PROGRAM ZA MODRO UNIVERZO, ŠOLO, OBDOBJE (Repatice in kometi) - ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid in AD Vega (20012/13)

Skupina Repatice in kometi

- astronomska predavanja in opazovanja pri AD Vega - Ljubljana
(2012/13)


Oktet predavateljev ADV: Andrej, Dejan, Gregor, Jure, Klemen, Matija, Peter, Zorko

Predstavitve: ppt, html, ...

URNIK, VSEBINA IN PREDAVATELJI ŠE NISO USKLAJENI - to je zgolj predlog!!!
Uporaba gradiva in slik za druge namene je dovoljena samo s soglasjem AD - VEGA!
    .

  1. - u r n i k predavanj 2012/13

  2. Uvodna ura - letni načrt, predavanja, ekskurzije, pregled lanskega leta, itn.

  3. Ekskurija na Koroško,
    - 10. oktober 2012

  4. Plima - "druge sile vesolja" - ali se upočasnjuje vrtenje Zemlje okrog lastne osi
    in ali se Luna oddaljuje od Zemlje?
    (Zorko)

  5. Raziskovanje Marsa, zgodovina in sedanjost (Curiosity)
    Nekaj izbranega slikovnega gradiva.
    [Klemen]

  6. astro-dogodki_2013.pdf
    [Gregor]

  7. astro-dogodki_2013_uni3.pdf
    [Gregor]

  8. Messierjev-katalog_2012.pdf
    [Gregor]

  9. Omejitve_pri_opazovanju_in_fotografiranju.pdf [Jure],
    - priloge k predavanju (uklon, Bahtinova maska, Speckle imaging ["image stacking"] - fragmentno slikanje, zlaganje slik kratkih ekspozizij z zamikanjem - s tem zmanjšamo težave "migetanja zraka - razmazanost posnete slike, filma", ...)

  10. Sprehod po panorami Rimske ceste
    [Klemen]

  11. meteoritski-kraterji-na-zemlji.ppt
    [Gregor]





  12. Opazovanja 9. maj 2013
    -----------------------------------

  13. Kam na ekskurzijo, lanski predlogi:
    - Praga,
    - slo. gimnazija v Celovcu,
    - Švica,
    - Salzburg,
    - ,
http://astro.sentvid.org/predavanja/

    
Sestavil mentor Zorko Vičar skupaj s člani AKGŠ & ADV in Kometi & repaticami
- oktober 2010, Ljubljana tel. 041 549 963 / 01 23 24 563 (Zorko) Kontaktna oseba za neformalno skupino slušateljev Franc Pavlovčič Kolarjeva 25a 1000 Ljubljana TELEFON: (01) 232 669 2 0 4 0 3 0 6 6 9 2


Nazaj na domačo stran.

Nekaj zanimivosti: ...


FOTO GALERIJA 2012/2013







  • Ekskurija na Koroško (Repatiče in kometi)
    - 10. oktober 2012


    PROGRAM:
    
    7:30    Zbor (PARKIRIŠČE) pred Gimnazijo Sentvid - LJ, Prušnikova 98, 
            - spremlja nas odlična vodička Martina Orehek, kot že na Dunaju.  
            Odhod z avtobusom
    
    9:30    Srečanje z ravnateljem slovenske gimnazije (Dr. Miha Vrbinc),
            Sveti Peter - ogled hiše Jožefa Štefana (samo tabla na hiši),
            Žrelška cesta (Ebentaler Straße) 88 Celovec.
    
    11:30  Planetarij v Celovcu ("Planeti med ognjem in ledom")
           PLANETARIUM BETRIEBS GMBH, Villacher Straße 239
           9020 Klagenfurt am Wörthersee (planetarium aon.at)
              
    
    13:00   Ogled Hiše eksperimentov in Fizike na igrišču (www.expi.at SLO),
            Kočuha/Gotschuchen 34a,
            hišo vodi Slovenec dr. fizike Samo Kupper (študije opravil v Ljubljni),
            razlaga (tekst) je tudi v slovenščini - je veliko astronomije,
            ODLIČNO POSTAVLJENO.
    
    15:40   Sveče
            Park znaminitih mož Koroške (Stefan, ...) - Goršetova galerija v Svečah
            (Suetschach 42) - vodi Alenka Weber
    
    18:00   Naklo - kosilo ...
     
    20:00   Prihod v Ljubljano. 
    
    Bilo je imenitno! 
             
    
    Srečanje z ravnateljem (Dr. Miha Vrbinc) slovenske gimnazije. Dr. Miha je odlično in optimistično predstavil delo in bodočnost slovenske gimnazije v Celovcu. Tudi zgodovino šole z manj prijazne plati - ki pušča še določene posledice, a glede na obnovo, nadzidek in trende (odprtost za vse dijake, ne samo slovenske, modernizacijo, uvedba mednarodnega razreda, delo v skupinah, tudi naravoslovje lepo napreduje, ...), je slovenska gimnazija na pravi poti.











    Ogled hiše Jožefa Štefana

    Nekoč Sveti Peter, danes Žrelška cesta (Ebentaler Straße) 88 Celovec - ogled hiše Jožefa Štefana (tabla na hiši spominja na velikega človeka, Slovenca, fizika, pesnika). Hiša ni več v lasti štefanovega rodu, ogled notranjosti ni mogoč. Štefan še nima spominske sobe - ne v Sloiveniji in ne v Avstriji, čeprav je edini Slovenec po katerem se imenuje kak fizikalni zakon (zakon o sevanju črnega telesa) in ima na Luni tudi svoj krater (na delu Lune, ki ga ne vidimo iz Zemlje).
    Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport mi je obljubilo, da se bo kljub recesiji dalo kaj postoriti - velika verjetnost in naravna izbira za Stefanovo spominsko sobo je kar Institut "Jožef Štefan".
    Temperatura Sončevega in Zemljinega površja (iz Štefanovega zakona)
    
     
    Jožef Stefan (* 24. marec 1835, Sveti Peter pri Žrelcu, sedaj predel Celovca, 
    † 7. januar 1893, Dunaj).
    
    
    Še nekaj podatkov, ki jih bomo rabili za spodnje izračune, ocene:
    - Štefanova konstanta je: so = 5.670400(40)*10-8 W.m-2.K-4,
    - razdalja Zemlja-Sonce je približno: ao = 149.6 milijonov km,
    - povprečen polmer Zemlje je: rz = 6371.0 km,
    - polmer ekvatorja Sonca je: ro = 6.96342*105 km, kar je 109 polmerov Zemlje.
    - gostota energijskega toka iz Sonca, ki pade na povšino atmosfere Zemlje: jo = 1366 W/m2
      j_max = 1367 * (1 + 0.03344 * cos(gama-0.048869))
    
    Efektivno temperaturo Zemljinega površja Tz izračunamo z 
    določitvijo energije, prejete s Sonca in energije oddane z Zemlje.
    Obe energiji sta v sevalnem ravnovesju - koliko dobimo, toliko oddamo,
    izsevamo. Če se spremeni odbojnost ali izsevnost Zemlje (atmosfere), recimo
    zaradi toplogrednih plinov, se temperatura ali poviša ali zniža
    do novega ravnovesja - kar zna usodno vplivati na podnebje
    našega planeta.
    
    Sevalno ravnovesno stanje Zemlje podaja preprost model v katerem
    igra odločilno vlogo Štefanov zakon o sevanju črnega telesa (,
    ki pravi, da je gostota energijskega toka j, ki ga seva črno telo, 
    sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature, sorazmernostni koeficient sigma 
    pa je znan[a] tudi pod imenom Štefanova konstanta) 
    -  to je edini fizikalni zakon poimenovan po kakem Slovencu. 
    
    Na levi strani, spodnje bilančne enačbe, je dotok energije 
    iz Sonca (Jo = 1366 W/m^2), na desni izsevana energija Zemlje pri efektivni temperaturi Tz: 
    
    kjer sta a = 0,3 povprečna odbojnost Zemlje in  = 0,612 efektivna 
    izsevnost Zemlje. Leva stran predstavlja prihajajočo energijo Sonca, desna pa 
    odhajajočo energijo z Zemlje po Stefan-Boltzmannovem zakonu. Od tod sledi:
    
    Povprečna temperatura okrog 288 kelvinom, omogoča tekočo vodo in s tem
    razvoj oblik življenja, ki smo ga deležni tudi ljudje.
    
    Omenimo še, da je Jožef Štefan prvi na svetu pravilno določil temperaturo površine 
    Sonca To = 5775.9 K (Sonce je Zemlji najbližja zvezda, razbeljena plinasta krogla), 
    ki nam daje praktično vse - energijo, ki jo porabljamo za rast, življenje,
    je tudi gonilo vremena - vodnega kroga, določa seveda, kar je bistveno in smo že omenili, 
    tudi temperaturo planeta. Če bi bili nekoliko bližje ali dlje od Sonca, bi nam
    bilo ali prevroče ali premrzlo in ...
    
