Izdelava adv teleskopa, 30cm f/4 - posamezne faze



NAVODILA IZ SPIKE (april - julij 1994) - avtor Franc Krek - "IZDELAJTE SI SVOJ TELESKOP"
- v html odlično priredil Peter Mihor

PDF verzija



  • Forme za izračun globine zrcala preko kovanca ali CD-ja in
    ostale povezave med spremenljivkami teleskopa.

  • Inetraktivni izračun odstopanja oblike zrcala od sfere - JavaScript procedura v html dokumentu izracun_odmika_sfe_parabola.html.
  • OGLEJ SI ENAK IZRAČUN, LE DA SO NA VOLJO ŠE GRAFI



  • Princip Foucaultovega senčnega testa - merjenje zrcala - animacija, izračun con, Zorko vičar.


    Gospod Franc Krek nam je marca 2006 posla še naslednje dragoceno gradivo in spremni tekst.
    Lep pozdrav prijatelji! Poleg obljubljenega programčka vam v morebitno pomoč pošiljam še tekst, ki ga je dobil Bojan Kambič, za urejanje Spike. [...] Osnovno znanje sem brezplačno dobil od pionirja slovenske astronomije Franca Pretnarja, na enak način ga želim ponuditi ali predati novim poštenjakom.
    Kar tako naprej veliko uspeha vam želim.
    Franc Krek.
    GRADIVO
    | pajek.doc | fokuser.doc | OGLEDALO.XLS | p4s11.gif |
    Slike so že v zgornjih navodilih.

    Izdelava teleskopa 30 cm, f/4
    (brušenje, izdelava konstrukcije, vodenje)
    - koordinira: Gregor Vertačnik (že zbrusil in spoliral odlično 18 cm zrcalo)

    Grinding and Testing a Telescope Mirror, 30 cm, f/4


    Oktet brusačev ADV: Andrej, Dejan, Gregor, Jure, Klemen, Matija, Peter, Zorko


    Oglej si še avi film.
    1. Naročilo stekla v Kanadi, premer 12", december 2004 (kontakt: asmprod@videotron.ca)
      (CENA 1 = 110$ + (matrica, smola in praški + poštnina)178 $ = 288 $, 52.300 SIT nakazilo + 3.000 SIT provizije = 55.300 SIT)
      ASM Product ( http://pages.infinit.net/asmprod/)
      Denar smo nakazali preko banke na njihov račun.
      - del komunikacije:
      EI 12 - 12" Mirror kit, flat: ...... $ 229.99 ( US)
      Delivery, surface mail: ........ $ 57.85
      You may pay by a bank transfer, here are the data:

      - Bank name: Royal Bank of Canada
      - Bank Address: 600 Blv Laurier
      Beloeil, Que
      Canada J3G-4J2
      - Bank account #: 00501-003-400-145-9
      - Bank Swist code: ROYCCAT2
      Merry Christmas

      Andre Taillon
      ASM Products


      Levo matrica, desno keramika za zrcalo, spredaj praški različnih granulacij in smola.
      ------
      PORABLJEN ČAS = 2 uri.

    2. Dvig stekla na cariniski posšti (Mestni log) 13.5.2005
      S Petrom sva pozabila Žig ADV, a izkaznica ADV je bila dovolj, plačal sem 16.200 SIT carine. Baje po znižani stopnji.
      (CENA 1 = 55.300 SIT + 16.200 SIT = 71.500 SIT)

      ------
      PORABLJEN ČAS = 2 uri.

    3. NAVODILA IZ SPIKE !!! (zadolženi člani še niso prišli daleč)
      Od decembra 2004 pa do maja 2005 nam še nič ni uspelo prenesti na splet !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
      ------
      PORABLJEN ČAS = "5 mesecev".

    4. Izdelava podlage za fiksiranje matrice (16.5.2005).

      Najprej smo sanjali kaj in kako s ploščo za fiksiranje matrice (Matija je že žagal deske), nakar smo spesnili betonski podstavek, ležal je pred nami, vzeli stiropor, nanj položili matrico, zarisali krog okrog matrice, izrezali odprtino (Andrej), jo fiksirali s "cvingami", kamni in flašami na betonsko ploščo, skočili k Dejanu po 2 kg cementa (Klemen je prinesel 25 kg na teraso, čutil je gravitacijo), iz ulice smo si izposodili nekaj "šodra", zmešali beton (večina se je uštela pri količini "šodra"), Gregor je zmes nalil v kalup - bodoči podstavek matrice.
      Stroški: mizarski meter, žeblji,"cvingi", olfa nož = 1.500 SIT, cement = ?

      Zahod med delom - prikupna podoba.

      ------
      PORABLJEN ČAS = 3 ure.

    5. Začetek brušenja 3.6.2005 (9 obhodov med brušenjem, 5 ur).



      Taljenje smole za pritrditev matrice na podstavek - na betonsko ploščo.

      Nanos smole na podstavek pred lepljenjem matrice.

      Polaganje matrice na podstavek.

      Nanos prahu in vode za matiranje dna zrcala - mat podlaga dna zrcala preprečuje odboje pri testiranju nenaparjenega zrcala med brušenjem.

      Postopek matiranja dna zrcala.

      Po prvem preverjanju matiranja, se nam je pojavila na dnu zrcala "žabica". Zanimovo znamenje.

      Nadaljevanje matiranja.

      Med matiranjem.

      Zahod Sonca malo pred Triglavom - fotoutrinek med delom.

      Med brušenjem (Gregor je otvoril nenavadni ritual) - začelo se je garanje, prah 46 - na začetku smo vsi radi poprijeli za delo (občutek med brušenjem je nekaj posebnega, prvinski, zanimiv zvok, tresljaji, nekaj med kameno dobo, mletjem žita z žrmlji in pričakovanim pogledom v globino vesolja), a po enem obhodu nam je veselje splahnelo - nekoliko trpi križ.

      Obiskala nas je Milica P. s 5 letno vnukinjo Lavro. Lavra je na terasi pobrala kamna in ju začela drgniti-brusiti med sabo - posnemala je naše početje.

      Zrcalo po šestih obhodih, na sliki se vidi rumena črta, ki označuje smer in hkrati preostanek asimetrije nebrušenega kalupa (dolžina črte je bila 4,2 cm). Nekoliko smo bili razočarani, šele po nadaljnjih 14-ih (po skupaj 20-ih obhodih smo zrcalo poglobili na 1,2 mm, 9 obhodov 3.6., trije obhodi 4.6. in osem 6.6.2005). Kot prvo referenco za ravno linijo pri določanju ukrivljenosti zbrušenega dela zrcala smo vzeli kar hrbtišče ročne žage.

      Matrica po 9-ih obhodih, del matrice je še zmeraj nesimetričen in skoraj nedotaknjen.

      Oglej si še avi film.


      Otrokom je postopek brusenja kar vseč.
      Za pripravo in 20 obhodov med brušenjem smo porabili 8 ur (3.6., 4.6. in 6.6. 2005). Brusili so: Gregor V., Peter M., Matija K., Zorko V., Klemen B., Luka K., otroci, Nace V., Dejan K., ki tudi posname večino slik. in nekaj otrok.


      Po zacetnem navdušenju pride streznitev
      (Gregor in Peter že vesta zakaj, sedita na klopi lastne izdelave, prototip 2, prototip 1 ni zdržal lastne teže).

    6. Brušenje zrcala 10.6.2005 (9 obhodov - 5.5 ur, poglobitev na 2.4 mm).



      2 brušenji sta bili krožni, 7 brusenj pa je bilo cikcak. Težave z zrcalom, ki je na samem začetku bilo precej neravno.




      Princip določanja globine zrcala in nekaj računov ter nenavadnih idej na naši tabli.

      Forma za izračun globine zrcala preko kovanca ali CD-ja in ostale povezave med spremenljivkami.

      h=(d-(d2 - t2)1/2)/2

      - vnesi premer kovanca ali CD-ja d : mm
      - vnesi dolžino tetitve t: mm
      Rezultat - globina zrcala h: mm



      Na sliki je pretirana shema geometrije sferičnega zrcla - zrcalo je kapica sfere.

      Do katere globine H brusimo zrcalo, je odvisno od načrtovanega razmerja med goriščno radaljo (f) in premerom zrcala (D). To razmerje (f/D) - pomeni zaslonko ali svetlobno moč (sm ali f/sm) - si določimo glede na namen uporabe teleskopa. Razmerje okrog 5 je primerno za opazovanje megličastih objektov (kratka goriščna razdalja, veliko zorno polja, velika svetlobna moč - svetla slika, okrog 10 pa bolj za planete (dolga goriščna razdalja, relativno hitro dosežemo velike povečave, primerno za opazovanje svetlejših objektov, planetov, Sonca, Lune itn). Svetlobno močni teleskopi so z goriščnim razmerjem od f/3.5 do f/6, srednje močni od f/7do f/11 ter šibki od f/12 in več. Zapomnite si, da pri fotografiranju sistem z f/8 goriščnim razmerjem potrebuje štirikrat daljši čas ekspozicije (osvetlitve) kot sistem z goriščnim razmerjem f/4. Razmerje med obema je namreč 2, ker pa je osvetljenost slike odvisna od površine, ki pa je sorazmerna s kvadaratom premera, moramo uporabiti 22=4x daljše čase. Pri izbiri premera zrcala moramo pomisliti na dvoje, večje je zrcalo več svetlobe bomo sprejeli, svetlejša in ostrejša bo slika - izjemno pomembna je namreč tudi ločljivost, ki je sorazmerna z valovno dolžino in obratno sorazmerna s premerom zrcala D (ločljivost[v radianih]=1,22*(valovna dolžina)/D). Velike povečave so možne tudi pri skromnih premeri teleskopa, vendar je pri njih slika šibka in ločljivost skromna. Kvalitetne povečave so do vrednosti, ki so enake vrednosti premera objektiva, zrcala ali leče, v mm. Za D=100 mm teleskop, je povečava 100 še uporabna, pri izdatno višjih povečavah pa se že opazi uklon svetlobe, motna slika. Recimo pri teleskopu s premerom zrcala 200 mm pa so torej povečave smiselne približno do 200x. Mnogokrat pa zgornjo smiselno povečavo določa tudi turbolentnost (nemirnost, seeing) ozračja. Kar se tiče ocene ločljivosti teleskopa, pa nam mnogokrat pride prav podatek, da človek loči pri odprtini zenice Dz=2 mm podrobnosti pod zornim kotom približno ene ločne minute (1'=60"). Ocena je torej: ločljivost teleskopa = 2mm*60"/D[mm], za teleskop premera 100 mm je ločljivost približno 2mm*60"/100mm=1.2". Pravilna enačba je: ločljivost = 1.22*l/D = 140/D[mm] loč. sekund - za svetlobo valovne dolžine 555 nm.
      Poznamo torej D, razmerje sm = f/D in še povezavo, da je zrcalo del sfere s polmerom R, kjer velja, da je f=R/2.
      SLEDI NEKAJ UPORABNIH INTERAKTIVNIH IZRAČUNOV:

      H=(4*f-((4*f)2 - D2)1/2)/2

      - vnesi goriščno razdaljo f : mm
      - vnesi premer zrcala D: mm
      Rezultat - končna globina zrcala H: mm
      Svetlobna moč f/D je:



      H=(4*D*sm -((4*D*sm)2 - D2)1/2)/2

      - vnesi svetlobno moč, sm=f/D :
      - vnesi premer zrcala D: mm
      Rezultat - končna globina zrcala H: mm
      Goriščna razdalja teleskopa je f = sm*D : mm



