ponudba je enaka kot
v ostalih razvitih državah), ...
Vse naštete dejavnosti, dogodki, ... počasi vračajo astronomiji
mesto, ki ga je že včasih imela v človeški kulturi ali pa bi ga morala imeti.
Tudi Univerza v Ljubljani odlično sodeluje s tujimi ustanovami,
mnogi diplomanti astronomije so uspešni v Evropi in ZDA, vpis na študij astronomije
se je od mojih študijskih let povečal za 10x,
velik vpliv pa imajo tudi uspešni astronavti in astronavtka slovenskega rodu,
pa tudi SZF zelo podpira popularizacijo astronomije, zelo dobro pa delajo tudi posameznik(i)
na Univerzi v Mariboru, v Novi Gorici, nekaj se premika tudi na obali, ...
Za kratek trenutek se nam je pridružil tudi učenec
- "kam so vsi ti fantje šli."
Čudovit pogled na Lubnik - 1025 m - Škofjeloško pogorje.
Klemen poroča:
V torek, 15. 5. 2012, okrog 16.30h, sem na šentvidu skozi Lunta posnel Sonce.
Štiri kratke filmčke, eno serijo dveh posnetkov za površino Sonca in drugo
serijo dveh posnetkov za protuberance. Posnetke sem in situ zložil z
registaxom in uporabil Dejanov preset waveletov "za sonce". Poskusil sem
brkljati še nekaj po svoje, a najprej-slider-pol-denoise tehnika ni obrodila
boljših sadov, tako da je ostalo pri dejanovih nastavitvah.
Potem sem se post festum preskusil še v zlaganju posnetkov skupaj, a nisem
prišel do zadovoljivih rezultatov. Zato sem problem izvozil doktorju znanosti
in panorama je bila do zgodnjih sredinih jutranjih ur že gotova.
Tako pošiljam končni izdelek, pri katerem smo sodelovali: jaz snemanje in
registax, Dejan nastavitve registax waveletov, Andrej zlaganje posnetkov v
kompozitno panoramo.
Obisk iz Fakultete za pomorstvo in promet
- 14. maj 2012
14. maja 2012 nas je obiskal bivši dijak Gimnazije Šentvid
Franc Dimc. Gospod Franc dela na Fakulteti za pomorstvo in promet - Portorož,
Na fakulteti imajo tudi odličen teleskop
Meade (LX200GPS, 14", f/10) in gospod Franc bi rad
teleskop 'po daljšem času mirovanja' spet zagnal.
Pravi, da mu zelo koristi naša domača stran.
Skupaj smo preleteli nekaj funkcij našega Meada LX200 10", f/10 in izvedli
nekaj osnovnih opazovanj. Ogledali smo si dodatno opremo
("focal reducer" za krajšanje goriščne razdalje in večanje zornega polja,
sledilni okular z osvetljenimi vgraviranimi skalami za merjenje kotov in za astrofotografijo,
CCD kamera, spletna kamera, filter za Sonce,
itn). Nazorno smo demonstrirali, zakaj in kdaj je kateri kos opreme uporaben.
Izmenjala sva tudi nekaj izkušenj glede kupole in prednosti našega odprtega
opazovalnega prostora in kako si preko vzorcev na nebu
(recimo pomladni trikotnik,
poletni trikotnik, jesenski kvadrat, zimski šestkotnik, ...)
lažje zapomnimo nebesne
objekte in povezave med njimi.
Ogledali smo si tudi Sonce skozi h-alfa teleskop.
Čas je kar prehitro tekel, tudi veter nas je vztrajno mrazil -
"šentviška astronomska burja".
Taka izmenjava izkušenj je zmeraj pozitivna.
Povzel Zorko Vičar.
In še veselje ob spuščanju letalskega modelčka - 14. maj 2012.
Dijak Domen Kosmač nam naredi veliko veselja. Z modelarsko
žilico in veliko spretnosti pri krmiljenju letal, z drznimi lupingi,
nizkimi preleti,
nam kdaj kar požene strah v kosti. Zadnjič (28. maja 2012)
je ponovil napada iz "11. septembra" na naš
astronmski observatorij (prvi v zgodovini)
- a tokrat jo je skupil ubogi letalski modelček, motorček
je samo še kašljal ...