    Kako izračunamo temperaturo površine Sonca?
    Izseva Sonca na njegovi površini in površju Zemlje sta enaka (izsev L skozi "kroglo", katere polmer sega od Sonca do Zemlje, je anak izsevu na površini Sonca, le gostoti energij sta precej različni: j = L/S). To je prva smiselna vrednost temperature površine Sonca, ki jo je seveda izračunal Jožef Štefan iz lastnega zakona o sevanju črnega telesa. Ta zakon je pozneje tudi teoretično izpeljal Štefanov učenec Ludwig Boltzmann, zato se imenuje Stefan-Boltzmannov zakon. ----------------------------------------- Nekaj utrinkov iz Štefanovega življenja. Jožef se je rodil materi Mariji Startinik (1815-1863), hčeri mizarja Gregorja Startinika in njegove žene Apolonije, rojene Olip iz Glinj pri Borovljah, dekli na posestvu Josipa Geigerja, in očetu Alešu (Aleksander) Stefanu (Stephan) (1805-1872), nezakonskemu sinu kmetice Elizabete iz Škocjana pri Podjuni, mlinarskemu pomočniku. Starša ob rojstvu še nista bila poročena. Ko si je oče v Celovcu v Zgornji grajski ulici (nemško Obere Burggasse) 372 ustvaril skromno trgovino z mlinarskimi in pekarskimi izdelki, se je 25. avgusta 1844 poročil z Jožefovo materjo. Oče je formalno uveljavil očetovstvo šele 3. oktobra 1845, ko je Jožef že obiskoval benediktinsko gimnazijo. Ostal je edinec. Starša sta bila nepismena. Leta 1841 je začel obiskovati celovško normalko, ki je tedaj zaradi učnega programa veljala za »nemško« šolo. V osnovni šoli je pokazal veliko nadarjenost in so mu priporočili da nadaljuje šolanje. Staršema je bil zelo hvaležen, ker sta mu to omogočila in ga podpirala tudi na univerzi. Med počitnicami je učil mamo pisati in brati - res izjemna gesta. Ker je kot otrok pomagal očetu mlinarju - na ramenu je nosil težke vreče - je imel celo življenje eno rame povešeno. Na Dunaju je postal takrat najmlajši redni profesor, sodelavci in študentje so ga imeli izreno radi. Dobro leto pred smrtjo se je tudi poročil. -------------------------------------- Kako je razmišljal osemnajstletni Jožef Štefan Nevmerlost Kako zalostno bi bilo tu na zemlji nam ziveti, ce bi morali po smerti kakor drugo vse strohneti! Ce bi nam zaperti bili lepsi in srecnejsi kraji, ce bi tudi nam neznani vekomaj ostali raji. Iz knjige Jozef Stefan, Fizik 1835 - 1893 (avtor Niko Ottowitz, Celovec 2010).


  • Druga skupina - Poljanska 6, podoben program - 20. april 2013.







    Planetarij v Celovcu ("Planeti med ognjem in ledom")










    Ogled Hiše eksperimentov (www.expi.at SLO), Kočuha/Gotschuchen 34a, hišo vodi Slovenec dr. fizike Samo Kupper (študije opravil v Ljubljni), razlaga (tekst) je tudi v slovenščini - je veliko astronomije, ODLIČNO POSTAVLJENO. Vsi smo bili navdušeni - obisk je trajal dve uri in še bi ostali.








































































    Zgoraj so slike iz Amesove sobe iluzije velikanov in palčkov - deluje zelo prepričljivo. Spodaj je geometrijska postavitev Amesove sobe.







    http://edlieze.blogspot.com/2009/11/ames-room.html
    http://www.randi.org/images/commentary/200607/ames_room.pdf
    http://lite.bu.edu/inkjet-science/pdfs/ProjectLITEAmesRoom.pdf



    Še nekaj iluzij - optičnih prevar.
    --------------------------------------------


    Trak (zgoraj desno) je po vsej dolžini in širini enake barve, svetlosti - a na različno svetli površini se zdi različnih odtenkov. Zakaj tako zaznavamo? Morebiti s tako iluzijo navidezno povečamo kontrast, ki nam je pomagal preživeti v realnem naravnem svetu polnem odtenkov barv, senc, pregrad, prepadov.









    V katero smer se vrti plesalka - glej vsaj nekaj 10 sekund?



    Luna se zdi na obzorju precej večja kot visoko na nebu, to je zgolj optična prevara, iluzija - zgoraj je geometrijska razlaga tega fenomena. Obzorje se zdi zelo daleč in glede na recimo oddaljene hiše, drevesa izgleda Luna ogromna.
    Ko opazujemo nebesna telesa, se lahko marsikdaj zgodi, da vidimo več, kot je v resnici moč zaznati s CCD detektorjem - recimo t. i. kanale na Marsu, itn.


    Z miško morate biti izven površine slike. Nekaj časa glejte sliko v rdečo piko, nato z miško (še zmeraj glejte rdečo piko) pojdite v sliko (slika se spremeni v črnobelo), a nekaj trenutkov vidite barvno podobo dekleta.


    Kateri lok je večji (z miško morate biti izven površine slike), pojdite v sliko z miško (a ste spremenili mnenje), sedaj kliknite na sliko (v resnici sta oba loka enako velika).







    Sveče - park znaminitih mož Koroške (Stefan, ...) - Goršetova galerija v Svečah (Suetschach 42) - vodi na Alenka Weber, ki odlično predstavi park znamenitih slovenskih osebnosti, Goršetovo galerijo in res izjemno življenje umetnika Franceta Goršeta.


    France Gorše, slovenski kipar, * 26. september 1897, Zamostec, † 2. avgust 1986, Golnik.
    Iz wiki
    Življenje
    Rodil se je v družini knjigoveza Martina in gospodinje Marjete Gorše rojene Brinšek kot 7. od 12-tih otrok. Obiskoval je ljudsko šolo v Sodražici (1908-1912) in Umetno-obrtno šolo v Ljubljani pri prof. Alojziju Repiču (1912-1914). Med 1. svetovno vojno je služil na italijanski fronti, nazadnje v okolici kraja Pordenone (pokrajina Pordenone). Leta 1920 se je vpisal na Likovno akademijo v Zagrebu. Študiral je pri profesorjih Rudolfu Valdecu, Robertu Frangešu in Ivanu Meštroviću, pri katerem je 1925 z odliko diplomiral. Po diplomi je veliko potoval (Benetke, Padova, Milano, Firence, Rim in Praga) in se še istega leta preselil k bratu Martinu kaplanu v Dolnjih Vremah. Med leti 1926-1928 je živel v Trstu, nato pa se je preselil v Gorico kjer si je uredil atelje, nato pa 1931 v Ljubljano, kjer je ostal do 1945. Leta 1934 je bil izvoljen za tajnika Društva slovenskih likovnih umetnikov, 1936 pa med ustanovitelji revije Umetnost. Med 2. svetovno vojno je v Ljubljani odprl privatno umetnostno šolo. Med njegovimi učenci so bili med drugimi tudi: Drago Tršar, Marjan Tršar, Bogdan Borčič in Milan Bizovičar. Leta 1945 se je preselil nazaj v Trst, kjer je poučeval na slovenski gimnaziji. Leta 1952 se je preselil v Združene države Amerike in sicer sprva v Cleveland, nato pa v New York. V ZDA je preživel skoraj dve desetletji, nato pa se je leta 1971 vrnil nazaj v Slovenijo. Razstavo, ki je že bila dogovorjena, so mu v Sloveniji na dan otvoritve odpovedali - to je bil zanj velik udarec. Zaradi odpora komunističnega režima do njegovega dela pa ni mogel delovati v Ljubljani, zato se je 25. maja 1973 naselil v Svečah v Rožu na Koroškem. Leta 1974 je v novem bivališču odprl atelje, naslednje leto pa stalno zbirko svojih del.
    V oporoki je Slovenskemu prosvetnemu društvu Kočna v Svečah zapustil celotno svojo galerijo s kulturnim parkom. Zanimivosti
    Leta 1997 je Pošta Slovenije izdala poštno znamko (za 80 SIT) z motivom njegovega kipa Kmetica.











    Sledijo Klemnove slike.



















    advega_koroska_10okt2012_50.jpg
  • Ekskurija na Koroško (Zorkotova verzija, DMFA)
    - 22. sep. 2012



    Hiša eksperimentov Kočuha - Hands-on Science Center EXPI najdete v mali vasi Kočuha/Gotschuchen v Rožu, približno 25 km južno od Celovca/Klagenfurt, približno 10 km vzhodno od Borovelj/Ferlach.
    Gotschuchen 34a
    9173 Sankt Margareten im Rosental
    0664 88512481
    info[ @ ]expi.at
    Dr. Samo Kupper - študij fizike in doktorat je opravil na Univerzi Ljubljana - FMF.
    www.expi.at
    V poletnem času: odprto vsak dan od 10:00 do 18:00
    Potrebna je najava skupin.























    Zgoraj - planetarij v Celovcu.

    Spodaj - Goršetova galerija v Svečah (Suetschach 42), Vrbnikov skednj.

    Park znamenitih koroških osebnosti ( vrt kulturnikov).




















    Arhitekt Mirko Brezar je razstavljal svoje imenitne risbe do 9. oktobra 2012 v Kraigherjevi galeriji v Bistrici v Rožu.












    Soncev mrk 29.3.2006
    Arhitekt Mirko Brezar skicira ostanke antičnega Efeza (marec 2006), bili smo priča nastajanju umetnine.




    Hiša eksperimentov - Kočuha.






  • Slovo od Alenke

    25.sep. 2012 slovo od Alenčice Turk. Alenka ni imela veliko bližnjih sorodnikov,
    - in čeprav se slisi fraza, bili smo delček njene družine in tako smo se tudi dojemali.