      R=(D2+4*H2)/(8*H)

      - vnesi globino zrcala, H : mm
      - vnesi premer zrcala D: mm
      Rezultat - polmer sfere zrcala R: mm
      Goriščna razdalja teleskopa je f = R/2 : mm
      Svetlobna moč je sm = f/D :



      Bistvo teleskopa je, da zbere čim več svetlobe in poveča ločljivost.
      Mejna magnituda teleskopa je:
      m=2+5*log(10)(D)
      -pri čemer je D ?tevilka, ki podaja premer teleskopa (objektiva) v mm
      Primer: teleskop premera objektiva 100 mm bo omogočal ?e opazovanja do (m=2+5*log100=12) magnitude 12, vsi M objekti bodo zlahka dosegljivi.
      - vnesi premer teleskopa D : mm
      - vnesi valovno dolžino svetlobe : nm

      Rezultat - ločljivost teleskopa je (the Airy disc) :
      loč. sek (")
      ločljivost = 1.22*l/D=140/D[mm]

      Rezultat - ločljivost dveh zvezd (Dawes Limit) :
      loč. sek (")
      Dawes Limit=115.82/D[mm]
      Mejna magnituda teleskopa je m=2+5*log(10)(D) : mag


      Glej tudi: http://www.astunit.com/tutorials/telescope.htm
      in tudi The Resolution of a Telescope - Dawes, Rayleigh and Sparrow
      in tudi ASTRONOMICAL FORMULAE / FORMULAE FOR TELESCOPES
      in tudi ASTRONOMICAL FORMULAE / FORMULAE FOR TELESCOPES
      Grinding and Testing a Telescope Mirror


      Mejna magnituda
      m=2+5*log(10)(D)
      Dvosmerni izeračun mejne magnitude ali premera objektiva.
      m=2+5*log(D"mm") .magnituda


      GLEJ TUDI STRAN O TELESKOPIH.


      Forma za ločljivost iz: http://www.astunit.com/tutorials/telescope.htm
      Aperture (mm):
      Dawes Limit (arcsec):
      Radius of Airy Disc (arcsec):




      Primerjava zrcala po 6-ih obhodih (brusenjih) in 29-ih obhodih. Po šestih obhodih - na sliki se vidi rumena črta, ki označuje smer in hkrati preostanek asimetrije nebrušenega kalupa (dolžina črte je bila 4,2 cm). Po 29-ih obhodih se je širina nebrušenega dela zožila na 12 mm. Kot prvo referenco za ravno linijo pri določanju ukrivljenosti zbrušenega dela zrcala smo vzeli kar hrbtišče ročne žage. Za določenje globine smo uporabili CD, premera d=120mm. Globina zrcala je v tej fazi bila 2.4 mm.

    7. Brušenje zrcala 13.6.2005, od 19:30 do 23:30, 8 obhodov, 7 cikcak, 2 krozno.


      Neobrušen rob se je zmanjšal na 7 mm. Velika brusna površina zelo na hitro drobi brusilni prah (dve mali plastični čajni žlički praška porazdelimo na matrico, v enem obhodu pa porabimo okrog 16 žličk). Počasi nam zmanjkuje grobega praška 46. Globina zrcala je po 37 obhodih približno 2,8 mm. Ustavili se bomo med 4 in 5 mm.

      Primerjava brusne površine po: 6, 29, 37 obhodih



    8. Brušenje zrcala 17.6.2005, od 19:00 do 18.6. 01:20 (18.6.2005), 11 krožnih obhodov.


      Matrica po 48 brušenjih, na robu je prva plast že odbrušena.
      Neobrušen rob bodočega zrcala se je - končno - zmanjšal na 0 mm. Po 48 brušenjih nam je zmanjkalo grobega praška 46. Globina zrcala je po 48 obhodih približno 3,50 mm +-0.05mm. Ustavili se bomo med 4 in 5 mm. Povprečna poglobitev na obhod je približno 3.50mm/48=0.073 mm +-0.01mm (velja pri prahu 46 in premeru zrcala 318 mm, poglabljanje je odvisno tudi od načina brušenja in faze brušenja). Najbolj smo bili veseli, ko smo z mokrim zrcalom projecirali Sonce na bližnji zid in opazili, da je slika kar spodobna, okrogla, to je neverjeten napredek glede na prejšnja stanja slike. Ob polnoči je Gregor še dodano zgladil zrcalo s sladkano vodo, tako da je bila slika luči že kar prepoznavna. Izračunana in izmerjena goriščna razdalja sta se kar ujemali. Uživali smo tudi ob enournem izpadu javne razsvetljave, sedaj so zvede spet smele sijati na nočnem nebu. Prisotni: Klemen Blokar, Peter Mihor, Dejan Kolarič, Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Simon, Zorko Vičar, Gregor Vertačnik.
      Zaklepetali smo se kar do tretje ure zjutraj (premleli smo kar celotno zgodovino in dileme sodobnega časa, skoraj vse nam je bilo jasno, a z rešitvami "problemov" nekako nismo imeli sreče - bomo pa spet poskušali naslednjič, kot že mnogi mnoga leta).

      Zahod Sonca posnet skozi varilni filter.
      Delanje umetnih kraterjev s kepami zdrobljenega posušenega praška - posnel Dejan Kolarič.
      Gibanje Sonca med oblaki - animiral Andrej Lajovic.

      Zanimivi linki .
      An internet resource for Telescope Makers, Amateur Opticians, and Amateur Astronomers since 1990


      8 inch Ritchey-Chretien

      8-inch Rumak Maksutov

      This page describes a 10" f/6 ritchey-chretien optical system.

      New optical systems for small-size telescopes

      Astronomical Optics



    9. Brušenje zrcala 19.6.2005, od 19:00 do 23:45, 5 krožnih obhodov in 1 cikcak, prah 80, dodatne količine je posodil Gregor.


      Matrica po 54 brušenjih.


      Grobo merjenje goriščne razdalje f zrcala (še med postopkom brušenja), zrcalo smo prej oprali in še z mokrim projecirali Sonce na bližnji zid.
      Dolžina gorišča, po 54 obhodih, je 132 cm +- 2 cmm, kar se ujema z drugimi metodami merjenja in računanja (globina zrcala itn). Globina zrcala je po 54 obhodih približno 4,80 mm +-0.05mm, kar ustreza direktni meritvi gorišča (131,8 cm).


    10. Brušenje zrcala 20.6.2005, od 19:00 do 23:30, 6 krat cikcak, prah 80.

      Med brušenjem smo direktno po internetu prenašali zahod Sonca za Triglavom.
      Glej tudi:

      http://astro.sentvid.org/



      Na sliki je nova metoda čiščenja in močenja matreice, plastična flaša z luknjicami na pokrovu.

      Površina zrcala po 60 obhodih. Globina zrcala je po 60 obhodih približno H = 5.00 mm +-0.05mm. Dosegli smo željeno globino sfere za specifikacijo, zaslonka f/D=4, D=318 mm, f=1266 mm. Čaka nas še fina obdelava.



    11. Brušenje zrcala 21. in 22. 6.2005, od 21:00 do 23:00, 8 krat cikcak, prah 3x80, 3X120 in 2x240 (brusila Gregor in Zorko, vse skupaj 68 obhodov).
      Med brušenjem smo v torek 21.6. direktno po internetu prenašali zahod Sonca za Triglavom. Tokrat nam je za nekaj deset sekund uspelo ujeti Sonce ob zahodu za Triglavom.
      Glej tudi:

      http://astro.sentvid.org/


      Izmerili smo gorišče na 128 cm +-5 cm, slika omočenega zrcala je že zelo dobra, zrcalo gladko in samo brušenje zelo zanimivo, drugačno (zaradi finejše zrnatosti praškov), prijeten občutek, zrcalo zelo hitro zdrsi po matrici.

      Matrica po 68 brušenjih, vse je izgledalo idealno - na sliki se vidi, da smo začeli brusiti že drugo plast matrice.


      Zanimiva podoba - Luna nad observatorijem, Peter se premika v vidnem polju objektiva, Gregor se pripravlja na zagovor diplome.


    12. Brušenje zrcala 25. 6.2005 (sobota), od 21:50 do 23:30, 5 krat cikcak, prah 1x240, 4X500 (skupaj 73 obhodov).

      Med brušenjem smo spet snemali zahod Sonca, tokrat za oblaki, opazovali tvorbo in razpadanje oblakov, opazovali planete: Venero, Merkurja, Saturna. Prvič smo videli pri 64x povečavi Venero in Merkurja v istem zornem polju okularja.

      Občutek pri prahu 500 je bil enkraten, hkrati je bila potrebna previdnost, saj se je ogledalo že močno "lepilo" na matrico. Površina je bila načeloma zelo gladka - a že po prvem brušenju s prahom 500 smo opazili majhne kraterčke, čeprav smo prej vse umili, očistili podlago, "cvinge", matrico in mizo starega praška (na mizo smo dali folijo, zamenjali flaše z vodo itn).

      Zrcalo po 73x brušenju (obhodih) - od daleč izgleda idealno, a slika spodaj kaže globoke raze in kraterje.

      Odlične slike neprijetnih raz in lukenj na zrcalu (4x prašek 500), posnel Dejan Kolarič. Očitno smo nekje naredili napako, le da je ne bi več ponovili.

      Po zadnjih treh brušenjih pa smo opazili hudo razo (glej zgornjo sliko) in še več luknjic. Gregor je bil zelo slabe volje. Osebno sem bil zadovoljen z obliko sfere, saj je omočeno zrcalo dalo zelo jasno sliko prstov na buči lučke (sliko smo projecirali na belo steno observatorija). Potrebno se bo vrniti na prašek 120, in če bo samo to problem, potem ni hudega.


    13. Brušenje zrcala 26. 6.2005 (nedelja) je odpadlo, saj sva s Petrom snemala in obdelovala zahod Sonca za Triglavom (res je lepo uspel) in lovila trikotnik Venera-Merkur-Saturn, res lepo. Peter je samo preveril ali je res slika zrcala že tako dobra kot smo trdili.
      Peter in Zorko 26.6.05, zahod za Triglavom
      Izjemen posnetek zahoda Sonca za Triglavom (Peter&Zorko),
      26.6.2005, pohitren posnetek.
      Peter in Zorko 26.6.05, zahod za Triglavom
      Izjemen posnetek zahoda Sonca za Triglavom (Peter&Zorko),
      26.6.2005, v realnem času.




    14. Brušenje zrcala 27. 6.2005 (ponedeljek), od 21:50 do 23:30, 5x cikcak, prah 2x120, 3X240 (raz ni bilo videti, skupaj 78 obhodov).
      Odpravljanje raz in kraterjev, zato smo se vrnili na prašek 120. Še prej smo še vse enkrat počistili, zamenjali folijo, flaše z vodo itn - Gregor je še enkrat skrbno pobrusil robova ogledala in matrice. Lahko bi bili že pri koncu brušenja, a kdo ve, zakaj se je moralo tako zgoditi?

      To je bil zanimiv dan, Gregor je diplomiral, Klemen opravil izpit iz matematike, zvečer pa se je pojavilo (nenapovedano) neurje, ki smo ga spremljali s terase. Slikali smo strele itn, rezultati še pridejo.
      Rezultati so ze tukaj.

      Bliskanje (strele) je od dom posnel Dejan Kolarič. "Huda" slika hude ure.




