
Sestavil mentor Zorko Vičar skupaj s člani AKGŠ & ADV in Kometi & repaticami
- oktober 2010, Ljubljana tel. 041 549 963 / 01 23 24 563 (Zorko) Kontaktna oseba za neformalno skupino slušateljev Franc Pavlovčič Kolarjeva 25a 1000 Ljubljana TELEFON: (01) 232 669 2 0 4 0 3 0 6 6 9 2
PROGRAM:
7:30    Zbor (PARKIRIŠČE) pred Gimnazijo Sentvid - LJ, Prušnikova 98, 
        - spremlja nas odlična vodička Martina Orehek, kot že na Dunaju.  
        Odhod z avtobusom
9:30    Srečanje z ravnateljem slovenske gimnazije (Dr. Miha Vrbinc),
        Sveti Peter - ogled hiše Jožefa Štefana (samo tabla na hiši),
        Žrelška cesta (Ebentaler Straße) 88 Celovec.
11:30  Planetarij v Celovcu ("Planeti med ognjem in ledom")
       PLANETARIUM BETRIEBS GMBH, Villacher Straße 239
       9020 Klagenfurt am Wörthersee (planetarium aon.at)
          
13:00   Ogled Hiše eksperimentov in Fizike na igrišču (www.expi.at SLO),
        Kočuha/Gotschuchen 34a,
        hišo vodi Slovenec dr. fizike Samo Kupper (študije opravil v Ljubljni),
        razlaga (tekst) je tudi v slovenščini - je veliko astronomije,
        ODLIČNO POSTAVLJENO.
15:40   Sveče
        Park znaminitih mož Koroške (Stefan, ...) - Goršetova galerija v Svečah
        (Suetschach 42) - vodi Alenka Weber
18:00   Naklo - kosilo ...
 
20:00   Prihod v Ljubljano. 
Bilo je imenitno! 
         
Srečanje z ravnateljem (Dr. Miha Vrbinc) slovenske gimnazije.
Dr. Miha je odlično in optimistično predstavil delo
in bodočnost slovenske gimnazije v Celovcu.
Tudi zgodovino šole z manj prijazne plati - 
ki pušča še določene posledice, a glede na 
obnovo, nadzidek in trende (odprtost
za vse dijake, ne samo slovenske, modernizacijo, 
uvedba mednarodnega razreda, delo v skupinah, 
tudi naravoslovje lepo napreduje, ...), 
je slovenska gimnazija na pravi poti.
        




Temperatura Sončevega in Zemljinega površja (iz Štefanovega zakona)Jožef Stefan (* 24. marec 1835, Sveti Peter pri Žrelcu, sedaj predel Celovca, † 7. januar 1893, Dunaj). Še nekaj podatkov, ki jih bomo rabili za spodnje izračune, ocene: - Štefanova konstanta je: so = 5.670400(40)*10-8 W.m-2.K-4, - razdalja Zemlja-Sonce je približno: ao = 149.6 milijonov km, - povprečen polmer Zemlje je: rz = 6371.0 km, - polmer ekvatorja Sonca je: ro = 6.96342*105 km, kar je 109 polmerov Zemlje. - gostota energijskega toka iz Sonca, ki pade na povšino atmosfere Zemlje: jo = 1366 W/m2 j_max = 1367 * (1 + 0.03344 * cos(gama-0.048869)) Efektivno temperaturo Zemljinega površja Tz izračunamo z določitvijo energije, prejete s Sonca in energije oddane z Zemlje. Obe energiji sta v sevalnem ravnovesju - koliko dobimo, toliko oddamo, izsevamo. Če se spremeni odbojnost ali izsevnost Zemlje (atmosfere), recimo zaradi toplogrednih plinov, se temperatura ali poviša ali zniža do novega ravnovesja - kar zna usodno vplivati na podnebje našega planeta. Sevalno ravnovesno stanje Zemlje podaja preprost model v katerem igra odločilno vlogo Štefanov zakon o sevanju črnega telesa (
, ki pravi, da je gostota energijskega toka j, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature, sorazmernostni koeficient sigma pa je znan[a] tudi pod imenom Štefanova konstanta) - to je edini fizikalni zakon poimenovan po kakem Slovencu. Na levi strani, spodnje bilančne enačbe, je dotok energije iz Sonca (Jo = 1366 W/m^2), na desni izsevana energija Zemlje pri efektivni temperaturi Tz:
kjer sta a = 0,3 povprečna odbojnost Zemlje in
= 0,612 efektivna izsevnost Zemlje. Leva stran predstavlja prihajajočo energijo Sonca, desna pa odhajajočo energijo z Zemlje po Stefan-Boltzmannovem zakonu. Od tod sledi:
Povprečna temperatura okrog 288 kelvinom, omogoča tekočo vodo in s tem razvoj oblik življenja, ki smo ga deležni tudi ljudje.
Omenimo še, da je Jožef Štefan prvi na svetu pravilno določil temperaturo površine Sonca To = 5775.9 K (Sonce je Zemlji najbližja zvezda, razbeljena plinasta krogla), ki nam daje praktično vse - energijo, ki jo porabljamo za rast, življenje, je tudi gonilo vremena - vodnega kroga, določa seveda, kar je bistveno in smo že omenili, tudi temperaturo planeta. Če bi bili nekoliko bližje ali dlje od Sonca, bi nam bilo ali prevroče ali premrzlo in ... Kako izračunamo temperaturo površine Sonca?
![]()  | ![]()  | 
To je prva smiselna vrednost temperature površine Sonca, ki jo je seveda izračunal
Jožef Štefan iz lastnega zakona o sevanju črnega telesa. Ta zakon je pozneje tudi teoretično
izpeljal Štefanov učenec Ludwig Boltzmann, zato se imenuje Stefan-Boltzmannov zakon.
-----------------------------------------
Nekaj utrinkov iz Štefanovega življenja.
Jožef se je rodil materi Mariji Startinik (1815-1863), hčeri mizarja Gregorja Startinika 
in njegove žene Apolonije, rojene Olip iz Glinj pri Borovljah, dekli na posestvu Josipa 
Geigerja, in očetu Alešu (Aleksander) Stefanu (Stephan) (1805-1872), nezakonskemu sinu kmetice 
Elizabete iz Škocjana pri Podjuni, mlinarskemu pomočniku. Starša ob rojstvu še nista bila 
poročena.
Ko si je oče v Celovcu v Zgornji grajski ulici (nemško Obere Burggasse) 372 ustvaril 
skromno trgovino z mlinarskimi in pekarskimi izdelki, se je 25. avgusta 1844 poročil z 
Jožefovo materjo. Oče je formalno uveljavil očetovstvo šele 3. oktobra 1845, ko je Jožef 
že obiskoval benediktinsko gimnazijo. Ostal je edinec. Starša sta bila 
nepismena. 
Leta 1841 je začel obiskovati celovško normalko, ki je tedaj zaradi učnega programa veljala za 
»nemško« šolo. V osnovni šoli je pokazal veliko nadarjenost in so mu priporočili da nadaljuje 
šolanje. Staršema je bil zelo hvaležen, ker sta mu to omogočila in ga podpirala tudi na univerzi.
Med počitnicami je učil mamo pisati in brati - res izjemna gesta. 
Ker je kot otrok pomagal očetu mlinarju - na ramenu je nosil težke vreče - je imel celo
življenje eno rame povešeno. Na Dunaju je postal takrat najmlajši redni profesor,
sodelavci in študentje so ga imeli izreno radi.
Dobro leto pred smrtjo se je tudi poročil.
--------------------------------------
Kako je razmišljal osemnajstletni Jožef Štefan
Nevmerlost
Kako zalostno bi bilo
tu na zemlji nam ziveti,
ce bi morali po smerti
kakor drugo vse strohneti!
Ce bi nam zaperti bili
lepsi in srecnejsi kraji,
ce bi tudi nam neznani
vekomaj ostali raji.
Iz knjige Jozef Stefan, Fizik 1835 - 1893
(avtor Niko Ottowitz, Celovec 2010).













