    
    
    
    
    
    
    
    
    
  • EKSKURIJA V PRAGO
    - od 16. do 19. maja 2013



    Repatice in kometi pred znamenito praško astronomsko uro iz 1410 - Orloj - 17. maj 2013 ob 8:30 po poletnem času.

    Hvala za Prago 2013 !
    Najprej bi se toplo zahvalil vsem udeležencem ekskurzije v Prago za pogum in dobro voljo. Na začetku leta je bilo veliko navdušenja za obisk enega najlepših mest na svetu - v katerem teče najlepša astronomska ura že od leta 1410 naprej in to z večino originalnih delov.
    A se je z meseci pojavil problem dolge poti in višanja cene same ekskurzije ... S Francijem sva že skoraj obupala - a na koncu smo le sestavili ekipo (tudi s štirimi gosti - sam sem vložil kar nekaj energije v pogajanja, tudi doma ...). Nekateri ste mi zaupali, da niste odstopili tudi zaradi bojazni, da bi sicer ekskurzija lahko odpadla - res lepa gesta.
    Skupaj nas je bilo 22 - 18 članov Repatic in kometov ter štirje gostje. Najmlajša članica Ana je Štela dobrih 20 let, najstarejša Vida pa 76 let (sta tudi skupaj sedeli). Najmlajši udeleženec Gregor 32 let, najstarejši Peter pa zavidljivih 85 let. Seveda je bilo tudi kar nekaj udeležencev 70+: zagotovo Margaret, France, Darja, Anton, ..., čestitke vsem. Trenutni rekord pa drži Gojmir U., ki je leta 2011 (86 let), šel z nami do Krškega (NEK) in Bogenšperka.
    Vsekakor pa so bile naše misli z vsemi vami, ki bi zagotovo šli z nami na lepše, pa vam trenutne zdravstvene razmere tega niso dopuščale.
    Seveda - še bo veliko priložnosti!!!
    V resnici je bila ekskutzija - če odštejemo goste - zavidljive povprečne starosti (najbrž najstarejše povprečje doslej). Čestitke vsem za pogum, potrpežljivost in vztrajnost - predvsem pa tistim, ki ste recimo zaradi revme, itn, bili v stiski, kdaj je bil prehud ritem, ... Problem je bil tudi majhen avtobus, čeprav je bil obljubljen večji - agencije imajo očitno še zmeraj dovolj "denarja" ... No vse se je dobro končalo!!!
    --------------------------------------------------------------
    Upam, da je vsakdo spoznal kaj novega - sam osebno sem odnesel veliko idej iz Češke v našo Slovenijo ...


    Praga in Slovenija skozi čas.

    Predviden program agencije - soorganizatorja (strokovni del smo seveda oblikovali predvsem člani AD Vega) - je bil približno tak.

    Praga 16. 5.–19. 5. 2013
    -------------------------------------------------------------
    U V O D
    Praga, slavno staro mesto ob Vltavi, je »mesto tisočerih zlatih zvonikov«. Jezik, kultura in arhitektura so bili tam povezani v srednjeevropskem obilju. Bila je prestolnica in provinca, središče učenosti in legend, pravljic in preteklosti. V vseh obdobjih, od zgodnjega srednjega veka do modernih časov, se je na Češkem oblikovala bogata arhitekturna dediščina, ki so ji jo prizanesle vojne. Češke dežele so bile v srednjem veku ene najbogatejših v Evropi; vladarji so ustanovili vrsto mest, plemiči čudovite gradove.

    četrtek, 16. 5.: LJUBLJANA–ČEŠKY KRUMLOV–PRAGA
    Ob 7.30 odhod avtobusa izpred gimnazije Šentvid, Prušnikova 98 v Ljubljani in vožnja čez Avstrijo s krajšimi postanki. Prvi daljši postanek je bil v mestu Češky Krumlov ob Vltavi, kjer je drugi največji grad Češke. Sprehod po glavnem trgu in prosti čas za kosilo. Nadaljevanje vožnja do Prage, nastanitev v hotelu City Club, 3*. Za doplačilo večerja v hotelu. Prenočevanje.
    petek, 17. 5.: PRAGA / zajtrk
    Zajtrk. Ob 8:30 ogled atronomske ure Orloj z razlago. Ob 10:15 ogled predstave "Tajemstvi casu a hvezd« (v češkem jeziku) v planetariju. Preostanek dneva je namenjen strokovnemu programu (npr. Keplerjev muzej, Tehnični muzej za doplačilo, praški observatorij). Za doplačilo križarjenje z ladjico pod mostovi Vltave s samopostrežno večerjo. Prenočevanje.
    sobota, 18. 5.: PRAGA / zajtrk
    Po zajtrku ogled znamenitosti “zlatega” mesta: grajskega kompleksa Hradčanov (po Guinessovi knjigi rekordov največji grad na svetu) s kraljevo palačo, katedralo Sv. Vida s stolpom Daliborka ter znamenito Zlato ulico. Popoldan ogled več kot tisoč let stare prestolnice, Karlovega mostu, ki so ga zgradili leta 1367. Most je okrašen s kipi svetnikov, med njimi je tudi Sv. Janez Nepomuk, ki so ga prav s tega mostu vrgli v Vltavo. V starem mestu je najimenitnejši Staromestni trg s Staro mestno hišo in njeno astronomsko uro iz 15. st., s spomenikom Jana Husa in z mnogimi drugimi pomembnimi palačami in cerkvami. Vaclavske namesti, so kraj, kjer mestno srce najmočneje utripa. Pod “konjem” (Vaclavov spomenik) je priljubljeno zbirališče pražanov. Pred spanjem pa v Švejkovo gostilno "U KALICHA" na vrček piva "črni kozel". Prenočevanje v hotelu.
    nedelja, 19. 5.: PRAGA–BRNO–LJUBLJANA / zajtrk
    Po zajtrku odhod proti Brnu. Kratek ogled starega mesta »srca Moravske«, kjer je živahna mešanica zgodovinskega okolja s sodobnim življenjskim slogom, nad katero se dviga trdnjava Špilberk, eden glavnih označevalcev mesta. Nadaljevanje vožnje proti domovini. Prihod v Ljubljano v poznih večernih urah.
    Tako je (približno) zapisala program agencija.

    Pot iz Šentvida proti Šentilju, Gradcu, Linzu (med Turami), Češky Krumlov, Prago.














    Český Krumlov
    Český Krumlov (češko Český Krumlov (krumlof); nemško Krummau an der Moldau ali Böhmisch Krummau) je majhno mestece v Južnočeškem okraju v Republiki Češki. Mesto slovi po lepi arhitekturi v mestnem jedru ter svojem gradu. Staromestno jedro je zaščiteno pod Unescovo svetovno dediščino. Staromestno jedro so pod Unescovo zaščito uvrstili leta 1992.
    Zgodovina
    Po legendi naj bi prišlo ime Krumlov iz nemških besed »Krumme Aue«, kar naj bi se prevedlo kot »ukrivljena loka«. Ime naj bi prišlo iz naravne topografije mesta, še posebej zaradi zelo ukrivljene struge reke Vltave. Oblika reke Vltave, ki določa mesto, spominja na grško črko omega. Beseda »Český« enostavno pomeni Češko. V Latinskih dokumentih se pojavlja ime Crumlovia ali Crumlovium. Mesto je bilo prvič omenjeno v dokumentih od leta 1253 dalje, kjer je imel Krumlov ime Chrumbonowe.
    Najstarejše naselbine na tem področju naj bi segale v staro kameno dobo (70.000 - 50.000 pr. n. št.). Večja naselbina se pojavi v bronasti dobi (1.500 pr. n. št.), Keltska naselbina je iz mlajše železne dobe (cca. 400 pr. n. št.) in Slovanska naselbina naj bi bila od 6. stoletja n. št. dalje.
    Mesto ima prekrasne vrtove.




    Cerkev v Českem Krumlovu - kot da bi stopil v baziliko Matere božje na Ptujski Gori.










    ¸



    Praga - 17. maj 2013 (strokovni del ekskurzije):
    astronomska ura Orloj, planetarij, tehnični muzej, observatorij, Vaclavske namesti, ...