Snemanje Saturna
- 7. maj 2012
Saturn, posnet s spletno kamero
(CCD kamera Sony "Imaging Source DMK 21AF04.AS, Colour 640 x 480),
obdelano v registaxu cca 1150 slik. Teleskop Nweton 200mm/1000mm, EQ6, 8x Barlowa leča.
Posneli 7. maja 2012: Jure Varlec, Andrej Lajovic, Klemen Blokar, Dejan Kolarič,
Ida Kraševec, ...
ODLIČNO!!!
Klemen pravi: "Najlepše je uspel šele enajsta serija posnetkov
(od skupno 16)!"
Vid Ratajec opzuje s svojim teleskopom
- Newton (150 mm, f/8) na Dobsonovi montaži.
Gaj Žižek levo in Domen Kosmač med opazovanjem Sonca skozi H-alfa teleskop.
Vid Ratajec med opazovanjem Sonca skozi H-alfa teleskop.
Nekaj prizurov iz terase, predvsem opazovanje Sonca
s H-alfa telekopkom 60 mm - Lunt.
Nekaj novičk
- 3. in 4. maj 2012
11 letni Vid Ratajec nam je poslal imenitno sliko Lune (skozi okular teleskopa
Newton 150 mm, f/8).
Okrog 2., 3. in 4. maja je krasen zahod Sonca za Sv. Jakobom,
Polhograjski Dolomiti
Primerjava H-alfa telkopkov Lunt 35 mm in Lunt 60 mm.
Za opazovanje je Lunt 35 mm zelo primeren, glede na ceno,
ne zaostaja veliko za večjim 60 mm bratom.
Taka namizna postavitev, na mini enoročno Dobsonovo stojalo, je
zelo priročna.
Res imeniten Andrejev zagovor doktorata je potekal v do konca nabasani
predavalnici - tema:
Teorijske in eksperimentalne raziskave strukture
enostavnih organskih tekočin in njihovih zmesi.
Vzdušje je bilo strokovno in hkrati prijetno - vprašanja korektna
in ekzaktno odgovorjena.
Na koncu smo ga pohecali, da upamo, da bo kljub novemu nazivu,
ob ponedeljkih še zmeraj član nase šentviške astronomske druščine.
Odgovor je bil
nedvoumen in nadvse duhovit. Andrej pravi, da ne ve točno,
kaj bi storil,
če bi zagovor doktorata potekal v terminu šentviških
astronomskih srečanj. Najbrž bi se le odločil za
zagovor doktorata, a s težkim srcem.
Vsi šentviški astronomi Andreju, ob uspešno obranjeni doktorski
disertaciji, iskreno čestitamo za izjemno delo in zagovor.
IO je soglasno sklenil, da Andreju podarimo skromno darilce,
s katerim pa se vseeno jasno in daleč vidi - daljnogled 15x70.
Do tja, do zvezd, kjer nastajajo kemijski elementi, naši gradniki ...
Opazovanja, učenje uporabe in testiranje teleskopa
SkyScanner 100,
- 2. april 2012
Opazovanja, učenje uporabe in testiranje teleskopa
SkyScanner 100 (namizni Dobson 100 mm, f/4 ).
Snemanje Marsa
- 26. marec 2012, Šentvid
Sliki Marsa sestavljeni iz množice posnetkov spletne kamere - obdelani s programom registax,
- zgornja slika iz 2600 posnetkov - Barlow 16x, spodnja 1500 - Barlow 8x.
Teleskop Newton 1000mm/200mm.
Posneli člani Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid s pomočjo
mentorjev: Klemen Blokar, Andrej lajovic, Dejan Kolarič (obdelal slike), Ida Kraševec, Matija Kastelic.
Andrej Lajovic je
združil oba posnetka "mars3" + malo YCbCr magije + malo ostrenja. Rezultat je zgoraj.
Astronomsko srečanje na Kureščku
- 16./17. marec 2012
Ob 19:30 smo se dobili na javnem astronomskem opazovanju
pri Domu na Kureščku.
Na že enajstem srečanju se je zbralo rekordno število astronomov
amaterjev in ostalih ljubiteljev astronomije iz različnih koncev Slovenije.
Super, a mnogi, ki so prvič prišli, so bili nekoliko nerodni
pri uporabi avtomobilskih luči, a ...