    15. Brušenje zrcala 2. 7.2005 (sobota), od 21:00 do 23:00, 3x cikcak, prah 500 (raz ni bilo videti, skupaj 81 obhodov).
      Gregor je vse počistil, zamenjali folijo, flaše z vodo itn, tokrat nam je uspelo, res gladka površina.

      Snemali smo tudi zahod Sonca in zahod Venere ter Merkurja. Gregor je snemal pot Jupitra nad Šentviškim hribom.

      Oglej si AVI filmček (v avi pretvoril Andrej lajovic - kar od doma) zahoda Venere in Merkurja, 2.7.2005.

      Tokrat smo uporabili Gregorjev zooom objektiv pri 35 mm. Desna slika kaže inprivizirano postavitev optike in kamere na geodetskem stojalu. Po testiranjih se je najbolj izkazala kombinacija navadnega Practica 50 mm-skega objektiva ali zoom 35-70 mm, nataknjenega na škatlo Leica filma, na drugi strani pa web kamera Logitech QuickCam Pro 4000, prilepljena z lepilnim trakom. Sama kamera ima standardni navoj za fotografska stojala. Programska oprema je bila skoraj enaka kot ob prenosu prehoda Venere.


    16. Brušenje zrcala 4. 7.2005 (ponedeljek), od 20:00 do 24:00, 8 obhodov cikcak, prah 1x500, 5x1000 in 2x2500 (dve šibki razi, skupaj 89 obhodov).


      Improvizirani toplotni ščit na zrcalu, da se zrcalo ne bi nepravilno deformiralo ob prevajanju toplote iz rok v keramiko.

      Obiskali so nas tudi mladi astronomčki.






      PRVA PRAVA PANIKA - pri prahu 2500 sta se po treh sekundah mirovanja sprijela zrcalo in matrica. Kaj sedaj, najprej poskušamo ročno ločiti ogledalo od matrice, nato s kladivom tolčemo po robu ogledala, vmes je goba, nato zrcalo z matrico položimo v vrečo in vanjo nalijemo vodo, nekaj časa počakamo, rinemo, tolčemo, a ni rezultata, nakar vodo izlijemo, Matija vzame desko 40 cm x 15 cm, jo nastavi na rob zrcala, nanjo tolče s kladivom in jo hkrati premika po obodu. Čudež, po nekaj udarcih se zrcalo premakne, odlepi, vau. Matija pravi, da je na podoben način izbijal ustnik iz trobente (sedaj vemo, kako sta povezana glasba in astronomija). Tukaj se tudi kaže, kako pomembno je timsko delo (več ljudi več ve), čeprav ni zmeraj enostavno usklajevati različne narave posameznikov v ekipi. Po pol ure smo srečno rešili zagato neželjene spojitve zrcala in matrice, sanjali pa smo o raznih možnostih (zrcalo več dni v kadi z vodo, ultrazvok, voda pod pritiskom, alkohol itn). Še dobro, da so otroci prej odšli domov, ali pa tudi ne (zaradi naše trenutne nemoči - sramote), no ja, vsaka šola je za kaj dobra.

      Kaj je v vreči in zakaj? Lepilni trak in voda, hm?

      Čestitke po uspešni ločitvi zrcala od matrice, uspešna metoda kladiva in deske po obodu zrcala (kdz).


      VIDNOST MEDNARODNE VESOLJSKE POSTAJE
      (International Space Station - ISS)
      Opazovali smo tudi prehod vesoljske ladje ISS. Del ekipe s Klemnom na čelu je na PC 486, dobrih 400 MB trdega diska, nameščal linux (Slacware). Pc naj bi služil zgolj kot terminal. Andrej je zaradi viroze od doma snemal boot diskete v observatoriju na pc-ju z že nameščenim linuxom.

    17. Vlivanje matrice za poliranje - končno, 8. 7. 2005 (petek), od 18:00 do 23:00.
      Za ogrevalno posodo, nož in še nekaj malenkosti (posodo za kavo), je bilo treba odšteti okrog 3000,00 SIT.


      Nekaj nerodnosti je bilo pri prehitrem segrevanju zmesi - trd katran, kolofonija in čebelji vosek (vsakega eno tretjino in potem še kakšnih pet odstotkov voska povrhu). Prehitro segrevanje na dnu je povzročilo prevelik pritisk, zgodila se je mini eksplozija.

      Objemka iz papirja za vlivanje matrice.


      Nekaj aktualnih opazk.








      Vse lepo in prav, če zmes ne bi bila preveč kristalna, lomljiva. Matrice se ni dalo enostavno oblikovati, ker je pokala. Kako bo postopek potekal naprej, večji del zmesi smo strgali iz matrice, dodali bomo voska. Kaj če imamo pregrob prah v strgani zmesi?




    18. Pospravljanje observatorija, popravljanje meteorološke postaje itn.


      Izgled observatorija preden so ga člani generalno počistili, pospravili, montirali tablo itn. Sedaj se moramo samo še navaditi na pospravljanje in red - pri fantih to ni noben problem. Pred tem je del ekipe med kosovnim materialom izbrskal uporabne koračne motorje, pc-je (za terminal), printerje itn. Hkrati so še izdelali mizo, poseben dizajn, kjer je potrebno paziti samo na kak rjav žebelj in ostre trske.



      Nakovalo kumulonimbusa (Cumulonimbus with anvil) - čedalje bolj smo astro - meteorološko društvo, foto Dejan Kolarič.



    19. Ponovno vlivanje matrice za poliranje, 25. 7. 2005 (ponedeljek), od 19:00 do 23:00.
      Po zdravstvenih težavah v ekipi in kirurškem posegu, smo se ponovno dobili (trije, ki smo še sploh ostali v Ljubljani).


      Dodali smo nekaj vec katrana in 10 dg voska. Upamo lahko, da sedaj zmes ni prevec mehka. Vosek smo nabavili v Medexu.


      Ker je naše packanje matrice ze povsod poznano, nas je obiskala znana slikarka in nas ovekovečila.

      Andrej nas je navdušil še s stranjo http://www.findu.com/ . Trudi se, da morebiti tudi mi na strehi vzpostavimo meteorološko postajo, ki bo podatke oddajala na internet preko amaterskih radijskih frekvenc. Zanimivo.



    20. Oblikovanje matrice za poliranje, 5. 8. 2005 (petek), od 20:00 do 23:00.
      V končni fazi se mora masa na matrici popolnoma prilegati obliki zrcala - to je priprava na končno poliranje.

      V času kislih kumaric smo zdesetkani začeli oblikovati matrico. Segrevanje vode z električnim čajnikom, segrevanje zrcala z vodo v lavorju, "kuhanje" rok, miljenje mase, limasto pomikanje zrcala po masi, veliko PACKANJA - umazali smo vse, kar se je dalo!!!!!!!!!!!!!!!!

      Bilo nam je žal, da nismo takoj po vlivanju matrice, nanjo (na še vročo) položili folje z zrcalom in bi tako prišli lažje do primerne oblike. Težko je namreč tako veliko površino oblikovati do željene ukrivljenosti zgolj s segretim zrcalom. Nekaj odvečne, že snete, mase smo namestili na sredo matrice, a ker se ni dobro spojila s prvotno maso, se ni dalo vrezovati ustreznih odtočnih kanalov. Gregor je predlagal, da bi vrhnji del mase odstranili in matrico prelili z ostankom segrete mase.


      Slike nazorno kažejo prikupen postopek oblikovanja mešanice katrana, kolofonije in čebeljega voska na matrici. V končni fazi se mora masa na matrici popolnoma prilegati obliki zrcala.



      Nekaj odvečne, že snete, mase smo namestili na sredo matrice, a ker se ni dobro spojila s prvotno maso, se ni dalo vrezovati ustreznih odtočnih kanalov.





      "Klemen v kontaktu z bitji iz tujih svetov."



    21. Ponovno dolivanje matrice za poliranje, 2. 9. 2005 (petek), od 21:30 do 23:30.
      Popravljanje nerodnosti iz pred meseca dni.

      Gregor je snel nesprijeto maso iz sredine matrice in jo je stalil skupaj s še neporabljeno maso. ADV si je kupilo tudi plinski gorilnik, člani že razmišljajo za kaj vse se da tak gorilnik uporabiti.

      Zaradi slabega vremena in pozne ure, smo vročo maso le dolili na matrico in je nismo oblikovali. Posvetili smo se slikanju strel, glej spodnje slike strel nad Šmarno goro.


      STRELE 2.9.2005 od 21:00 - 22:00.
      Strele sta posnela Andrej Lajovic in Klemen Blokar.

      Oglej si še ostale posnetke.
      Pogled na Šmarno goro.




    22. Ponovno oblikovanje matrice za poliranje, 7. 9. 2005 (sreda), od 19:45 do 22:00, večina do 01:00 naslednjega dne.
      Najprej smo matrico polili z vročo vodo, nastalo je veliko kraterjev, a osnovna oblika je sedaj kmalu ustrezala zrcalu - le nekateri kraterčki se še trdoživo upirajo.

      Večinoma sta delo izvajala Grgor Vertačnik in Peter Mihor. Po packanju je potekala debata, tudi o zanimivi predstavitvi kvantne mehanike [italijanska predstavitev - Atomic compilation- Beniamino Danese (particle) and Fabrizio Logiurato (wave) , kongres GIREP - International Research Group on Physics Teaching na PEF], kjer so med drugim "nedoločenost" komarja locirali tako, da so ga "lopnili" z veliko lopato.




    23. Dokončno oblikovanje matrice za poliranje, vrezovanje kanalov, 12. 9. 2005 (ponedeljek), od 19:45 do 22:00.
      Raze za rezanje kanalov smo naredili, s čim drugim kot z žago. Po vrezovanju kanalov, smo na matrico položili še milimetrsko mrežo in jo z ogledalom stisnili na polirno površino. Z olfo je Gregor še dodatno postrgal polirno površino. Nastajal je tudi tekst za reklamo as. krožka. Nekateri pa so lovili na pol podhlajenega sršena. Opazovali smo Triglav (Aljažev stolp), Luno, Albireo, M57, M27, M13, celo Rimska cesta se je slutila na primestnem nebu.


      Risanje črt z žago za vrezovanje kanalov na polirni matrici. Gregor je za vrezovanje kanalov izdelal poseben nož iz mareline špice.


      Polaganje mreže na matrico - čez mrežo smo položili toplo zrcalo (segrevanje s toplo vodo) in ga trije možakarji še dodatno potisnili na matrico. Rezultat je spodaj.


      Po delanju kanalčkov z mrežico. Res imenitno, eni so imeli občutek, kot da bi prijeli košarkarsko žogo. Kanalčki služijo za ohranitev polirne zmesi na matrici, hkrati pa preprečujejo vakumsko lepljenje zrcala, delno pa so tudi odlagališče večjih delcev prahu.



      Triglav skozi okular teleskopa, posneto z dig. fotoaparatom. Na vrhu se sluti Aljažev stolp, razdalja 60 km. Vidljivost je bila res dobra, kar se tudi vidi iz spodnje slike.

      Panorama z mogočnim Triglavom na sredi - dobra vidljivost. To je prelep pogled iz našega observatorija.




    24. Končno - začetek poliranja zrcala, 14. 9. 2005 (sreda), od 21:00 do do 01:30 naslednjega dne. 6 obhodov med poliranjem.