    V Pragi teče najlepša in najbolj slavna astronomska ura na svetu že od leta 1410 naprej in to z večino originalnih delov. Ker je nad nami starodavna astronomska ura, lahko rečemo, da slika priča o znanem času in kraju našega druženja.
    Ura je bila tudi povod, da smo se letos člani AD Vega, predvsem pa pridruženi člani Repatice in kometi, odpravili na ekskurzijo v Prago. Bilo nam je celo dovoljeno, da smo si ogledali 600 let star urni mehanizem.
    Izjemen ogled in razlago je vodil nadvse prijazen, simpatičen glavni urar Peter Skala (Petr Skála). Iz slik je razvidno, zakaj ni navada, da bi množično vodili skupine na ogled mehanizma znamenite astronomske ure (zelo malo prostora). To je bil naš priviligeij ... Bili smo dobesedno del časovnega stroja! To je ura, ki teče od časov Barbare Celjske in z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da jo je tudi kraljica Barbara občudovala.
    O uri sem objavil članek v Spiki - nekoliko razširjen je na naslovu:
    ASTRONOMSKA URA V PRAGI
    (Spika, december 2000/ Gea, december 2000)
    V članku lahko med drugim spoznate osnove koledarja in nebesne mehanike. Članek se zaključi z besedami:
    "Praška ura ohranja svojo izjemnost vse do danes, če ste že ali pa še boste obiskali Prago, je vsekakor obvezen del ogleda tudi stara srednjeveška četrt z astronomsko uro, z apostoli in smrtjo, to so hkrati simboli, ki nas opozarjajo na prostor (vesolje), čas, skrivnost življenja in minljivost. Le redko kje na svetu najdemo na nekem pročelju toliko človeške pameti in umetnosti zlite v simboliko trenutka. Vsekakor je to najstarejša ura z originalnim mehanizmom, ki deluje že 6 stoletij. Zelo zanimivo je, da je na začetku ura kazala zgolj astronomske podatke, kar je zelo slikovito zapisal Jan Tabosky (skrbnik ure v letih 1551-1572), ki pravi, da na začetku ni bilo nepomembnih kipcev za zabavo gledalcev, ampak samo "revna astronomska umetnost."
    Še kronološki pregled posegov na praški astronomski uri.
    leto vrsta dela, posega izvajalec
    1338 izgradnja mestna hiše  
    1410 dodajo
    astrolab, urni mehanizem
    Jan Šindel,
    Mikuláš iz Kadana
    1490 prenova mestne hiše
    dodan koledar in pogon za češki čas
    Jan Růže (mojster Hanuš)
    Jakub Čech
    1566 izboljšave
    pogona koledarja
    na pol ure in sončne ure
    Jan Táborský in Klokotské Hory
    1629 popravilo neznano
    1659 nadgradnja
    zvočnega efekta z zvoncem,
    kipci, figure na obeh straneh številčnice
    neznano
    1787 popravilo
    "rešitev pred razrezom ure"
    Prof. Antonín Strnad
    Šimon Landsperger
    Václav Obmauer
    Anton Schuhmann
    1866 "velika nadgradnja"
    odmakne se vreteno,
    kronometer,
    zunanje ure, pogon apostolov,
    pogon za češki čas, predrugačenje zodiaka,
    preoblikovanje koledarja, mehanizma popravkov premikanja lune,
    odmakne se oznake za sončne ure
    Romuald Božek
    Ludvik Hainz
    Čeněk Daněk
    Josef Manes
    1882 popravilo, nadgradnja
    mehanizma za zvok na kipcih
    Ludvik Hainz
    1930 popravilo, obnova kipcev  
    1945 hude vojne poškodbe boji za Prago
    1946 obsežna popravila škode po II. vojni Jindřich Vesecky
    Rudolf Vesecky
    Josef Valášek
    Josef Frič
    1957 prenova
    mehanizma češkega časa,
    dvigala na električni pogon
    Dr E. Procházka
    Miroslav Krajnik
    Josef Valášek
    1963 popravilo Jindřich Vesecky
    Rudolf Vesecky
    Josef Valášek
    1979 popravilo
    korekcije astronomske noči na krogu s številčnico
    dr. Zdeněk Horský, CSc.
    Josef Valášek
    1993 popravilo RNDr. Zdislav Sima,
    CSc. ing. Heisler
    Josef Valášek
    Otakar Zámečník
    2005 popravilo RNDr. Zdislav Sima,
    CSc. Otakar Zámečník
    Več v omenjenem članku:
    ASTRONOMSKA URA V PRAGI
    (Spika, december 2000/ Gea, december 2000)

    Sledi nekaj podob mehanizma ure - pri samem mehanizmu sem razvozlal še zadnje skrivnosti ure - saj tako si domišljam.




    Tri kolesa za zodiak (levo zobato kolo), Sonce in Luno (desno zobato kolo) gnana z isto osjo (365, 366 in 379 zob) - to je bilo tako že leta 1410 - izjemna mehanika srednjega veka. Desno kolo ima več zob od srednjega, srednje pa od levega. Zakaj? Razmerje števila zob je enako razmerju povprečnega dnevnega obrata zvezdnega neba glede na obrat Sonca in Lune. Zamiki so posledica potovanja Zemlje okrog sonca in Lune okrog Zemlje in hkrati okrog Sonca.








    Uteži, ki pognjajo uro, so morali včasih 2x na dan ročno dvigniti, danes to počne elektromotor.



    Gospa Vida razlaga urarju Petru Skali o simbolih na slovenskih EU kovancih, ki mu jih je podarila v znak zahvale in prijaznega sprejema. Vemo, da sta se Čeh Karel Hynek Mácha in Prešeren družila. Odlomek iz "URN_NBN_SI_doc-RB6Y883K.pdf":
    V soočanju obeh pesnikov se želimo ustaviti ob tistem podatku iz življenjepisa Mäche in Prešerna, ki je izpričan in dokumentiran v biografiji obeh: ob njunem srečanju v Ljubljani 29. avgusta 1834. Podatek bi nedvomno šel v pozabo, če bi ga K. H. Macha ne zabeležil telegrafsko, neposredno in odkritosrčno v svojem dnevniku, ki ga machoslovna ; literatura imenuje kar Dnevnik s poti v Italijo. Tudi prešernoslovje' obravnava ob povezavah češke in slovenske romantike Macho in Prešerna v življenjepisnih ovkirih. Mächovo pešpot v Italijo osvetli v uvodu svoje publikacije v zvezi s prikazom kulturnih stikov med Cehi in Slovenci tudi Dušan Moravec,^ kajti zdelo se mu je primerno nanizati vsaj nekaj Machovih vtisov, predvsem tiste, ki zadevajo na kramljanje o literaturi, seveda poleg beležk o veseljačenju v družbi s Prešernom in njegovimi znanci.



    Vse je zelo pozitivno presenetil planetarij. Tudi izjemno dober program, oz. predstava "Tajemstvi casu a hvezd« (v češkem jeziku). Zaradi jezika so nekateri imeli težave (najprej smo zmenili za angleščino, a nihče točno ne ve, zakaj so predstavo na naši agenciji zamenjali ...). No češki jezik ni tako zelo daleč od slovenščine - sploh narečij sv Slovenije v kombinaciji s primorskim prehodom iz G v H.
    Zanimive so recimo besedne zveze:
    Temna snov je - Temná hmota (zelo domače)
    Temna energija - Temná energie
    Gravitacijska leča - Gravitační čočka
    Črna luknja - Černá díra
    Sonce - Slunce
    ...
    No nekatere besede so zelo drugačne, a se je iz konteksta dalo razumeti o čem pripoveduje predstava "Tajemstvi casu a hvezd" (Skrivnosti časa in zvezd). Predstava nam je kronološko zelo spretno prikazala razvoj vesolja od prapoka do človeka, v katero je lepo vključila fiziko Keplerja, Newtna, Einsteina (Kepler in Einstein sta delovala v Pragi in tega Čehi seveda niso pozabili omeniti), ... Hkrati pa so odlično predstavili zadnja spoznanja kozmologije (deleže vidne mase, temne snovi in temne energije).
    Vsi pa smo bili navdušeni nad lepimi poskusi in rekviziti v predverju planetarija - res izjemno - slike povedo svoje. Tudi ekipa planetarija (čeprav so ga odprli samo za nas), je bila zelo prijazna - vse so nam takoj razložili, ko smo se približali kakšnemu izmed eksperimentov, rekvizitu, ... Nikjer v Pragi pa ne pozabijo na biser glavnega mesta - na astronomsko uro.

    Slika iz: http://www.planetarium.cz/
    Pol ure je bilo premalo časa za podroben ogled mini vesoljskega muzeja. Že dopoldan smo spoznali - da Praga radovednežem nudi ogromno. V bistvu je Praga z naravoslovno in humanistično dediščino in njeno imenitno predstavitvijo, pravo presenečenje za večino obiskovalcev. Slovenske šole bi to morale bolj izkoristiti. Lahko pa bi se od Čehov kaj naučili - nimamo nobenega muzeja posvečenega Stefanu, nimamo planetarija, nimamo muzeja astonomskih naprav, nimamo predstav, kjer bi lahko vključili Potočnika, Stefana, Vego, Keplerja (ki je nekaj casa tudi bival na današnjem ozemlju Slovenije), Kuzanskega (obiskal je Bled in Bohinj), astronavte slovenskega rodu, ...
    Imajo tudi odlično trgovinico s kartami, knjigami, itn, po zelo zmernih cenah - češka krona je trenutno zelo stabilna valuta in Čehi kar dobro gospodarijo (1 EUR = pri. 25 kron). Spet smo malo urili možgane v menjavi valut in preračunavanju.












    Češki otroci drvijo v eno smer - odrasli Čehi pa počasi v drugo, prikupna je tale odsevna obleka za boljšo vidnost otrok. Kot v imenitnih čeških risankah. Še zanimivost, beseda otrok v češčini pomeni suženj, kaj bi lahko iz tega sklepali ...?
    Je pa na Češkem moč prebrati kar nekaj "čeških" napisov - recimo "porodnišnica za žene", ...


    V tehničnem muzeju imajo zelo kvalitetno zbirko teleskopov, ur in matematičnih pomagal iz prejšnjih stoletij za hitreše izračunavanje - a kaj, ko je vse skupaj preveč stisnjeno v eno sobanico. Sam tehnični muzej pa je zelo lično urejen, veliko zbirk: letala, vlaki, avtomobili, motorji, fotoaparati, gospodinjski stroji, ... Tudi restavracija znotraj muzeja je zelo poceni - pride prav po dolgih ogledih.



    V tehničnem muzeju nam je prijazna uslužbenka dovolila, da se vsedemo na motor BMW - ki je bil del spremstva prvega predsednika moderne Češke - Václava Havla - sliki spodaj in zgoraj.