Zbirka teleskopov na opazovalnem prostoru je bila zelo imenitna, od majhnih, a priročnih
10 cm-skih teleskopov, daljnogledov, srednje velikih teleskopov - premera 20 cm do 30 cm,
pa do velikanov - to sta bila
teleskopa Newton 71 cm (Uroš Stele - pred telekopom je bila dolga vrsta)
in 56 cm (f/3.6, Jernej Širok).
Bilo je veliko družin, mladih, otrok, veliko vprašanj, veliko zanimanja.
Iz ADV in AKGŠ smo našli čas za srečanje: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Jure varlec
in Zorko Vičar.
S sabo smo vzeli Newton 20 cm, f/5 - odlična slika, teleskopek mini Dobson 100 mm - Orion Skyscanner f/4,
in tri solidne daljnoglede Celestron SkyMaster 15x70 za 57 EUR,
ter zoom daljnogled 8-20x50,
Minolta (z njim smo zaznali Saturnove obročke, bili so očitni).
V marsičem je letošnje srečanje bilo podobno lanskemu (pogovori o vesolju, objektih, kako jih najdemo,
teleskopih), le da je letos bilo veliko več
obiskovalcev. Sami smo pa vsaj tretjino časa posvetili
opazovanjem z daljnogledi - tudi udeležencem smo predstavili določene prednosti
opazovanja z daljnogledi - bili so navdušeni.
Ljudje so mnogokrat prepričani, da so le večji teleskopi
primerni za astronomska opazovanja - za mnoge objekte pa
so daljnogledi veliko bolj "priročni".
Daljnogled Celestron SkyMaster 15x70 se je nepričakovano izkazal kot
zelo solidna naprava. Teža 1,4 kg in povečava 15x je še zmeraj
obvljadljiva za opazovanje iz roke (no tudi daljnogledi 10x50 imajo maso okrog enega kg).
Na stojalu pa je daljnogled 15x70 še toliko
bolj uporaben. Premer objektivov 70 mm in zorno polje 4,4 ° pa nudita izjemno
svetlo in razločljivo sliko čez 50 stopinjsko osrednje polje - od izjemnih 66 ° polja okularja. Nekoliko
manj oster rob pa sploh ne moti. V tem cenovnem in optičnem razredu res
odlična naprava. V marsičem boljša in seveda lažja, kot veliko dražji daljnogledi premerov 80 mm ali
100 mm, s samo tremi stopinjami polja ali manj. Barvne napake se praktično ne opazi.
Čez dan pa je slika skozi
daljnogled 15x70 naravnost briljantna.
Seveda je optika za nekaj 100 EUR boljša, a mnogim nedosegljiva.
Z daljnogledom smo uživali v klsičnih nebesnih objektih
(galaksija M31 v Andromedi, dvojna razsuta
kopica HI-h v Perzeju,
M44 v Raku, M35 v Dvojčkih, Hijade in Plejade M45 v Biku, M42 v Orionu, M41 v Velikem psu,
Obešalnik v Lisički,
dvojno zvezda Albireo v Labodu,
... ), ki smo jih seveda brez težav ujeli in so v 70 mm-skem daljnogledu
za nas na novo zažareli kot enkratni nebesni biseri.
Daljnogled 70 mm
praktično prejme 2x več svetlobe kot 50 mm-ski ((70/50)*(70/50) = 1.96), mejna
magnituda se poveča za dobrih 0.7. Moramo pa še dodati, da se gostota svetlobnega toka slike,
zaradi večje povečave, glede na daljnogled 10x50,
izniči
(je celo manjša, saj je svetlost slike sorazmerna
z razmerjem (D/M)2,
kjer je D premer objektiva in
M povečava),
a se poveča ločljivost in s tem kontrast, ter seveda velikost slike (zorni kot objekta),
kar pa je za mnoge objekte odločilnega pomena.
Sploh za osebe z veliko dioptrijo (okrog - 10), so taki daljnogledi
velika pomoč pri opazovanjih.
Tako smo z daljnogledom brez večjih težav zazanali objekte: M51, M3, M4, M5, M13, M11, M27, M66,
...
Bolj slutili pa M57.