      Najprej smo matrico prelili z zmesjo polirnega praška (cerov oksid) in vode. Gregor je prvi začel s cikcak poliranjem, zdelo se je lahko. Ko sem sam probal, sem si takoj premaknil križno vretence, zdelo se mi je zelo naporno, lepljenje (kl) sem sedaj bolj razumel kot kadar koli prej. Ostali so sicer mojemu pretiravanju oporekali, a kmalu so tudi sami čutili bolečine v ramenih, ali v zapestju itn. Po prvih dveh krogih smo opazili, da smo zrcalo imenitno spolirali, a le na sredi, glej slike. Gregor je dodatno z olfo nekoliko postrgal matrico (polirno podlago), tako, da se je le ta bolj enakomerno prilegala ogledalu.



      Nanašanje cerov oksida na matrico.


      Med poliranjem.


      Po dveh poliranjih. Zakaj se ne polira po celotni površini?


      Po štirih poliranjih. Na vrata smo projecirali Luno in navdušeni opazovali morja na sliki Lune.


      Po šestih poliranjih. Polirna površina se enakomerno simetrično radialno veča. Na spolirani površini se vidi zrcalna slika stene s plakati.


      Ponovna poglobitev kanalov, sledi še odtiskanje mreže.

      Vmes smo čakali na polarni sij, ki pa smo ga na koncu občudovali le na Internetu. Spremljali smo tudi aktivnost Sončevega vetra, a na našo žalost nismo dočakali udarnega vala zadnjega izbruha. Pa drugič več sreče. Matija je s teleobjektivom (Miličin fotoaparat) slikal: Luno, M57, M31.


      Iz:http://science.nasa.gov/spaceweather/aurora/images2003/16sep03a/Krochuk1.gif

      http://science.nasa.gov/spaceweather/aurora/gallery_01oct03_page2.html




    25. Foucaultov senčni test - poliranje zrcala v polnem teku, 16. 9. 2005 (petek), od 20:30 do do 01:00 naslednjega dne. 7 obhodov med poliranjem.

      Tokrat me ni bilo (težko je tolikokrat biti odsoten od družine, ohraniti kondicijo itn) in je o delu poročal Dejan Kolarič.



      Ogledalo po trinajstih poliranjih. Rob zrcala se še upira poliranju.


      Postavitev testiranja ukrivljenosti zrcala. Napravo je sestavil Gregor Vertačnik. Več preberi v Krekovih navodilih (Foucaultov senčni test) ali spodaj.


      Gregor med testiranjem zrcala.

      Gregor pravi da je ukrivljenost zrcala zelo dobra saj je na sredini sferične oblike, na robovih pa je še malo parabolike. To je vse kar smo počeli, pravi Dejan, poleg seveda debatiranja o vsem mogočem in kuhanju čaja. Test po poliranju, Gregor: "testirali smo s premikanjem noža (je vidno na eni od slik) ter tudi prav s sliko v okularju (26 mm, se je res lepo videlo umetno zvezdico - velika je bila za nekaj Jupitrov). "

      Še nekaj kar tako. Sliko je posnel Dejan (megla pod Šmarno goro), to je bil dan, ko sta dva fanta iz "Šentvida" opravila kar pomebna izpita.





    26. Poliranje zrcala v polnem teku, 21. 9. 2005 (sreda), od 19:00 do do 23:10. 5 obhodov med poliranjem.

      Zadnja tri poliranja so se približala robu na manj kot cm. Gregor je sproti oblikoval matrico.



      Ogledalo po osemnajstih poliranjih. Rob zrcala se še zgolj rahlo upira poliranju.


      Gregor razlaga kvaliteto zrcala po testiranju z umetno, 0,5 mm veliko zvezdo. Parabola (hiperbola) je zgolj na robu zrcala, kjer zrcalo še ni dovolj spolirano. Večino površine je sferične oblike. Test je sferičnost zrcala res lepo pokazal, Klemen je celo slikal odsev v zrcalu, slika bo objavljena.


      Andrej je lično izrezal masko s šestimi mernimi conami, za določitev krvinskih radijev zrcala. Maska nam bo služila zato, da sferično ogledalo paraboliziramo. Postopek bo sledil naslednjič. Izračun maske in odstopanje parabole od sfere je v formi nekaj vrstic nižje.


      Še nekaj besed o ostalem dogajanju.
      Peter je še enkrat vrezal kanale, Klemen in Matija sta proučevala stare mobilne telefone, Gregor je zrcalo natančno testiral, vmes je prispela sedaj že tradicionalna kmečka pica - 2x. Fantje nabirajo mišično maso - poliranje je namreč kar naporno, sploh zaradi nenavadne drže. Vmes se je spremljalo potovanje in obnašanje orkana Rita v Mehiškem zalivu. Konec tedna bi naj dosegel obalo Texasa, oplazil pa naj bi tudi New Orleans, ki ga je konec avgusta prizadel katastrofalni orkan Katrina. Komentarji so bili ... Pred poliranjem je bil še setanek o organizaciji predstavitve krožkov (30.9.05 v dvorani pod mostom).





      Optična kontrola ogledala - Foucaultov senčni test.


      Pri paraboliziranju potrebujete optični nož, ki se ne pomika le levo in desno, pač pa tudi naprej in nazaj. Z njim bomo merili goriščne razdalje, ki nastajajo na različnih oddaljenostih od ogledala, saj zaradi paraboličnosti žarki ne padajo več v isto točko. Sredina ogledala daje krajše gorišče kot pa zunanji rob in to se da lepo izmeriti. Iz belega kartona si bomo izrezali masko, ki bo odkrivala ali zakrivala posamezne predele ogledala.

      samostojni podstavek optičnega noža
      Samostojni podstavek optičnega noža
      , ki ga potrebujemo le za paraboliziranje.
      Skala, vijak in optični nož morajo biti čim bliže umetni zvezdici in v njeni višini.

      Princip merjenja je enostaven. Masko postavimo pred ogledalo, da ga povsem prekrije. Vidimo ga le skozi izrezane merne cone. Našo umetno zvezdo postavimo v dvojno gorišče oziroma krivinski radij. Poiščimo sliko zvezde in pazimo, da je čim bliže izvoru. Z nožem sedaj poiščimo lego, ki je gorišče srednje cone ogledala i1. Dobiti moramo občutek, da senca, ki naenkrat zatemni prvo cono, ne pride niti z leve niti z desne strani. To je izhodišče za vse nadaljnje meritve. V naslednjem koraku vijak s skalo odvijemo za toliko, kolikor znaša p2, oziroma za toliko, da hkrati potemnita obe coni i2. Pri tem se ne oziramo, kaj se dogaja v ostalih conah. Če smo torej izmerili, da ob hkratni potemnitvi con i2 ustreza p2 izračunanemu (vsaj v mejah tolerance), ga vnesemo v diagram na ustrezajočo višino po osi y. Na enak način preverimo še i3, i4 in tako naprej. Vse izmerjene vrednosti vnesemo v diagram in točke povežemo med seboj. Če bo linija v mejah, ki pomenijo dovoljeno odstopanje, je naša parabola odlična.

      Če parabola preveč odstopa, se moramo potruditi in izpolirati kritični predel ogledala. To storimo tako, da z britvico postrgamo matrico na mestih, za katere nočemo, da bi jih polirali. Tako nastane nekakšen obroč, ki bo poliral le želeni predel ogledala. Poteze pri poliranju naj bodo dolge toliko, kot znaša širina tega obroča in naj potekajo le naprej in nazaj, nikakor ne v levo in desno. Meritev seveda ponovimo. Pri tem pazimo, da si zapišemo nove vrednosti za pn. Pazite, da bo prostor zares temen in da boste kontrolirali vsaki dve minuti poliranja.


      Takole z britvico posnamemo matrico, če imamo hiperbolično zrcalo.

      Paraboliziranje ne traja dolgo, le nekaj minut, a v teh minutah lahko vse pokvarite. Vendar to ni nesreča. Ogledalo ponovno spolirate v sfero in nato ponovno parabolizirate. Na skici je narisanih nekaj načinov, kako pristopiti k paraboliziranju. Sam predlagam paraboliziranje po načinu A, ker dopušča dovolj časa, da ugotovimo, če nam kaj ne gre po sreči, sicer pa izberite sami, saj ste že pravi mojstri.

      načini paraboliziranja
      Na skici je narisanih nekaj načinov, kako pristopiti k paraboliziranju.

      Sam predlagam paraboliziranje po načinu A, ker dopušča dovolj časa, da ugotovimo, če nam kaj ne gre po sreči.

      Več preberi v Krekovih navodilih.





      Izračuni za korekcijo sfere v parabolo.

      Slika spodaj kaže odboj žarka od parabole v točki (x,y), svetilo je v razdalji R od temena. Parabola ima v temenu enako ukrivljenost kot sfera z radijem R. Ker žarek pade na parabolo v točki (x, y), kjer je ukrivljenost parabole (1/Rp) različna kot pri sferi, se bo žarek po odbojnem zakonu odbil tako, da bo optično os sekal v točki Tp, ki je za p oddaljena od središča sfere s polmerom R. V točki Tp nastane torej slika, ki jo preslika parabolično zrcalo iz (x,y) območja. Nas zanima prav odmik p od središča sfere, ki ga bomo pri prabolizaciji tudi merili.


      Če želimo dobiti enačbo parabole (Yp=a*x2), ki se v temenu najbolje prilega sferi, moramo izračunati koeficient a. Ukrivljenost, oziroma radij poljubne krivulje se izračuna po naslednji povezavi: R = [1+(dy/dx)2]3/2/(d2y/dx2).
      - za parabolo, ki ima teme v točki x=0 velja: dy/dx = 2ax in d2y/dx2 = 2a
      R=[1+(2ax)2]3/2/(2a)
      - v točki x=0 je R=1/(2a)
      a=1/(2R)
      Yp=x2/(2R)
      Polmer kroga R je enak polmeru ukrivljenosti parabole v točki x=0. Izpeljava je še enkrat ponovljena nekoliko nižje - je pomembna za razumevanje optike teleskopov.

      Poglejmo povezavo med p, x ali r (polmerom zrcala r=D/2) in polmerom sfere R, ki se najbolje prilega paraboli y=x2/(2R) .

      Iz zgornje slike sledijo naslednje povezave:
      h = y + Rp*cos(j)
      sin(j) = x/Rp
      dy/dx=2*x/(2*R)=x/R
      tg(j) = sin(j)/cos(j) = dy/dx = x/R
      cos(j) = sin(j)/(x/R) = (x/Rp)/(x/R) = R/Rp
      - če vstavimo zadnji izraz v izraz za h, dobimo
      h = y + Rp*cos(j) = x2/(2R) + R
      p/2 = h - R = x2/(2R) + R -R = x2/(2R)
      - odmik od sfere p = 2*x2/(2R) = x2/R - to je seveda približek, saj odmik p ni čisto simetričen, glede na sečišče optične osi in polmera parabole Rp.