    Sandi na BMWju spremstva Češkega predsednika Václava Havla. Prijazna gospa (uslužbenka muzeja) je zadaj desno - eno našo osebo je zamenjala za češko igralko Pavlo Vitázkovo, ki igra v popularni nadaljevanki "Cesty domů", tako smo tudi lažje prišli do motorja ... Je pa takoj prepoznala slovenščino. Pozna Plečnika, zelo lepo se je bilo z njo pogovarjati. Malo smo med sabo primerjali besede - češčina, slovenščina, slovaščina. Zanimivo, Čehi pravijo pokopališču hřbitov, Slovaki cintorín, del Štajerske, kjer sem se rodil, pa cintor - kar je v bistvu enako slovaščini.













    Štefánikov observatorij ("Štefánikova hvězdárna") nad Prago iz leta 1928.
    Milan Rastislav Štefánik, slovaški politik, diplomat in astronom, * 21. julij 1880 Košariská (Kosaras), Kraljevina Madžarska, † 4. maj 1919 Ivanka pri Dunaji, Češkoslovaška.
    Med 1. svetovno vojno je bil general v francoski armadi, po njej pa prvi Češkoslovaški obrambni minister, eden od vodilnih članov Češkoslovaškega narodnega sveta, ki je odločilno pripomogel k suverenosti Češkoslovaške in pri ureditvi statusa območij, naseljenih z Čehi in Slovaki.
    Štefánikovo osebno geslo je bilo: Verovati, ljubiti, delati (Veriť, milovať, pracovať).

    Observatorij je praktično odprt vsak dan za vse ljudi, ki jih astronomija zanima. Čez dan kažejo Sonce skzi H-alfa teleskop ali preko projekcije, zvečer pa se opazuje nočno nebo, planete, Luno, ... Kaj takega bi lahko imeli tudi v Sloveniji.
    Astronom, ki nam je predstavil obervatorij, je že bil v Sloveniji, tudi na Triglavu.
    V observatoriju imajo mini razstavo in različne eksperimente vezane na planete, optiko, zvezde, ...
    Od opreme naštejmo refraktor Zeiss 20 cm premera iz 1928, teleskop Maksutov-Cassegrain, Zeiss 37 cm premera iz leta 1976 in Meadov 40,6 cm-ski reflektor (Ritchey - Chretien) iz leta 1999.
    Javna odprtost observatorija, oprema in prijaznost osebja nas je vse prijetno presenetila. Sonca smo videli sicer relativno malo, saj je celo popoldne nagajala oblačnost. A s sabo sem vzel odličen mali lahek Luntov H-alfa teleskopek, 35 mm (na firstscope montaži MLA2009) in smo tako lahko med potjo kdaj pa kdaj pokukali proti Soncu - kako diha naša zvezda.




















    Znamenje uporniku Janu Palachu, ki se je iz protesta proti ruski okupaciji 19. 1. 1969 na Trgu svetega Vaclava s samosežigom žrtvoval za svobodo Čehov. Enako je 25. 2. 1969 stori še Jan Zajic.

    Lisca v Pragi. Tudi Anina babica Jožica je delala v Lisci.

    Motanec - na cev navito testo posuto s cimetom ... - njam, njam.





    Praški muzikantje igrajo prikupne melodije - malo swinga in ostale zvrsti džeza ...






    Kaj bi otroci brez batačov iz tovarne Bata - Češka.

    Spomin na Vaclava Havla živi še v kakšni izložbi ... Kakšno leto pred smrtjo je Havel v pismu prosil Baracka Obamo, naj ne dovoli ponovne delitve Evrope (ni maral ponovne nadvlade Rusije nad Češko, tudi Slovenijo, ...). Ali ga je Barack Obama poslušal? Kot se zdi, NE - saj hladna vojna spet živi, tokrat predvsem preko ekonomskih in finančnih omrežij.

    Václav Havel, češki politik, pisatelj in dramatik,
    * 5. oktober, 1936, Praga, † 18. december 2011, Hrádeček.

    Václav Havel je bil deveti in zadnji predsednik Češkoslovaške ter prvi predsednik Češke.
    Rodil se je v premožni družini gradbenega inženirja in podjetnika Václava M. Havla. Na njegovo življenje je močno vplival tudi ded Vavrečka, ki je bil pisatelj, podjetnik in diplomat. Družina je bila dobro znana, intelektualna in močno povezana s kulturnimi in političnimi dogodki na Češkoslovaškem od 1920 do 1940. Zaradi teh povezav komunisti niso dovolili Havlu formalnega študija, ko je 1951 zaključil obvezno šolanje. Pripravništvo je delal kot asistent v kemijskem laboratoriju. Sočasno je obiskoval večerno šolo, da bi pridobil srednješolsko izobrazbo. To mu je uspelo leta 1954. Zaradi političnih razlogov ni bil sprejet na noben humanističen študijski program. Zato se je vpisal na Ekonomsko fakulteto Češke tehnične univerze. Ta program je opustil po dveh letih.
    Intelektualna tradicija njegove družine je Havla vabila, da je stremel k človekovim pravicam češke kulture, ki so bile grobo zatrte v 50. letih 20. stoletja. Ko se je vrnil z dvoletnega služenja vojaškega roka, je delal kot odrski delavec; najprej v Divaldo ABC in 1960. v Divaldo Na zabradli. Od 1962 do 1966 je kot dopisni študent študiral dramo na fakuleteti za gledališče akademije za glasbo. Študij je zaključil s komentarjem igre Edvard, ki je postala temelj igre Povečana težavnost koncentracije.
    Na začetku šestdesetih let je dobil službo pri "Gledališču ob ograji" (Divadlo na zabradly). Leta [1963] je zaslovel s prvo celovečerno predstavo Vrtno slavje. Sledile so igre Obvestilo, Avdienca, Protest, Vernisaža, Asanacija, Skušnjava, Largo desolato, Gorski hotel in druge.
    Václav Havel je bil štirikrat zaprt. V čeških komunističnih zaporih je presedel več kot pet let. V zaporih je napisal znamenita Pisma Olgi. Bil je soustanovitelj Listine 77 in eden njenih prvih glasnikov. Konec decembra 1989 je bil Václav Havel soglasno izvoljen za predsednika Češkoslovaške, februarja 1993 pa še za predsednika Češke.
    Človeško življenje je po njem avtentično, če človek vsak trenutek odgovarja za svoje odločitve, če človek ustvarja in oblikuje svoje življenje samostojno in svobodno ne glede na reakcije okolice.
    Citat:
    "Govoriti resnico ima vedno smisel, tudi v najtežjih okoliščinah."








    Slika astronomske ure in Lune - ko sem pokazal fazo Lune na nebu, prvi krajec in fazo na uri (tudi prvi krajec), je to bilo za nekatere pravo presenečenje - šele sedaj so dojeli pomen astronomske ure.



    "Češki fen" - sušenje las z lučko - nismo pričakovali hotela brez fena, hladilnika, TV ni deloval, ...

    Praga - 18. maj 2013 (zgodovinski del ekskurzije).
    - ogled znamenitosti “zlatega” mesta: grajskega kompleksa Hradčanov (po Guinessovi knjigi rekordov največji grad na svetu) s kraljevo palačo, katedralo Sv. Vida s stolpom Daliborka ter znamenito Zlato ulico. Popoldan ogled več kot tisoč let stare prestolnice, Karlovega mostu, ki so ga zgradili leta 1367. Most je okrašen s kipi svetnikov, med njimi je tudi Sv. Janez Nepomuk, ki so ga prav s tega mostu vrgli v Vltavo. Ogled majhnega Keplerjevega muzeja. V starem mestu je najimenitnejši Staromestni trg s Staro mestno hišo in njeno astronomsko uro iz 15. st., s spomenikom Jana Husa in z mnogimi drugimi pomembnimi palačami in cerkvami. Vaclavske namesti, so kraj, kjer mestno srce najmočneje utripa. Pod “konjem” (Vaclavov spomenik) je priljubljeno zbirališče pražanov. Blizu je tudi znamenje uporniku Janu Palachu, ki se je iz protesta proti ruski okupaciji 19. 1. 1969 na Trgu svetega Vaclava s samosežigom žrtvoval za svobodo Čehov. Enako je 25. 2. 1969 stori še Jan Zajic. Pred spanjem pa še v Švejkovo gostilno "U KALICHA" na vrček piva "črni kozel".








    V katedrali Sv. Vida so na vidnem mestu postavljeni grbi (slika zgoraj) tako Kranjske, Koroške in Štajerske - slovenske dežele so torej enakopravno zastopane tako v kulturnem, kot v političnem življenju takratne (srednjeveške) Evrope. Tega še danes nekateri ne morejo (ali nočejo) dojeti.
    Spodaj je tudi viden grb Celjanov.

    Iz zgodovine - povezava med Češko in Slovenijo v srednjem veku.


    Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11. julij 1451, Mělník, Češka, je bila žena ogrskega, nemškega in češkega kralja ter cesarja Svetega rimskega cesarstva Sigismunda Luksemburškega.
    V bitki s Osmani pri Nikopolju, leta 1396, v kateri je bila evropska viteška vojska poražena, je Herman II. Celjski s slovenskimi vitezi pogumno in uspešno reševal kralja Sigismunda iz turškega obroča, ki sta mu grozila smrt ali ujetništvo. Mnogi balkanski knezi, narodi so takrat stopili na stran Turkov (Srbi, Romuni). V zahvalo za preživetje v bitki pri Nikopolju, so celjani na Ptujski Gori dali postaviti cerkev Matere božje (bili so pomembni donatorji). Tako so Celjani z rešitvijo Sigismunda obvarovali Evropo še hujšega ponižanja in poraza. To je pripeljalo do zveze med Sigismundom in Barbaro - hčerko Ane in Hermana II. Celjskega. Visoka, vitka in nenavadno lepa Barbara ter Sigismund, krepke postave, valovitih las in s košato brado (tedaj modno na Ogrskem); sta med sodobniki veljala za najlepši kraljevski par v Evropi.
    Barbara je umrla 11. julija 1451 na Melniku in je pokopana v Pragi, na Praškem gradu v katedrali Sv. Vida.
    Torej praška astronomska ura je tudi že delovala za kraljico Barbaro. Barbara je od julija 1441 pa do svoje smrti živela v češkem mestu Mělník (na Labi), kjer se je ukvarjala z alkimijo.
    Problem Hračanov in katedrale Sv. Vida je, da se dobesedno dre turistov in je kripta v katedrali večinoma zaprta.
    Zoraj je tudi viden grb Celjanov. V katedrali Sv. Vida so na vidnem mestu postavljeni grbi (slika zgoraj) tako Kranjske, Koroške in Štajerske - slovenske dežele so torej enakopravno zastopane tako v kulturnem, kot v političnem življenju takratne (srednjeveške) Evrope. Tega še danes nekateri ne morejo (ali nočejo) dojeti.

    Malo kritike na račun agencije. Nekateri so šli z nami predvsem zaradi Barbare Celjske, a agencija se praktično sploh ni dotaknila znamenite kraljice (čeprav smo to posebej poudarili v programu) - veliko se je govorilo o stvareh, ki smo jih vsi že poznali iz šole ali medijev. Še na grbe slovenskih dežel v katedrali Sv. Vida je opozorila naša Vida. Zakaj je temu tako ... (slovenska zgodovina je očitno še zmeraj tabu tema) ? Tudi za ogled Plečnikove cerkve smo morali posebej prositi.
    No - še pozitivna stran ekskurzije z vidika agencije - predvsem novejša zgodovina je bila dokaj dobro opisana; astronomija v Pragi pa je bila za nas vse prvovrstno pozitivno presenečenje (program smo seveda sooblikovali tudi mi).









    Plečnikov obelisk na Hradčanih. Znane so težave pri prevozu, obelisk se je tudi zlomil ...
    Leta 1911 Jože Plečnik zapusti Dunaj in se odpravi na praško umetnoobrtno šolo za profesorja. Njegovo delo v praški šoli je dalo nekaj izvrstnih arhitektov, samemu Plečniku pa učno metodo, ki slovi na precizni risbi in klasičnih arhitekturnih izročilih, metodo, ki jo je pozneje uspešno izvajal tudi v Ljubljanski šoli za arhitekturo. Po prvi svetovni vojni se je izkazalo, da je bil med vsemi češkimi arhitekti edini, ki je lahko dal staremu kraljevskemu praškemu gradu Hradčani nekatere prvine v oblikovanju dvorišča vrtov in notranjosti. Uporabljal je marmor, granit, les, kovino. Oblikuje tudi notranjost, predsednikovo stanovanje in stopnišča. Vzporedno s hradčanskim opusom nastajajo njegova dela v predsednikovi letni rezidenci Lany: ureditve in preureditve prostorov, vodnjaki, predvsem pa velika pregrada z vodnjakom (19281930) in obelisk (koničasto zaključen steber) padlim v prvi svetovni vojni v samem naselju Lany (1927). Med preostalimi praškimi deli velja omeniti njegovo cerkev Srce Jezusovo na Vinohradih, veliko dvorano z zvonikom in dragocenim "hermelinskim" (štirioglati stebri s Hermesovo glavo), stenskim ogrinjalom, izvedenim v keramičnih ploščicah. V Pragi je bil imenovan za grajskega arhitekta in takrat je dobil povabilo iz Ljubljanje. Zasedel naj bi mesto profesorja na oddelku za arhitekturo na univerzi. Leta 1921 se je z vso resnostjo lotil učenja prvih študentov arhitekture na univerzi. Vzgajal jih je v trdem delu, brezpogojni poslušnosti ob klasičnih arhitekturnih vzorih in hkrati ob zgodovinskih zgledih slovenske umetnostne tvornosti, od visoke do ljudske. Praški opus (življensko delo) v dvanjsetih in v začetku tridesetih let poteka vzporedno z ljubljanskim. Številne zamisli, ki so nastale v Pragi ali za Prago so našle odmev v ljubljanskih in obratno. S prvimi ljubljanskimi deli, ki so se začela množiti po sredi dvajsetih let (dom duhovnih vaj, cerkev sv. Frančiška v Siški, stadion, ureditev Sentjakobskega trga, Kongresnega trga, spomenik Iliriji z nadaljevanjem vzdolž Vegove, Vzajemna zavarovalnica) se začne počasi oblikovati Plecnikova Ljubljana. Vir teksta o Plečniku v Pragi je: http://www.dijaski.net/umetnost/referati.html?r=ume_ref_plecnik_joze_02.pdf

    Jože Plečnik [jóže pléčnik], slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.
    Prvotna zgradba današnjih Hradčanov je iz 9. stoletja. Tam so živeli in vladali češki kralji, čeprav konpleks ni bil povsem dokončan. Današnjo podobo mu je vtisnil Jože Plečnik, ki je, kot smo že povedali, v času predsednikovanja Masaryka (Tomáš Garrigue) poučeval v Pragi. Masaryk ga je zelo cenil in pri njem naročil izvedbeni načrt za prenovo. Plečnik je postal mestni arhitekt, prijateljeval je celo z Masarykovo hčerko Alice, o čemer govorijo številna ohranjena pisma.

    Alice Garrigue Masaryková, tudi Alice Masaryk (* 3. maj 1879 Dunaj; † 29. november 1966 Chicago),
    hčerka prvega predsednika češkoslovaške Tomáša Garriguea Masaryka. Bila je velika prijateljica arhitekta Jožeta Plečnika.


    Romansko cerkev iz 10. stoletja (Hradčani) so Rusi spremenili v dvorano za zasedanje komunistične partije. Stene so prepleskali in tako uničili večino poslikav.



















    V Keplerjevem muzeju - Praga, 18. maj 2013.

    V Pragi je med leti 1600–1612 deloval tudi eden največjih umov človeške zgodovine - Johannes Kepler [johánes képler], nemški astronom in matematik, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (zdaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (zdaj Nemčija).
    +1610 do +1619
    Kepler odkrije zakone gibanja planetov.
    * Prvi zakon: Planet se giblje okoli Sonca po elipsi, Sonce je v njenem gorišču.
    * Drugi zakon: Zveznica planeta in Sonca pokrije v enakih časih enake ploščine.
    * Tretji zakon: Kub velike polosi in kvadrat obhodnega časa sta za vse planete v enakem razmerju ( a3/T2 = konst.).


    Kako preprosto narišemo elipso. Glej tudi članek o gibanju kometov.
    Newton je tretji zakon z vpeljavo osnovnih zakonov mehanike in gravitacije izpopolnil. Dopolnjen zakon se glasi: T2/a3=4p2/G(m1+m2), m1 in m2 sta masi teles, ki sta gravitacijsko vezani, G je gravitacijska konstanta, G » 6.67428(67)×10-11 m3/(kg·s2) .

    Od leta 1594 do 1600 je bil Kepler v Gradcu profesor astronomije in matematike, od koder pa je bil zaradi protestantske vere izgnan in je zatočišče našel v dvorcu Kastelišče, katerega ostanke lahko najdemo na (v) Petanjcih v Prekmurju. Na (v) Petanjcih je prebival nekaj mesecev, preden se je "pokesal" in spreobrnil nazaj v katoliško vero. Leta 1600 je postal pomočnik de Braheja blizu Prage, po njegovi smrti leta 1601 pa cesarski dvorni astronom in kraljevi matematik Rudolfa II., svetega rimskega kralja.