Hijade
Znane že od antike in upodobljene na Ahilovem ščitu tvorijo po Homerju zvezde
v kopici Hijade glavo ozvezdja Bik. Njihova V-oblika je poudarjena z Aldebaranom,
bikovem očesu in obenem najsvetlejšo zvezdo v tem ozvezdju. Vendar rumeno obarvana
rdeča orjakinja Aldebaran ne pripada kopici Hijade. Moderna astronomija postavlja
kopico Hijade na razdaljo 151 svetlobnih let in je tako nam najbližja znana zvezdna
kopica, sam Aldebaran pa se nahaja na manj kot polovični razdalji, gledano v isti smeri.
Skupaj z barvitimi zvezdami Hijad je na tem zvezdnem prazničnem portretu Aldebaran takoj
pod središčem skupaj s še eno odprto zvezdno kopico v Biku, NGC 1647 na levi, kakih 2000
svetlobnih let ali več v ozadju. Samo premaknite miško nad sliko in identificirajte zvezde.
Zvezde v osrednjih Hijadah se razprostirajo na okoli 15 svetlobnih letih. Nastale so pred
kakimi 800 milijoni let in so morda enakega izvora kot M44 (Jasli), odprta zvezdna kopica
v Raku. To sklepajo zaradi podobnega prostorskega gibanja M44 in zelo podobne starosti.
Galaksija M51 skozi teleskop Skyscanner 100 mm, povečava 20.
Kroglasta kopica M3 skozi daljnogled.
Kroglasta kopica M13, [M92] - Herkul.
M11 (razsuta kopica), [M26] - Ščit.
Planetarna meglica M57, [M56] - Lira.
Planetarna meglica M27 - Lisička.
Izjemen trojček: prekrasna dvojna zvezda Albireo (Labod, zgoraj),
planetarna meglica M27 v Lisički (levo spodaj) in desno spodaj
kopica Obešalnik ("Al Sufi's Cluster ali Brocchi's Cluster"), tudi v Lisički.
Albireo, beta Laboda.
Galaksije M66, M65, [NGC3628, M105, M96] - Lev.
M8 - Laguna, difuzna meglica (mag. 4.6, velikost 90x40 loč. min.) v Strelcu in še M20 Trid.
Opazovanja s teleskopom Newton Skywacher 10", f/5.
Sam mraz ni prehudo pritiskal, razen občasnega vetra (pogoji v ozračju pa na žalost niso
dopuščali povečav nad 200, razen izjemoma), vlaga praktično ni nagajala.
Opazovanja:
Triplet - trojček galaksij
M65 (desno zgoraj), M66 (desno spodaj) in NGC3628 (levo) v Levu.
Sever je proti levi.
Polje okrog 45 ločnih minut.
Levo na sliki je eliptična galaksija M105 (9.3 mag), desno spodaj je NGC3384,
desno zgoraj je galaksija NGC3389.
Polje okrog 20 ločnih minut.
Galaksiji M81 in M82 v Velikem medvedu.
datum: 2012-03-12
kraj: Šentvid
avtorji: Klemen Blokar, Matija Kastelic, Dejan Kolarič, Andrej Lajovic
oprema:
teleskop SkyWatcher Newton 1000 mm, f/5
sledilni teleskop SkyWatcher Maksutov 1300 mm, f/12.7
montaža SkyWatcher EQ6
Canon EOS 350D z Baaderjevim H-alfa filtrom
spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000
zajem:
ISO 800
ekspozicije:
1 preizkusna 500 s
8 serij: 500 s, 200 s, 30 s
= skupaj cca. 105 minut osvetlitve
7 serij temnih ekspozicij [500 s, 200 s, 30 s]
11 kratkih temnih ekspozicij (1/4000 s)
11 ekspozicij enakomerno osvetljene vhodne odprtine (1/60 s)
zloženo v programu Iris
končna obdelava slike s programom Luminance HDR in Gimp
komentar:
Pokončne sledi na vrhu slike so posledica tankega vlakna pred senzorjem
fotoaparata. Ker vlakno ni bilo tik ob senzorju, njegova senca ni bila
stabilna in je zato korekcija osvetljenosti polja ni popolnoma odpravila.