  
  | 
 
 | 
















































 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 | leto | vrsta dela, posega | izvajalec | 
|---|---|---|
| 1338 | izgradnja mestna hiše | |
| 1410 |  dodajo  astrolab, urni mehanizem  | 
 Jan Šindel,  Mikuláš iz Kadana  | 
| 1490 |  prenova mestne hiše   dodan koledar in pogon za češki čas  | 
 Jan Růže (mojster Hanuš)  Jakub Čech  | 
| 1566 |   izboljšave pogona koledarja na pol ure in sončne ure  | 
Jan Táborský in Klokotské Hory | 
| 1629 | popravilo | neznano | 
| 1659 |  nadgradnja  zvočnega efekta z zvoncem, kipci, figure na obeh straneh številčnice  | 
neznano | 
| 1787 |  popravilo  "rešitev pred razrezom ure"  | 
Prof.  Antonín Strnad  Šimon Landsperger Václav Obmauer Anton Schuhmann  | 
| 1866 |  "velika nadgradnja"  odmakne se vreteno, kronometer, zunanje ure, pogon apostolov, pogon za češki čas, predrugačenje zodiaka, preoblikovanje koledarja, mehanizma popravkov premikanja lune, odmakne se oznake za sončne ure  | 
  Romuald Božek   Ludvik Hainz Čeněk Daněk Josef Manes  | 
| 1882 |  popravilo, nadgradnja  mehanizma za zvok na kipcih  | 
Ludvik Hainz | 
| 1930 | popravilo, obnova kipcev | |
| 1945 | hude vojne poškodbe | boji za Prago | 
| 1946 | obsežna popravila škode po II. vojni |  Jindřich Vesecky  Rudolf Vesecky Josef Valášek Josef Frič  | 
| 1957 |  prenova    mehanizma češkega časa, dvigala na električni pogon  | 
Dr  E. Procházka  Miroslav Krajnik Josef Valášek  | 
| 1963 | popravilo |  Jindřich Vesecky  Rudolf Vesecky Josef Valášek  | 
| 1979 |  popravilo  korekcije astronomske noči na krogu s številčnico  | 
 dr. Zdeněk Horský, CSc.  Josef Valášek  | 
| 1993 | popravilo |  RNDr. Zdislav Sima,  CSc. ing. Heisler Josef Valášek Otakar Zámečník  | 
| 2005 | popravilo |  RNDr. Zdislav Sima,  CSc. Otakar Zámečník  | 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
![]()  |   ![]()  | 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
abeceda : A E V D I T K L M P N Š R Z C U B G O dvojniki J Ž S Č H