      Če hočemo testirati zrcalo, je možna metoda, da zrcalo prekrijemo z masko s conami (odprtinami), kjer merimo ukrivljenost, oziroma odmik p po conah. Ker so cone dokaj široke, bomo privzeli, da merimo odmik za sredo cone. Če oddaljenost con narašča s korenom zaporedne cone (x je sorazmeren z i1/2), in če bomo risali odmik p glede na številko cone, bomo dobili premico, to je tako imenovana linearizacija.
      - število con naj bo n
      - polmeri zunanjih robov con (1,2,3,4, ...) naj bodo Oi2=i*(r2/n), to ustreza naši zahtevi po linearizaciji
      - razdalja p naj bi bila torej p = x2/R = Oi2/R = i*r2/(R*n)
      - ker pa bomo privzeli, da velja rezultat (odmik p) za sredo cone, kjer bomo tudi opazovali, bomo uporabili prirejeno enačbo za sredo con: 0.5, 1.5, 2.5, 3.5 itn
      - iz povedanega sledi za odmik p od sfere: pi = (2*i-1)r2/(2*R*n)
      - i teče od 1, 2, ... do n
      Vsekakor je tukaj privzetih nekaj približkov, a tudi če računamo s povprečnim odmikom od sfere za posamezno cono in lego tega povprečnega odmika, se rezultati dosti ne razlikujejo od zgornje poenostavitve - odmiki so znotraj negotovosti naših meritev.
      Možne bi bile tudi meritve, da bi premikali hkrati umetno zvezdico in nož, v tem primeru je odmik p = x2/(2R) - premiki za pol manjši (zvezdica in nož sta v goriščni ravnini posamezne cone, oziroma ju tja premaknemo), a vprašanje je, če bi s tem zmanjšali napako meritev.
      Spodaj je grafični prikaz maske in forma za izračun.

      razmerje med sfero in parabolo
      Slika prikazuje razmerje med sfero in parabolo. Če si sfero v mislih spremenimo v ravno črto, potem bo parabola videti tako, kot kaže spodnji del slike.

      maska iz kartona s štirimi mernimi conami
      Maska iz kartona s štirimi mernimi conami in pod njo diagram, ki kaže idealno parabolo in dovoljena odstopanja - velja za ogledalo iz navodil. Naše vrednosti so drugačne.
      k = r^2/4nR^2
      pi = 2kR(2i-1) - lega noža, odstopanje parabole od sfere

      Oi = r*sqrt(i/n) - zunanji robovi mernih con na maski
      z = lambda/4k - toleranca ali dovoljeno odstopanje od parabole. lambda je valovna dolžina vijolične svetlobe in znaša 0,0004 milimetra:


      Forma za izračun maske (oi) in izračuni odstopanja parabole (pi) od sfere - proces paraboliziranja (več preberi v Krekovih navodilih ali spodaj).

      Vnesi R, r, n:
      [mm] = R - radij ukrivljenosti, ki znaša dvakratno vrednost goriščne razdalje (2f)
      [mm] = r - polmer ogledala (D/2)
      = n - število mernih con na maski



      Glej tudi: Mirror Zone Calculator
      Designing and calculating Couder screens for Foucault testing !!!!!!!!!!!!

      Matematična primerjava med parabolo in sfero.

      Če želimo dobiti enačbo parabole (Yp=a*x2), ki se v temenu najbolje prilega sferi, moramo izračunati koeficient a. Ukrivljenost, oziroma radij poljubne krivulje se izračuna po naslednji povezavi: R = [1+(dy/dx)2]3/2/(d2y/dx2).
      - za parabolo, ki ima teme v točki x=0 velja: dy/dx = 2ax in d2y/dx2 = 2a
      R=[1+(2ax)2]3/2/(2a)
      - v točki x=0 je R=1/(2a)
      a=1/(2R)
      Yp=x2/(2R)
      Polmer kroga R je enak polmeru ukrivljenosti parabole v točki x=0.


      Slika prikazuje pot parabole in sfere (R=260cm), če je ukrivljenost parabole (Yp=x2/(2*R)). v točki 0 enaka ukrivljenosti sfere (Ys=-(R2-x2)1/2+R). Narisano z mrežnim programom: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/okni.html , točka 4. Črna krivulja je razlika krivulj sfere in parabole (Y = Ys-Yp = -(R2-x2)1/2+R -x2/(2*R)) in je za x/R<<0.05 približno x4/(8*R3)) ). Za naš primer je razlika na robu zrcala (rzrcala=159 mm in ukrivljenosti R=2*f=2560 mm) samo Y(159) = Ys - Yp = 4.942466401 - 4.937695313 = 0.004771 [mm]. To je samo slabih 5 mikrometrov, oziroma 4771 nm, kar je 10 valovnih dolžin modre svetlobe. Z enim poliranjem snamemo približno od 1 do 2 mikrometra zrcala - to je groba ocena. Razliko med obema krivuljema se na oko zazna šele pri x = 0.6 m = 600 mm, kjer znaša okrog 1 mm. Parabola natančneje zbira žarke v gorišču kot sama sfera - žarki vzporedni z optično osjo se teoretično zberejo v točki gorišča paraboličnega zrcala.

      Polmer ukrivljenosti parabole se spreminja po zvezi:
      Rp=R*(1+x2/R2)3/2.
      Razlika polmerov parabole in sfere je: Rp-R = R*(1+x2/R2)3/2 - R,
      za majhne x-se glede na R kar dobro velja 3*x2/(2*R).
      Razlike med parabolo in hiperbolo glej v spodnji tabeli, najprej jo napolni z gumbom [ ], ki opravi izračun.
      Polmer bere zgoraj v formi.








    27. Merjenje - testiranje zrcala z masko, 23. 9. 2005 (petek), od 23:00 do do 01:30. naslednjega dne.
      Dokaj obetavni rezultati !!!!!!!!!!!!!!!!!!!




      Izračun razlike krvinskih radijev za parabolizacijo našega zrcala (dR=8,2mm).


      Meritve oblike zrcala niti niso tako vstran od premice - parabole. Meritve opravil Gregor Vertačnik, edini z izkušnjami, naknadno še Klemen Blokar.




    28. Poliranje zrcala, 29. 9. 2005 (četrtek), od 20:00 do do 23:00, štirje obhodi.
      Rob še zmeraj ni spoliran. Kako bomo rešili ta problem?
      Bilo je nekaj debate o vremenskih modelih in napovedih, padlo je več dežja kot je bilo napovedano.
      Pogovor je tudi nanesel na predstavitev astronomije v okviru (ŠZTD) Šolskega znanstvenega tehničnega društva (30.9.2005 - petek dopoldan). Astronomijo sta predstavljala Klemen Blokar in Dejan Kolarič - bilo je nekaj zanimanja, a v splošnem je danes naravoslovje manj atraktivno za mlade kot bi si želeli. Ljudje še zmeraj napačno sklepajo, da se da živeti zgolj od trgovine in pravdanja. Dobro je, da se na šolah gojijo naravoslovni krožki, tudi če trenutno trend ni naklonjen naravoslovno matematičnim znanjem.





    29. Merjenje - testiranje zrcala z masko, 1. 10. 2005 (sobota), od 20:00 do do 00:30. naslednjega dne. 2 obhoda pri poliranju.
      Najprej je sta Gregor in Andrej pomerila zrcalo (pred dodatnim poliranjem), rezulti prejsnjih poliranj so bili nenavadni, zrcalo je spremenilo obliko čez parabolo. Gregor je postragal matrico, tako da je poliranje potekalo samo na pasu od približno 80 do 120 mm od optične osi (poteze +-4 cm čez rob). Po dveh poliranjih smo se proti sredini precej približali paraboli, na robu pa nekoliko manj. Meritve so opravili Andrej, Matija in Klemen. Rezultati se seveda nekoliko razlikujejo in so predstavljeni v spodnjem grafu. Meritve in izračune je sprogramiral Gregor Vertačnik v c-ju - vizualizacija zaenkrat poteka v Excelu ali z linux orodji (mojster Andrej). Program je izracun_odmika.exe, last Gregorja Vertačnika. (za Windows okolje).
      ENAK izračun je vsem dostopen preko mreže in JavaScript procedure v html dokumentu izracun_odmika_sfe_parabola.html.
      OGLEJ SI ENAK IZRAČUN, LE DA SO NA VOLJO ŠE GRAFI (deluje le v IE - škoda).


      Vodoravnica je sfera, črna krivulja je odmik od parabole. Gregor je postragal matrico tako, da je poliranje potekalo samo na pasu od približno 80 do 120 mm od sredine matrice (poteze +-4 cm čez rob). Krivulje so sad odčitavanj različnih merilcev iste površine, razlike so očitne.

      Potrebno je bilo še enkrat vrezati žlebove, na matrico položiti mrežo, jo s toplim ogledalom vgravirati v matrico, mrežo odstraniti, matrico namiliti, nanjo položiti ogledalo in jo zaščititi pred zdrsom z obročem iz papirja. Tako čaka ogledalo na naslednje postopke.



    30. Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje, 17. 10. 2005 (ponedeljek), od 20:00 do do 10:30. 1 obhoda pri poliranju.

      Nekoliko smo bili prehitri in smo matrico pripravili ravno obratno kot smo si prvotno zamislili, tako da je odstopanje od zeljene parabole presegalo za 10 mm zeljeno vrednost v goriscu zunanje šeste cone (skupaj 18 mm namesto 8.2 mm). Slabo voljo smo nekako premagali s čakanjem na boljše čase, trenutke (razocaranje = fijasko/t2). Premiki cez rob so bili 2 cm, napaka je bila v oblikovanju matrice:
                               <------->
         ___________________________________________________
        |____________________zrcalo_________________________|
      _______     __________________________      _______
      |      |____|            matrica       |____|      |
      |______________________________________________ ___|
      Iz shme se vidi, da smo premalo polirali cono 4 in 5, coni 6 pa smo strmino se manjsali (daljsali gorisce).



    31. Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje, 21. 10. 2005 (petek), od 20:00 do do 23:30. 2 obhoda pri poliranju.

      Zrcalo se je tokrat nekoliko oddaljilo od parabole in sicer bližje k sferi.
      Premiki cez rob so bili 4 cm, oblika matrice je bila:
                               <------->
         ___________________________________________________
        |____________________zrcalo_________________________|
      
          14cm         10cm      0 
             __________                     _________ 
      _______|        |__________|__________|       |_______
      |                    matrica                         |
      |____________________________________________________|
      Iz shme se vidi, da smo najbolj polirali coni 3 in 4 in deloma 5, 6, dve poliranji pa sta bili nekoliko preveč. Kar kažejo meritve - obrati: 0, -5.5, -7, -1.5, 4.5, 13.5
      in grafa.

      Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko
      Graf izdelan s c-jem na Linuxu, c koda Gregor - Linux grafi Andrej.

      Zelo poučna (!!!!!!!!!!!!) je animacija odboja od zrcala pri rezanju žarkov - brez maske, rezilo je bilo pred goriscem.

      Iz slike se vidi, da so nakloni zunanjih in notranjih delov blizu sfere, cone med 8 in 15 cm od sredine pa so pregloboke, so pod sfero - zrcalo ima obliko narobe obrnjenega klobuka. Animacijo posnel Grgor Vertačnik, slikice je animiral Andrej Lajovic. Gregor pravi, da smo krater na sredi zrcala pridelali s prejšnjim poliranjem, ki je potekalo po daljšem odmoru, v katerem pa zrcalo ni bilo položeno na matrici in se je matrica deformirala po svoje.



      Podobi zrcala z masko s conami za merjenje ukrivljenosti zrcala.


      Oblika prirezanih odbitih žarkov.