IC 405 v Kočijažu (naša slika v kombinaciji s sliko: http://apod.nasa.gov/apod/ap031124.html).
datum: 2012-02-27
kraj: Šentvid
avtorji:
Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Andrej Lajovic, Jure Varlec
oprema:
teleskop SkyWatcher Newton 1000 mm, f/5
sledilni teleskop SkyWatcher Maksutov 1300 mm, f/12.7
montaža SkyWatcher EQ6
Canon EOS 350D z Baaderjevim H-alfa filtrom
spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000
zajem:
ISO 800
1 × 4 min + 5 × 5 min
5 temnih ekspozicij po 5 minut
5 krakih temnih ekspozicij (1/4000 s)
10 ekspozicij enakomerno osveteljene vhodne odprtine (1/20 s)
zloženo v programu Iris
Opazovali smo še marsikaj: M51, M13, M57, M42, M27, M81, M82, M66, ...,
Mars, Jupiter, Saturn, Venera, dvojna zvezda gama Andromede, ...
pa še pri sosedih M101, M105, Hi-h, M35, poskus opazovanja Konjske
glave ni uspel
(to kaže na ne najboljše razmere
v ozračju), itn.
Zadnji objekt - preden smo kot zadnji ob 5h zjutraj odrinili - je bilo
Mačje oko NGC6543 - v Zmaju.
Marsikaj smo še hoteli, a ni bilo časa. Veter je brez milosti odnašal toploto,
okrog 3:20 se je pojavila se čarobna Luna
in vzhodno obzorje je že počasi osvetljevalo Sonce, ...
Za slovo sem v daljnogledu ujel še ponoven vzhod Andromedine galaksije M31
nad smrekami severovzhodnega neba - res čaroben pogled.
Sploh smo to letos kar nekaj časa posvetili prelepim, impozantnim prizorom
ob zahodu markantnih nebesnih objektov nad koničastimi smrekami. Daljnogled
15x70 se je izkazal kot prav primerno orodje za taka opazovanja.
M42 in Orionovi Kosci so tik ali med vejami
naravnost pravljični, enako velja za Andromedino galaksijo M31,
M44 Jasli, M35, ... Seveda so v daljnogledu taki prizori toliko bolj
prepričjivi.
Andromedina galaksija M31 nad smrekami - iz rač. programa.
Približna podoba pogleda skozi daljnogled.
Plejade M45 nad drevesi - iz rač. programa.
Približna podoba pogleda skozi daljnogled.
Še Dejanovi sliki iz lanskega srečanja, letos ni bilo časa, da bi kar koli posneli.
Obisk OŠ Vodice
- 13. februar 2012
Obiskala nas je skupina navdušenih učenk in učencev
iz OŠ Vodice pod vodstvom prof. Petre Zakotnik.
Bilo je mrzlo, tudi oblaki so nam zakrivali večji del neba,
a nam je skozi "okna" med oblaki le uspelo opazovati Jupitra
in Orionovo meglico M42. Tukaj se je spet izkazalo,
koliko več svetlobe zbere teleskop glede na prosto oko,
in da kdaj tudi rahla
tančica na nebu ni prevelika ovira za
občudovanje planetov in ostalih svetlejših nebesnih objektov.
Ogledali so si še številne možnosti uporabe programa Stellarium.
Najboljši pa je bil komentar, da jim je bilo pri nas še bolj všeč
kot na Astronomskem observatoriju Golovec.
Na koncu so pokukali še skozo namizni teleskop
Newton: Orion Dobson telescope N 100/400 SkyScanner DOB.
Zmenili smo se še za bodoče sodelovanje pri rokovanju s šolskim MLA2009
teleskopom.
Slikanje Sonca skozi H-alfa filter
- Kranjska Gora, 28. december 2011
Člani AKGŠ&AD-Vega - Ljubljana, so se 28. decembra 2011
odpravili v Kranjsko Goro, kjer so organizirali
javno opazovanje naše zvezde - Sonca - skozi H-alpfa
filter - teleskop
"Lunt Solar System 60mm H-Alpha Telescope - B1200 -
Pressure Tuner - Crayford Focuser".
Posneli so tudi nekaj imenitnih slik, na katerih se opazi del
gozdnate pokrajine,
protuberance in filamente na Soncu.
Udeleženci mini odprave so bili: Klemen Blokar, Andrej Lajovic,
Dejan Kolarič, Ida Kraševec, ...