    Keplerjeva supernova 1604.
    17. oktobra 1604 je v ozvezdju Kačenosca opazoval supernovo SN 1604, ki je dobila ime po njem Keplerjeva supernova, oziroma Keplerjeva zvezda. Prvič so jo zapazili že 9. oktobra. V svoji knjigi Nova astronomija (Astronomia nova), ki je bila objavljena leta 1609, je pojasnil svoj zakon o ravninah, ki ga je odkril leta 1602, in zakon o eliptičnem gibanju, ki ga je odkril leta 1605.
    Leta 1612 je bil matematik v Zgornji Avstriji (Oberösterreich). Leta 1614 je izvedel za Bürgijeve logaritme, leta 1617 pa je že poznal Napierjevo knjigo Descriptio. V tem času se ni uspel ukvarjati z logaritmi, ker je bil zaposlen z zakonom o gibanju planetov in je v Linzu leta 1619 izdal knjigo Ubranost sveta (Harmonices mundi), v kateri je pojasnil svoj 3. Keplerjev zakon o gibanju planetov. S pomočjo vrednosti Napierjevih logaritmov za funkcijo sinus je izračunal numerično-logaritemske tabele. Nekako v tem času je začel z objavo knjige, ki je izšla 3 leta pozneje Epitom Kopernikovi astronomiji (Epitome Astronomiae Copernicanae), 1618 - 1621. V njej so bili zbrani vsi njegovi zakoni. Pomembna je tudi zato, ker je bila to prva astronomska knjiga na osnovi Kopernikovih načel.
    Leta 1624 je izdal svoje tabele Chilias Logarithmorum ad totidem Numerus Rotundus (v prvi izdaji je tudi opis, kako so logaritmi izračunani) in nato še 1627 (1625) Rudolfove (Rudolfinske) tabele (tablice) (Tabulae Rudolphinae), kjer je dodal posamezne tabele za logaritem kosinusa po koraku 10 sekund, vendar na zelo majhnem intervalu. Tabele so temeljile na de Braheovih podatkih in z njihovo pomočjo so se zmanjšale glavne napake resničnih položajev planetov od 5° na samo 10'. Newton se je pri oblikovanju svojega splošnega gravitacijskega zakona zelo zanašal na Keplerjevo teorijo in opazovanja. Kepler je veliko prispeval tudi v optiki in je razvil sistem infinitezimalov, s čimer je bil tudi predhodnik integralnega računa.
    Temelje integralnega računa je postavil že Nikolaj Kuzanski v 15. stoletju. Razvil je pojem neskončno malih in velikih količin, ter pojem relativnega gibanja. Njegovi spisi so vplivali Keplerja, na Leibnizovo odkritje diferencialnega računa in tudi na Cantorjevo poznejše delo o neskončnosti. Kepler je Kuzanskega v prvem poglavju svojega prvega objavljenega dela označil kot 'božansko navdahnjenega'. Podobno kot Kepler za njim, je Kuzanski menil, da v Vesolju ni popolnega kroga, kar je v nasprotju z aristotelskim modelom. Kuzanski je rešil ogromno ljudi, beguncev in večino grških antičnih spisov iz Bizanca, Konstantinopla, ki je leta 1453 padel v roke Islama (Turkov - Seldžukov).
    Kepler in 30-letna vojna.
    Leta 1618 se je v Pragi začela 30-letna vojna, v kateri so se spopadli katoliki in protestanti. ?Že v prvih letih vojne je bilo veliko Keplerjevih prijateljev iz Prage obsojenih na smrt. Kepler je bil pristaš? augsburš?ke različice protestantizma, zaradi česar so ga pristaši würtember?ke različice izločili iz skupnosti, a mu niso nikoli grozili s smrtjo. Katoliki so ga pregnali iz Gradca, Prage in nazadnje iz ?Linza, vendar mu niso stregli po ž?ivljenju - predvsem zaradi znanstvenega ugleda, in ker je nasprotoval würtemberš?ki varianti prostestantizma. Tako se je Kepler znaš?el med obema taboroma in v teh viharnih letih se je posvetil pisanju.
    Kepler je bil edini, ki je Galileu verjel, da okrog Jupitra krožijo lune (opazovanja je potrdil na daljavo), čeprav mu Galilelo ni hotel poslati v Prago enega izmed teleskopov. Kepler se je namreč tudi sam hotel prepričati o trditvah Galilea. Preberi tudi zanimiv članek - Koestler o Galileju in Keplerju - zelo človeško
    Tretji Keplerjev zakon je v bistvu pravi temelj gravitacijskega zakona - kar sta razumela predvsem Robert Hooke in seveda Isaac Newton. Tretji Keplerjev zakon je še danes osnova nebesne mehanike, izračunov vseh misij s katerimi potujemo okrog Zemlje, proti Luni, Marsu, ostalim planetom - izven Osnčja. Z njim izračunavamo mrke, prehode notranjih planetov Čez sonce, itn.







    Sledi nekaj izjemnih podob Prage iz stolpa srednjeveške mestne hiše, ki se dviga visoko nad znamenito srednjeveško astronomsko uro.



























    Pred spanjem pa še v Švejkovo gostilno "U KALICHA" na vrček piva "črni kozel".







    Pred gostilno U Kalicha je kar veselo - malo smo še pokukali z iskalom proti prvemu krajcu Lune in se pohecali, da zagotovo ne moremo imeti s sabo VLT (Very Large Telescope - Atacama Čile) ampak imamo pa v žepu VST (Very Small Telescope).

    Veliko smeha je povzročilo branje menija, ko se je mnogim zdelo, da v bistvu češčino razumemo skoraj v nulo. In kaj se je izkazalo, da so nas takoj prepoznali (naš jezik) in nam dali meni kar v slovenščini. No seveda v taki bolj počeščeni slovenščini - pa vendar. Očitno Čehi takoj prepoznajo slovenski jezik - to se nam je zgodilo že drugič. Da je meni v slovenščini, je prvi prepoznal Gregor (vsem nam je že malo stopil v možgane "črni kozel").
    Drugi hec pa so prav domiselna poimenovanja jedi - po Švejkovo, recimo (v oklepaju je češčina):
    - Biftek mojega brata, ..., (Biftek meho bratra)
    - Goveji zrezki nadporočnika Lukaše, ..., (Svičkove rezy nadp. Lukaše)
    - Cesarske palačinke s sladoledom, (Cisarske palačinky se zmrzlinou )
    - Govedina v gobovi omaki gospe Müller, knedli, (Hovezi houbova pani Müllerove, knedlik)
    - Utopljenec (Utopenec),
    - Plošča Franca Jožefa, (Misa Cesare Franz Josefa)
    ...
    Glej spodnji meni (no za brambory niso našli prevoda krompir).



    Še dva Helenina posnetka, ki sta ujela "Lublansko" ulico v Pragi.

    In kaj je posebnega na njej. Sam zapis imena "LUBLANA", enako imenujemo Ljubljano tudi v večini slovenskih dežel ("LUBLANA") in tako jo recimo zapiše še Vodnik. A je prišel Ilirizem in vse zgodbe, ki so grobo spreminjale slovenski jezik, recimo pisavo (bohoričico v gajico, čemur tudi Prešeren ni bil naklonjen), a to še ni bilo dovolj. Spreminjala so se tudi imena krajev in same stare slovenske besede in to proti volji ljudi - v oblike besed, ki jih Slovenci nikoli niso uporabljali (povsod so "gostje" iz tujine dodajali našim besedam "lj", "nj", in celo stare slovenske beseda razglašali za tujke - iz Lublane je nastala Ljubljana, iz lubezni ljubezen, iz zdravice zdravljica, iz Lotmerka Ljutomer, cuker so zamenjali za sladkor, pule ali pole v polje, Crkle v Cerklje, Cele v Celje, Kran v Kranj, knigo v knjigo, ....). Morebiti bo, kot kažejo dogodki v Sloveniji, "Lublana" samo še na Češkem "Lublana". A to je že zgodba, ki je na samem vrhu tabujev naše neavtonomne znanstvene stroke. To je zgodba konca neke zelo, zelo stare kulture (ki še danes uporablja dvojino, a kot kaže ne več dolgo) - kulture, ki so jo iz pepela spet pogumno potegnili Trubar, Bohorič, Vodnik, Prešeren, Cankar (Cankar je to celo plačal z nasilno smrtjo) ...





    Praga - 18. maj 2013 - pot v Slovenijo.
    Zjutraj ogled Plečnikove praške cerkve svetega Srca Jezusovega - lepo (slika zgoraj), nato odhod proti Brnu. Kratek ogled starega mesta »srca Moravske«, kjer je živahna mešanica zgodovinskega okolja s sodobnim življenjskim slogom, nad katero se dviga trdnjava Špilberk, eden glavnih označevalcev mesta. Nadaljevanje vožnje proti domovini. Prihod v Ljubljano v poznih večernih urah, okrog 22h.


    Na poti domov smo se še seveda kdaj ustavili - na hitro sestavili podstavek za mini observatorij in pokukali proti Socu skozi H-alfa teleskop: Lunt 35 mm - na izjemno uporabni enoročni namizni Dobsonovi montaži teleskopa MLA2009 - FirstScope. Opazili smo nekaj luštnih protuberanc, peg, konvekcijske celice, ...



    Slikovita protuberanca skozi Lunt 35 mm
    - nedelja 2. oktober 2011 - posnel Vičar Z. z navadnim kompaktnim fotoaparatom za 100 EUR.
    Kar kaže, da ta napravica (teleskop H-alfa Lunt 35 mm) nudi izjemno veliko. Direktno opazovanje razkrije seveda še več podrobnosti na Soncu in izbruhi so veliko bolj razločljivi kot na zgornji sliki.


    Brno je drugo največje mesto Republike Češke in glavno mesto Moravske. Ima približno 405.000 prebivalcev in leži na 210 m nadmorske višine, 16° 35' zemljepisne dolžine in 49° 12' zemljepisne širine. Na sliki je katedrala Sv. Petra in Pavla.