      Iz: http://forum.orion-drustvo.si/viewtopic.php?t=1005
      Objavljeno: 24 Okt 2005 17:40:37 Naslov sporočila:
      --------------------------------------------------------------------------------
      V astronomskem društvu Vega poliramo 32 cm ogledalo in smo se potrudili naše mučenje in testiranja izliti na spletno stran: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/potek_izde_tel_30f_4_adv.html Res je malo dolga stran, vsebuje pa vse naše odisejade. Na začetku strani je povezava do izračuna pri testiranju, na koncu strani pa Krekova navodila in naši rezultati. Še posebej je poučna animacija testa z nožem, ki je doslej še nismo videli na nobeni spletni strani. Animacija pokaže kako lepo smo "zasračkali" naše zrcalo, vendar pa do sfere na srečo ni daleč (čeprav na prvi pogled stvar deluje grozovito ). Kakorkoli, kdorkoli se muči z izdelavo teleskop ta stran mu utegne olajšati muke.
      LP, Gregor
      _________________ Vodice, Gorenjska, 14°30'1'' E & 46°11'31'' N, 345 m.n.m; 17,5 cm home-made APO Newton


      tilen
      Lieutenant Commander

      Pridružen/-a: 08 Sep 2003 11:09:45 Prispevkov: 331
      Kraj: Kamnik
      Objavljeno: 25 Okt 2005 13:23:31 Naslov sporočila:

      --------------------------------------------------------------------------------
      Živjo!
      Gregor zelo zanimivo in poučno branje. Predlagam vsem amaterjem, ki jih tema zanima, ''nujno'' branje za samograditelje. P.S: Čestitke ob diplomi

      lp
      _________________
      Galaxy D8, 20 cm, f/6 Dobson

      primož
      Captain


      Pridružen/-a: 30 Avg 2004 13:08:32 Prispevkov: 579
      Kraj: Senovo
      Objavljeno: 25 Okt 2005 14:48:27 Naslov sporočila:

      --------------------------------------------------------------------------------
      Odlično Gvert, čeprav moje zrcalo trenutno miruje, imam z njim še kar nekaj dela,
      ta stran mi bo vsekakor prav prišla. Bom tudi jaz poizkusil narediti animacijo oblike.
      _________________
      TAL-200K, Meade TeleStar NG 60, 10x50 Tento binokular
      Senovo, Krško
      http://www.zvezdogled.net

      gvert
      Lieutenant Commander
      Pridružen/-a: 21 Avg 2004 19:08:07
      Prispevkov: 249
      Kraj: Vodice
      Objavljeno: 25 Okt 2005 19:54:47 Naslov sporočila:
      --------------------------------------------------------------------------------
      Tilen: Hvala!
      Sem vesel, da marsikdo prebere naše izkušnje in ne ponavlja bebastih napak drugih.
      Stran se bo seveda še dopolnjevala, mogoče pogruntamo še kaj pametnega.
      LP, Gregor
      _________________
      Vodice, Gorenjska, 14°30'1'' E & 46°11'31'' N, 345 m.n.m; 17,5 cm home-made APO Newton








    32. Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje, 28. 10. 2005 (petek), od 19:30 do do 23:00. 1 obhod (eno poliranje).

      Uro in pol smo porabili za delovni sestanek ADV: sponzorji, S. mrk Turčija 2006 - cena, koledar, kako naprej s teleskopom, itn.

      Oblika zrcala se je tokrat nekoliko bolj približala sferi, glede na predhodnje poliranje.
      Premiki cez rob so bili do 4 cm, oblika matrice je bila:
                               <------->
         ___________________________________________________
        |____________________zrcalo_________________________|
      
        15cm       11cm         0   
           _________                          _________ 
      _____|       |____________|_____________|       |_____
      |                    matrica                         |
      |____________________________________________________|
      Polirna cona je bila med 10 in 14 cm. Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm): 0, -4.5, -4, 0, 4, 15
      - oglej se ši grafe.

      Aktivni del matrice je razviden iz slike - bel "obroč". Poliranje je opravil Grgeor, meritev pa Andrej.

      Graf - Andrej.
      poliranje 28.10.2005
      Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko




    33. Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje, 4. 11. 2005 (petek), od 19:30 do do 24:00. 2 obhoda (poliranja).

      Oblika zrcala se tokrat ni bistveno izboljšala, še zmeraj je nad sfero. Nekoliko smo se ujeli v past primernega oblikovanja matrice.
      Premiki cez rob so bili do 4 cm, oblika matrice je bila:
                               <------->
         ___________________________________________________
        |____________________zrcalo_________________________|
      
             12cm      8cm      0   
               _________                  _________ 
      _________|       |________|_________|       |_________
      |                    matrica                         |
      |____________________________________________________|
      Polirna cona je bila med 8 in 12 cm. Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm),
      po prvem poliranju (meril Klemen): 0, -2, -0.5, 1.5, 4.5, 14.5
      po drugen poliranju (meril Peter): 0, -2, -3, -2, 3.5, 15
      po drugen poliranju (meril Gregor): 0, -4, -5.5, -4.5, 0.5, 13.5
      - oglej se ši grafe.

      Aktivni del matrice je razviden iz slike - bel "obroč".

      poliranje 4.11.2005
      Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko . "Zadnji" dve krivulji, zelena in črna, sta dve meritvi iste površine po drugem poliranju. Črna krivulja pripada Petru, ki je prvič opravil meritev. Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os.




    34. Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje, 11. 11. 2005 (MARTINOVO - petek), od 19:30 do do 22:00. 2 obhoda (poliranja - Gregor).

      Oblika zrcala se je tokrat nekoliko izboljšala, smo bližje sferi oziroma sedaj že paraboli.
      Premiki čez rob so bili do 3 cm pri A in 6 cm pri B, oblika matrice je bila (A, B):
      a)
                             <------->
         ___________________________________________________
        |____________________zrcalo_________________________|
      
                                0   
                                
      __________________________|___________________________
      |                    matrica                         |
      |____________________________________________________|
      
      -------------------------------------------------------------------------
      b)
                               <------->
         ___________________________________________________
        |____________________zrcalo_________________________|
      
             11cm              0   
               ____________________________________ 
      _________|                |                 |_________
      |                    matrica                         |
      |____________________________________________________|
      A) Polirna cona je bila celotna površina. Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm),
      po prvem poliranju (meril Gregor in Dejan): 0, -0.5, -0.5, 1, 5, 17

      B) Polirna cona je bila celotna površina, razen rob (5cm). Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm),
      po drugen poliranju (meril Gregor): 0, 0.5, 2, 3, 8, 22
      - oglej se ši grafe.

      Aktivni del matrice je razviden iz slike - bel "obroč".

      poliranje 4.11.2005
      Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko . Črna krivulja pripada drugemu nizu meritev. Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os.









    35. ZAČETEK PO DOLGI PAVZI (ZIMA, ŠOLA, SONCEV MRK 29.3.06 - Turčija od 15.3. do 3.4., itn)



      Vlivanje (dolivanje) matrice - oblikovanje,
      15. 5. 2006 (ponedeljek), od 19:30 do do 23:00.

      brusenje zrcala
      Vlivanje mešanice katrana, kolofonije in cebeljega voska skozi gazo. Prej je Gregor (med segrevanjem na plinskem gorilniku) spreminjal razmerja med vsemi tremi sestavinami in vročo zmes kapljal v hladno vodo, ter sproti testiral mehkobo, oziroma trdnost zmesi. Dolivanje matrice je bilo potrebno, ker je stara površina bila že zelo tanka in morebiti umazana z grobimi prašnimi delci.


      brusenje zrcala
      Na vročo zmes smo dali plastično folijo in nanjo položili ogledalo, da bi se matrica prilagodila obliki zrcala.


      brusenje zrcala
      Tipanje oblike matrice po ohladitvi, ni nam najbolje uspelo. Miza ni bila vodoravna, zrcalo je bilo premalo segreto, itn.


      brusenje zrcala
      Na sredi je manjkalo kar nekaj zmesi, ki smo jo nanašali iz postrganih robov.




    36. Oblikovanje matrice - rezanje kanalov,
      19. 5. 2006 (petek), od 20:30 do do 24:00.

      brusenje zrcala
      Ko smo z drgnjenjem vročega zrcala po matrici površino že kar solidno oblikovali, smo začeli zarisovati mrežo kanalov - seveda je žaga spet služila za risanje smeri kanalov.


      brusenje zrcala
      Vrezovanje kanalov.


      brusenje zrcala
      Vrezovanje kanalov.




    37. Oblikovanje matrice - vtiskanje fine mreže,
      22. 5. 2006 (ponedeljek), od 19:30 do do 23:00.

      brusenje zrcala
      Po vtiskanju fine mreže na matrico, je Gregor dodatno, glede na vzorec vtisnjene mreže, z olfo oblikoval matrico, jo prilagajal zrcalu.


      brusenje zrcala
      Zgoraj se učenci učijo iskati nebesne objekte s starim teleskopom (tip Newton) brez vodenja. Kdo so ti učenci, nam pove spodnje pismo:
      " Dober dan.
      Na OŠ Škofljica imamo prvo leto izbirni predmet daljnogledi in planeti. Ker zaenkrat še nimamo ustrezne opreme bi si želeli ogledati še v tem šolskem letu vaš observatorij. V skupini je 11 otrok. V upanju, da imate še proste termine vas lepo pozdravljam, Marjan Bakan "




    38. Poliranje - oblikovanje matrice,
      26. 5. 2006 (petek), od 20:00 do do 23:00.
      1 obhod (testno poliranje - Klemen).

      brusenje zrcala
      Po prvem testnem poliranju je Gregor še dodatno oblikoval matrico, glede na področja, kjer je ostal cerov oksid (polirna zmes) takorekoč nedotaknjen. Po končanem poliranju seveda zmeraj površino matrice namilimo in nanjo položimo ogledalo. Oba sklopa zaščitimo z objemko iz kartona, drugače lahko zrcalo zdrsne iz matrice.




    39. Merjenje oblike zrcala, namestitev diode kot točkasti vir svetlobe (pridobili spajkalnik),
      29. 5. 2006 (petek), od 19:00 do do 23:00.
      Eno merjenje oblike zrcala (testno poliranje - Andrej).

      Poliranje je potekalo enkrat, zato nismo pričakovali zelo različnih meritev glede na 11.11.2005. cona je bila celotna površina, razen rob (5cm). Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm),
      po prvem pomladnem poliranju 26.5.2006 (meril Andrej - prvič z diodo modre barve in po poliranju z na novo nalito matrico):
      0, 1, 2, 3.5, 8, 21
      - oglej se ši grafe.
      poliranje 4.11.2005
      Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko . Črna krivulja pripada poliranju iz 11.11.2005, rdeča pa stanju po zadnjem poliranju in meritvi 29.5.2006. Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os.



    40. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      3. 6. 2006 (sobota), od 20:00 do do 23:00.

      Poliranje brez posebnega oblikovanja matrice - strganje nepravilnosti iz matrice.
      Eno merjenje oblike zrcala:
      0, 1.5, 3, 5, 9.5, 21.5



    41. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      5. 6. 2006 (ponedeljek), od 19:00 do do 24:00.

      Eno poliranje brez posebnega oblikovanja matrice.
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 2, 3, 4.5, 8, 20

      Izdelava ročne matrice iz zamaška od radenske. Poliranje opravil Gregor.

      brusenje zrcala
      brusenje zrcala
      Oblikovanje matrice v topli vodi na zrcalu.

      brusenje zrcala
      2 X ročno poliranje, kaotično premikanje, določene predele se intenzivneje polira, eden obrača zrcalo.
      Merjenje oblike zrcala 2:
      0, 3.5, 5.5, 7.5, 11, 24.5
      Merjenje oblike zrcala 3:
      0, 1.5, 3, 4, 8, 16 ?????????????



    42. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      12. 6. 2006 (ponedeljek), od 19:00 do do 24:00.