    V Brnu so delovala tudi znameniti matematik Kurt Gödel, izumitelj Viktor Kaplan (Kaplanova turbina), in fizik Ernst Mach (mladost preživel v Novem mestu, poznano je njegovo Machovo števílo = v/c - to je razmerje med hitrostjo telesa v, ki se giblje skozi sredstvo in hitrostjo zvoka c).
    Kurt Gödel je skupaj s Paulom Cohenom ugotovil, da aksiomi standardne teorije množic ne omogočajo spoznanja ali je moč množice realnih števil enaka moči kontinuuma. Leta 1931 je postavil dva znana Gödlova izreka o nepopolnosti. Tedaj je kot 25 leten objavil v matematični reviji Monatshefte für Mathematik und Physik (vol. 38, 1931) članek O formalno neodločljivih stavkih Matematičnih načel in sorodnih sistemov (Über formal unentschiedbare Sätze der Principia Mathematica und verwandter Systeme). Prvi izrek pravi, da množica resničnih izjav neprotislovne logične teorije, ki vsebuje formalno aritmetiko, ni rekurzivno preštevna. Vsak neprotisloven sistem je nepopoln (oziroma, v vsakem neprotislovnem sistemu obstaja vsaj en resničen stavek, ki v tem sistemu ni dokazljiv). Drugi izrek trdi, da ni mogoče dokazati neprotislovnosti logične teorije, ki vsebuje formalno aritmetiko, znotraj nje same. Drugi izrek je Gödel dokazal za Aritmetiko, namreč da neprotislovnosti Aritmetike ne moremo dokazati drugače, kot da privzamemo neprotislovnost drugih višjih sistemov. Prvi izrek je dokazal najprej za Whitehead-Russlov sistem, opisan v njunem velikem delu Matematična načela, kasneje pa še splošno za poljubne neprotislovne sisteme. Nizu simbolov v Peanovem logičnem sistemu aksiomov, ki vsebuje aksiomatizacijo pojma naravnega števila, je pri dokazu 1. izreka povratno enolično priredil naravna števila, kar imenujemo Gödlovo oštevilčenje. Po njem se tako imenuje injektivna preslikava enačb, simbolov in končnih zaporedij enačb na podmnožico naravnih števil. S tem je dobil predstavitev sistema samega v sebi. Tako je nato z združitvijo znamenitega Cantorjevega diagonalnega postopka (sklepa) iz leta 1890, ki ga srečamo pri dokazu, da je realnih števil več kot naravnih in racionalnih, in paradoksa lažnivca, ki so ga poznali že Grki, pokazal, da v takšnem logičnem sistemu obstaja resnična izjava, ki ni izrek, izpeljiva iz aksiomov, ali pa je sistem protisloven. Ničesar ne pridobimo niti, če to izjavo dodamo aksiomom sistema. Tudi za tako razširjeni sistem velja 1. Gödlov izrek. Drugače povedano, vse matematike ne moremo zaobjeti z nobenim končnim sistemom aksiomov. V vsakem takem sistemu bodo ostali izrazljivi paradoksi, podobni paradoksu lažnivca ali Russllovem paradoksu, ki ga je uporabil pri dokazovanju protislovnosti Fregejevega logičnega sistema matematične gotovosti. Tako je Gödel naredil konec iskanju matematične gotovosti s tem, da je pokazal, da ne obstaja, in tudi ne more obstajati. V fiziki je podobno razmišljal leta 1926 Heisenberg z načelom fizikalne nedoločenosti. Vir: http://sl.efactory.pl/Kurt_G%C3%B6del

    Kulturni pomen Moravske je zelo velik. Na prošnjo moravskega kneza Rastislava iz leta 862 sta šla Sveti Ciril in Metod misijonarit med Moravce (od takrat je torej minilo že 1150 let). Poznala sta jezik iz okolice Soluna, vendar ni čisto jasno, ali je bil to njun materni jezik ali pa sta se ga naučila od sosedov Makedoncev. Na Velikomoravskem sta od leta 863 naprej širila krščansko oznanilo v Moravcem razumljivem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, ki so jo imenovali glagolica - po stari slovanski besedi glagolati = govoriti. S tem sta se zamerila nemški govoreči duhovščini, ki je protestirala pri papežu. Pri tem so se sklicevali na »teorijo treh jezikov« - namreč, da so sveti samo trije jeziki (hebrejščina, grščina in latinščina) in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov. Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so takrat imenovali preprosto slovanski jezik, danes pa ga imenujemo stara cerkvena slovanščina.
    Po treh letih na Moravskem sta odšla v Spodnjo Panonijo - k našim prednikom, kjer sta živela nekaj časa na dvoru kneza Koclja. Po tem sta odpotovala v Benetke, kjer sta uspešno branila svoja stališča v ostri polemiki z zagovorniki teorije treh jezikov. Nato sta odpotovala v Rim. Papež Hadrijan II. ju je podprl, ker je imel tudi sam težave z nemškimi duhovniki. Ciril in Metod sta bila neke vrste prva protestanta, ki pa nista naredila razkola.
    V katedrali Sv. Petra in Pavla imata svoje obeležje tudi Sveti Ciril in Metod.

    Tukaj je potrebno omeniti, da so naši predniki skoraj zagotovo uporabljali, še pred pisavo Cirila in Metoda, lastno pisavo (že v antiki), ki je izpričana na ATESTINSKIH TABLICAH.
    http://us.geocities.com/ausslokon/prlekija.htm http://us.geocities.com/ausslokon/prlekija.htm
    ATESTINSKE TABLICE VERSKI IN JEZIKOVNI POMNIKI NAŠIH PREDNIKOV. Atestinske tablice z označbami Es 23, Es 24, Es 25 in Es 26 iz antičnega mesta Ateste (danes Este pri Padovi) iz 5. stoletja pred Kristusom predstavljajo najbolje ohranjene venetske pisne spomenike. Znani venetologi so v svojih knjigah (1-3) te tablice predstavljali predvsem kot učni pripomoček. Njihovo razlago so iskali predvsem v latinščini in romanskih, zlasti italskih jezikih in jo poenostavljeno uvrščali v kentumsko skupino, pa čeprav za to niso imeli nobene jezikovne osnove. Zapise na tablicah so zgodovinarji in jezikoslovci obravnavali predvsem črkovno, medtem ko vsebine tablic niso uspeli razvozlati, saj so jim bila črkovna zaporedja, besede in njihova vsebina nerazumljivi. M. Bor je z uporabo slovanskih pomenskih elementov, zlasti slovenščine z narečji, pojasnil pomen različnih oblik glagola jekati in vsebino stavčnih zapisov na tablicah, kar je objavil v knjigi Veneti naši davni predniki (4). D. Kaplja (5) je prvi opazil v ponavljajočih se soglasniških skupinah v slovenščini razumljive korene. I. Tomažič pa je v knjigah (6,7) in na predavanju v organizaciji Univerzitetnega znanstvenega foruma z naslovom Čudovit spomenik naših prednikov (8) dodatno pojasnil smisel različnih oblik glagola jekati. Nepojasnjeni so ostali predvsem napisi VIR VIN VIL VI, ki sem jih pojasnil v časopisnem prispevku (9) in jih dodatno pojasnjujem tudi v tem prispevku. Pri analizi sem upošteval tablice Es 24, Es 25 in Es 26, ki so bile objavljene v knjigi Zgodovina Langobardov, kjer je B. Grafenauer dodal obsežen zapis o venetskih teorijah (10). Upošteval pa sem tudi tablico Es 23, ki je bila objavljena v knjigi Veneti naši davni predniki (4), saj je na njej prikazana tudi abeceda. Vse tablice so dobro ohranjene in so v različnih tehnikah prikazane v priloženi fotokopiji tako, da so dobro razvidne vse ohranjene črke posameznih zapisov. Iz podanih tablic je razvidna uporabljena venetska abeceda, ki šteje 19 črkovnih znakov in se zapisana v latinici glasi:

    abeceda           :           A   E   V   D   I   T   K   L   M   P   N   Š   R   Z   C   U   B   G   O
    
    dvojniki                         J                                    Ž        S  Č               H


    Da so v Ogleju in njegovi oklici živeli strnjeno Veneti, potrjujejo stari rimski pisci Livij, Plinij Mlajši, grški zgodovinar Herodian ter okrog leta 359 n.š. cesar Julijan Odpadnik, ki poroča, med drugim, da imajo Veneti svojo lastno pisavo. Dodal je še, da Rimljani niso ovirali Venetov obdržati stara imena, temveč so jih le prisilili priznati gospostvo Rima. Dežela Venetov je na zahodu vključevala še Ligure in precejšnje število Galcev. To je cesar Julijan napisal več kot 540 let po nastopu rimske zasedbe Ogleja. Torej se Veneti niso pustili romanizirati več kot pol tisočletja. Gotovo je bilo stanje v sosednjih pokrajinah npr. v Emoni, enako, ker tam pritisk Rima ni bil tako hud, ob koncu 4. stoletja n. š. pa je že pričel slabeti. Tudi zgodovinar Herodot, dalje Apijan, dvorjan Jordanis, idr. omenjajo Venete v Iliriji.
    Iz njegovih pisem ugotavljamo, da so Veneti leta 359 n.š. :
    * še vedno živeli v Ogleju in v pokrajini okoli Ogleja,
    * živeli so tudi v Panoniji in v Meziji,
    * imeli so še vedno svojo pisavo, katero so tudi uporabljali,
    in s tem, seveda, še vedno tudi svoj jezik.
    Če so Veneti takrat še živeli ob Ogleju, je verjetno, da so živeli še tudi ob Emoni.
    Konec koncev imamo Beneško Slovenijo - Italijani ji pravijo Slavia Veneta, je del pokrajine Veneto. V bližini živijo Furlani, ki se tudi hitro naučijo slovenščine.






    Posnetek Brna iz zvonika katedrale Sv. Petra in Pavla. Levo je znameniti grad.

    In to je bilo popotovanje po Češki deželi.



    Ko smo se vrnili v domov, je v Sloveniji že gostovala astronavtka Sunita Williams, ki je z nekaj odličnimi predavanji približala izkušnje breztežnosti širši javnosti.





  • Uporaba gradiva in slik za druge namene je dovoljena samo s soglasjem AD - VEGA!