      2X ročno poliranje, kaotično premikanje, določene predele se intenzivneje polira, eden obrača zrcalo.
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 1, 2.5, 3.5, 8, 22
      Merjenje oblike zrcala 2:
      0, 1.5, 3, 4.5, 8.5, 21.5

      brusenje zrcala
      Ocena gorišča s pomočjo Sonca, f=128 cm +- 1 cm



    43. Izdelava objemke za vpetje zrcala med poliranjem,
      12. 7 2006 (sreda 20:30 do 23:00).

      Težave pri poliranju so nas privedle do sklepa, da poskusimo zrcalo premikati po polirni matrici z objemko. Tako tudi piše v navodilih, ki jih nismo dosledno upoštevali. Bomo videli, kakšni bodo rezultati. Poliranje na robovih je sedaj namreč dalo obliko krajcev klobuka - morebiti prevelik vpliv pritiska rok in direktnega segrevanja zrcala preko dlani. Kako vpeti prirezano zrcalo v leseno objemko? Gregor je dal izdelati lesen kolut premera zrcala. Najprej smo zrcalo hoteli vpeti z objemko na kolut, nakar je Gregor svetoval, da kolut s katranom prilepimo direktno na zrcalo. Zatorej smo najprej celoten kolut prevlekli s katranom. Tako smo ga tudi zaščitili pred vodo.
      brusenje zrcala
      Gregor je z nožem premazal staljen katran na lesen disk. Ni težko uganiti, čemu je primarno bila namenjena delovna površina na mizi - karton.

      brusenje zrcala
      Katran je nato po površini zgladil z dnom vroče ponve.




    44. Zavijanje lesenega koluta, držala zrcala, s folijo
      17. 7. 2006 (ponedeljek 19:30 do 20:00).

      brusenje zrcala
      Zadnjič smo kolut premazali s katranom, ga pričvrstili na zadnjo stran zrcala, obe površini sta se dodobra sprijeli. Sedaj "smo" kolut, držalo še zavili s folijo.

      Po tej malenkosti smo se posvetili:
      zahodu Sonca, sencam Triglava, prečudoviti zarji, slikanju polariziranosti neba, itn.
      brusenje zrcala
      Nase sence.

      brusenje zrcala
      Vidimo tudi na 47 km oddaljeni Kum, višine nekaj nad 1200m.



    45. Oblikovanje matrice s segrevanjem matrice in zrcala s pomočjo kaloriferjev
      14. 8. 2006 (ponedeljek 19:30 do 21:30).

      brusenje zrcala
      Segrevanje marice s pomočjo kaloriferja.

      brusenje zrcala
      Segrevanje zrcala s pomočjo kaloriferja.

      Dejan pravi:"Slike povedo več kot 1000 besed."

      Doživljamo manjši zastoj v izdelavi zrcala - upamo na najboljše.



    46. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      21. 8. 2006 (ponedeljek), od 19:30 do do 22:00.

      1X poliranje.
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 2, 3.5, 5.0, 8.5, 21.5




    47. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      28. 8. 2006 (ponedeljek), od 19:30 do do 22:00.

      1X poliranje.
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 1, 2, 4, 7.5, 20.5




    48. Poliranje, merjenje oblike zrcala (katastrofa)
      11. 9. 2006 (ponedeljek), od 19:00 do do 22:00.

      1X poliranje.
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 18, 20.5, 22, 25.5, 36.5

      poliranje 18.09.2006
      Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko . Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os. Poliranje (oblikovanje matrice) je dalo katastrofalno obliko: 0, 18, 20.5, 22, 25.5, 36.5
      .



    49. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      16. 9. 2006 (sobota), od 19:00 do do 23:00.

      1X poliranje.
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 2.5, 6.5, 9, 12.5, 19




    50. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      18. 9. 2006 (ponedeljek), od 19:00 do do 22:00.

      2X poliranje.
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 5, 9.5, 12, 16, 25
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 4.5, 9.5, 13, 17, 27

      poliranje 18.09.2006

      Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko . Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os. Zrcalo smo po domače preveč poglobili na sredi (meritve - obrati: 0, 4.5, 9.5, 13, 17, 27).




    51. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      28. 9. 2006 (četretek), od 19:00 do do 22:00.

      3X poliranje.
      Merjenje oblike zrcala 1:
      0, 6, 13.5, 19, 24, 35
      Merjenje oblike zrcala 2:
      0, 7, 12.5, 16, 20.5, 32.5





    52. Merjenje oblike zrcala
      6.11.2006 (), od 20:00 do 22:00.


      Merjenje oblike zrcala:
      0,8,13,16,20,34





    53. Poliranje, merjenje oblike zrcala
      23.12.2006 (sobota), cel dan od 09:00 do 24:00.

      11X poliranje.
      poliranje 4x 
         ____   ____
      __|    |_|    |__
      
      meritve
      0,3.5,7.5,9.5,14.5,26.5
      
      poliranje 2x
      meritve
      0,4,6,8,12,25
      
      poliranje 2x
      meritve
      0,2,3.5,5,8.5,21.5
      
      poliranje 3x
      meritve
      0,0.5,1.5,1.5,3,13
      
      
      
    54. 25.12.2006
      Ponedeljek - poliranje 2x
      meritve
      0,1,2.5,3.5,6.5,17.5
      
      poliranje 2x
      meritve
      0,1,4.5,6,9,19
      
      
      Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko . 
      Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os. 
      Zrcalo se približuje željeni obliki (meritve 25.12.2006 - obrati: 0,1,4.5,6,9,19).
      
      
      
      
      
    55. Izdelava referenčnega merilca oblike zrcala (15 ur),
      12.2.2007 (ponedeljek) in še nekaj ostalih dni
      
      Da ne bi bili v dilemi glede oblike, bomo izdelali še eno naparavo
      za merjenje ukrivljenosti zrcala po navodilih 
      iz (vira izbrskal: Andrej Lajovic):
      Merilec:
      http://www.stellafane.com/atm/atm_foucault_tester/atm_tester_main.htm
      
      Program za obdelavo slik:
      http://foucault.sourceforge.net/screenshots.html
      
      Prirejen merilec izdelujemo že kar nekaj časa, slike sledijo.
      
      
      Po načrtih iz: 
      http://www.stellafane.com/atm/atm_foucault_tester/atm_tester_plans_1.htm
      
      iz_teleskopa
      "Kletka" za fotoaparat z odprtino, britvico, diodo za osvetljevanje zrcala, 
      ki se premika po optični osi, spredaj je merilec premika (1 obrat kazalca pomeni
      premik enega mm). Kletka je postavljena na tripod z nastavljivimi nogami - vijaki.
      Zraven pa si pomagamo še s "cvingami" in ostalimi primeži - po domače.
      
      iz_teleskopa
      Pogled na nosilec od zadaj.
      
      iz_teleskopa
      Skozi odprtino nosilca fotoaparata se vidi zrcalo.
      
      




    56. Merjenje z referenčnim merilcem oblike zrcala, Foucaultov zvezni foto test (5 ur),
      15.4.2007 (ponedeljek) 
      
      Merilec po načrtih:
      http://www.stellafane.com/atm/atm_foucault_tester/atm_tester_main.htm
      Program za obdelavo slik:
      http://foucault.sourceforge.net/screenshots.html
      
      Andrej pravi: "V ponedeljek sem s precej truda končno uspel narediti tri serije
      fotografij zrcala z novim tipom merilca. Včeraj smo jih obdelali s
      programom "foucault" (foucault.sf.net)!"
      
      Rezultati:
      odboj od zrcala
      Animacija slike zrcala pri premikanju noža.
      
      iz_teleskopa
      
      iz_teleskopa
      
      iz_teleskopa
      
      
      Kaj pomenijo ti rezultati glede na prejšnjo izvedbo meritev???
      Potrjujejo meritve (odstopanja) glede na Foucaultov senčni test, 
      ki ga je izdelal Gregor V. po Krekovem navodilu. 
      A kaže se nekaj več odstopanj, saj je nov test zvezen, in
      če je dobro izveden, bi naj bil, sploh za velika zrcala, zelo primeren.
      Še naš čaka poliranje in testiranje nove izvedbe glede na pričakovane 
      rezultate poliranja.
      Sploh pa skrbita obupen rob in center, ki je sicer zasenčen s sekundarnim 
      zrcalom, a vseeno je bolj podoben kraterju kot zrcalu teleskopa.
      Samo zrcalo kot celota se tudi zdi kar precej valovito.
      A zdi se, kot da smo blizu cilja.
      
      -------------------
      Še nekaj teorije:
      V tem primeru se premika hkrati umetno zvezdico in nož,
      odmik noža je sedaj  p =  x2/(2R)  - torej za pol manjši 
      (zvezdica in nož sta v goriščni ravnini posamezne cone, oziroma ju tja premaknemo, 
      glej teorijo pod naslovom "Izračuni za korekcijo sfere v parabolo" - zgoraj).
      Program pa iz podatkov za premik in slik (kolikšen del zrcala je osvetljenga),
      izračuna obliko zrcala (torej tudi morebitni odmik sfere od parabole).
      Ta metoda prihrani utrodljivo štetje obratov in napenjanje oči
      pri oceni osvetljenosti con, ki so ponavadi tudi zelo široke.
      
      
      Glej tudi:
      
      Foucault test - wikipedia
      
      
      
       Foucault Test Analysis
      
      
      
       Designing and calculating Couder screens for Foucault testing !!!!!!!!!!!!
      
      
      
       Der Lyot- oder Phasenkontrast-Test
      
      
      
      Merilec po načrtih:
      http://www.stellafane.com/atm/atm_foucault_tester/atm_tester_main.htm
      Program za obdelavo slik:
      http://foucault.sourceforge.net/screenshots.html
      
      
      
      Build a Mirror Tester !!!!!!!!!!!!!!!
      
      
      
      
      
      
      
      
      Princip Foucaultovega senčnega testa - merjenje zrcala - animacija, izračun con, Zorko vičar.
      
      
      
      
      
      
    57. 11 poliranj, nazaj k sferi, Foucaultov zvezni foto test (8 ur),
      5.5.2007 (sobota) 
      - površina ogledala se je izboljšala
      
      
    58. Poliranje, nazaj k sferi, Foucaultov zvezni foto test (2 uri),
      7.5.2007 (ponedeljek) 
      
    59. Poliranje 6x, nazaj k sferi, Foucaultov zvezni foto test (2 uri),
      14.5.2007 (ponedeljek)
      
      - pridobili: "univerzalno" mehanično mizico, vzporedni primež (šrajfštok),
        kladivo z magnetkom, daljnogled (10X50, 18 EUR, ni tako slab kot kaže cena)
      
      Slika sledi.
      
      
      Uporaba daljsega casa med slikanjem.
      
      
      
    60. Poliranje, nazaj k sferi 6x (2 uri),
      16.5.2007 (sreda)
       
      
      Kanale smo vrezali kar z žago, ki je postala tako univerzalno orodje.
      Ideja Andrej Lajovic, foto Jure Varlec (z mobilnim telefonom).
      
      
      
    61. Poliranje, nazaj k sferi 10x (3 ure),
      21.5.2007 (ponedeljek)
       
      
      Umeritvene slike naredil in obdelal Andrej Lajovic 
      - rezultat je zgornji graf, sfera ni ravno idealna.
      
      
      
      zrcalo_pol_23_7_07.jpg
    62. Poliranje, enak postopek kot prejsnje dni - cikcak 4x (1 ura),
      23.5.2007 (sreda)
       
      
      Umeritvene slike naredil in obdelal Andrej Lajovic 
      - lahko da je premik fotoaparata premajhen.
      
      
      
    63. Poliranje, 1/4 - cikcak 6x (1 ura),
      30.5.2007 (sreda)
      
      Poliralo se je z osrednjim delom matrice.
             _________
      _______|       |________
       
      
      
      Umeritvene slike posnel in obdelal Andrej Lajovic.
      Pri conah pod 40 mm program kaže slabo usklajenost noža z optično osjo, 
      vzrok ni popolnoma jasen - izboljšave, premisleki sledijo ...
      
      
    64. Poliranje, 1/4 - cikcak 5x (2 uri),
      4.6.2007 (ponedeljek)
      
      Poliralo se je s srednjim kolobarjem matrice - polirno površino je
      predlagal in obdelal Gregor Vertačnik.
         ____      ____
      ___|  |______|  |____
       
      
      
      Umeritvene slike posnel in obdelal Andrej Lajovic.
      S oblika zrcala je manjsa, kako naprej?
      


    65. Poliranje in meritve, 3.7.2007, 6.8.2007, 27.8.2007  (12 ur),
      
      Krivinski radiji (iz programa foucault)
      
      zrcalo_poliranje
      zrcalo_poliranje
      3.7.07
      
      zrcalo_poliranje
      _____|  |____|  |_____
      6.8.07
      
      zrcalo_poliranje
      zrcalo_poliranje
      ____|  |______|  |____
      27.8.07
      
      
      
      
      zrcalo_poliranje
      Krivulje površine zrcala pri zadnjih nekaj meritvah in sicer 
      referenčno glede na parabolo z goriščem 1235 mm. 
      Na tej sličici je dobro videti, kako deluje naš program: vse
      krivulje se na desni iztečejo v isto točko, kar je posledica tega, da
      integracijo meritev izvrši od roba navznoter. Z drugimi besedami, če
      želimo krivulje primerjati absolutno, pri tem predpostavljamo, da se roba
      pri poliranju nismo dotaknili. Tega se je treba pri interpretaciji
      zavedati. Ni pa še popolnoma jasno, kako smo uspeli
      pri zadnjem poliranju "pridelati" grbo okoli r=140. 
      Na žalost se svet noče obnašati tako, 
      kot bi mi od njega pričakovali...
      
      
    66. Poliranje do sfere, 1/4 - cikcak 18x (4 ure),
      3.9.2007 (ponedeljek)
      
      Razlog, radi bi bolje kontrolirali potek poliranja do parabole.
         
      _____________________
       
      
    67. Poliranje nekaj 10x,
      od 3.9.2007 do 12.12.2007
      
      
      Na grafu je
      zadnjih nekaj meritev glede na referenčno parabolo, s sivimi črtami pa so
      vrisane parabole z 1, 2 in 3 mm drugačnimi gorišči (v obe smeri). Če
      prispemo na katerokoli od njih bo vse v redu.
      
      Po tehtnem razmisleku se je izkazalo, da že praktično od vsega začetka
      delamo isto napako, in sicer to, da ne poliramo roba. Neintuitivno se
      sicer zdi, da bi morali polirati rob, če je že tako "potlačen", vendar se
      je treba po drugi strani zavedati, da ga ne bomo nikoli popravili, če se
      ga sploh ne dotaknemo. Naš dosedanji načrt je bil poglobiti zrcalo v
      sredini, nato pa popraviti obliko roba; zdaj smo enotnega mnenja, da mora
      biti postopek RAVNO OBRATEN: najprej izravnajmo rob, nato pa se bomo
      ukvarjali s preostankom površine. To bo močno olajšalo tudi delo pri
      merjenju, saj lahko pri popravljanju roba napredek približno spremljamo
      kar "na oko". Dokler na ta način ne bomo zaznali napredka, nam ni treba
      izvajati dolgotrajnih meritev s fotografiranjem, ki so nam zadnje časa
      požrle precej časa.
      
      Ob naslednji priložnosti bomo zato pogreli matrico in jo čim bolj
      uskladili z zrcalom, nato pa bomo popraskali le kak centimeter zunanjega
      roba. Naš cilj je, da področje, kjer se intenzivnost poliranja najbolj
      spreminja z radijem, postavimo na sredino našega problematičnega roba.
      Zdi se, da bo tokrat zares šlo na bolje.
      
      ____________________
       
      
    68. Poliranje nekaj 10x,
      od marca 2008 do 16.6.2008
      
      
      Odstopanje od parabole.
      Neustrezna oblika rdeča krivulja, obetavna oblika zelena krivulja.
      
      Po mnooogih krogih poliranja (nismo šteli), smo 16. junija ponovno
      pomerili obliko zrcala. Z velikim veseljem smo ugotovili, da se stvari
      premikajo v pravo (pričakovano) smer: naklon roba se izboljšuje.
      Oblika se je bolj ali manj ohranila le na zunanjega pol centimetra,
      kar ni problematično, ker na ta predel nikoli nismo zares računali.
      Odločili smo se, da še nekaj časa vztrajamo pri istem početju, da se
      rob še malo bolj zgladi, nato pa se spravimo na fino oblikovanje.
      
      Naš cilj je z obliko priti na eno od sivih črt, ki predstavljajo parabole. Na
      zadnjem grafu sta narisani oblika zrcala 7. aprila letos (rdeča
      krivulja) in 16. junija (zelena krivulja). Na rdeči krivulji se dobro
      vidi, da je naklon zunanjih treh centimetrov zrcala popolnoma napačen:
      s premikanjem krivulje gor in dol ne dobimo ujemanja z nobeno od
      narisanih parabol. Za to bi potrebovali parabolo z mnogo daljšim
      goriščem, torej še precej sivih črt navzdol (narisane so samo tri, ki
      imajo 1 mm, 2 mm in 3 mm daljše gorišče od referenčne). To je tisto,
      čemur pravimo, da je rob "potlačen". Zadnje mesece smo zato polirali
      po celi matrici, izvzemši zunanja dva centimetra. Rezultat je prikazan
      na zeleni krivulji, kjer vidimo, da se je naklon roba precej
      izboljšal. Zdaj je problematičen le še en centimeter in nadejamo se,
      da lahko to z nekaj nadaljnjega poliranja spravimo na pol centimetra.
      Nazadnje se bomo odločili za eno od parabol (verjetno prvo ali drugo
      pod ravno črto) in s finim oblikovanjem poskusili prispeti nanjo.
      Zdaj, ko ima rob ustreznejšo obliko, bi moralo biti tudi to precej
      lažje.
      
      Komentar in krivulje izrisal: Andrej Lajovic 
      -----
       
      


    69. Od junija 2008 do maja 2009 se ni dogajalo veliko
      - ponovno je bila nalita matrica
      
      Junija 2009 pa smo pomerili obliko tovarniškega zrcala (8 palcev, f/5, parabolično zrcalo 
      teleskopa Newton) - rezultati so na strani  meritve_zrcal_x.html
      
      


    70. 6. julij 2009 - oblikovanje matrice
      
      
      Aparat za obsevanje bolnikov z infra žarki (posodila Matijatova mama) je 
      dodobra segrel tudi matrico.
      
      
      Naši portreti iz 6. julija 2009. Narisali Veronika in Jerneja.
      
      Sledi primerjava iz leta 2005.
      
      Ker je naše packanje matrice ze povsod poznano,
      nas je obiskala znana slikarka in nas ovekovečila - 2005.
      Razlika med slikama je opazna, tudi mi smo se spremenili,
      še najmanj pa se je spremenilo naše ljubo zrcalo - hm.
      
      
      
      
      
      
      
      


    71. 28. september 2010 - "empirično poliranje"
      
      
      Andrej pravi:
      Včeraj sem govoril o tem, da bi se po mojem mnenju dalo z računalnikom simulirati, 
      kako oblika matrice ter vrsta potez vplivata na končni rezultat poliranja. 
      Kot rečeno, sem to že enkrat poskušal rešiti analitično, vendar me je postopek 
      pripeljal do nekih strašljivih integralov, ki jih nisem imel poguma ali volje 
      reševati. Se mi je pa zdelo, da se mora dati precej enostavno rešiti z Monte 
      Carlo integracijo, saj je ta zelo priročna za integracijo presekov ploskev.
      
      Fizikalni razmislek je takle: upor zrcala, ki drsi po matrici, je precejšen, 
      zato zrcalo po začetku vsake poteze razmeroma hitro zadobi končno hitrost, 
      na koncu poteze pa se prav tako hitro ustavi. S tem postane problem neodvisen 
      od hitrosti potez in se prevede na to, da je intenzivnost poliranja odvisna od 
      tega, koliko časa se nek del zrcala pri poliranju nahaja na matrici oz. na delu 
      matrice, ki ni postrgan; seveda čas, ko zrcalo miruje, ne šteje.
      
      Stvar je potem preprosta. Izmisliš si vrsto poteze – jaz sem uporabil 
      cik-cak – po njej naklepaš nekaj enakomerno razmaknjenih položajev zrcala, 
      nakar si v vsakem položaju zrcala izmisliš večje število naključno ležečih 
      točk, ki ležijo ali pa ne ležijo na polirajočem delu matrice (ali pa delno 
      ležijo, če matrica ni postrgana na "vse ali nič"). Vsaka točka, ki leži na 
      matrici, prispeva k spoliranosti ustreznega območja na zrcalu.
      
      In to je to.
      
      Na disku sem potem našel neke podatke, ki sva jih enkrat sproducirala s 
      Klemnom, in sicer sva odštela dve meritvi zrcala, med katerima smo polirali 
      z delom matrice med 80 mm in 110 mm – torej s kolobarjem z notranjim radijem 
      8 cm in zunanjim radijem 110 cm. V simulaciji sem poliranje nastavil na 
      cik-cak s petimi potegi, torej gor-dol-gor-dol-gor, pri čemer gre zrcalo 
      istočasno enakomerno preko matrice od leve proti desni. Dolžino potegov 
      sem izbral tako, da je šlo virtualno zrcalo na vrhu in dnu ter ob straneh 
      za četrtino svojega radija preko roba matrice (torej 4 cm preko roba). 
      Tako nekako smo običajno polirali.
      
      Izkazalo se je, da se krivulja s točno takšnimi podatki sicer ne ujema 
      z meritvami, se jo pa da skoraj točno ujeti z malo drugačnimi: kolobar 
      od 85 mm do 120 mm (odstopanje od nazivnih vrednosti za 0,5 cm ter 1 cm, 
      kar je popolnoma sprejemljivo) ter pomik zrcala preko roba 0.22 radija, 
      kar znese 35 mm. Dolžina potez bi bila v tem primeru nekaj čez 7 cm.
      
      Na grafu je z rdečo črto narisana meritev, z zeleno pa simulacija 
      pri omenjenih pogojih. Rezultat simulacije je seveda pomnožen z ustrezno 
      konstanto, saj je absolutna skala odvisna od dolžine poliranja.
      
      Rob zrcala je zaradi notranjih odbojev v steklu zelo problematičen 
      za merjenje, zato zavoju krivulje navzdol na skrajni desni ne bi 
      ravno verjel. Prav tako je rahlo nezanesljiva sredina zrcala (majhni radiji). 
      S tem pravzaprav izginejo vsa neskladja med meritvijo in simulacijo, 
      kar pomeni, da že tako preprost model zelo lepo napove, kaj se bo pri 
      poliranju zgodilo.
      
      Prihodnji ponedeljek se lahko malo zabavamo z oblikami matrice in 
      tipi potez, ker se izkaže, da so rezultati lahko zelo raznoliki.
      
      
    72. Andrej Lajovic poroča (10. nov. 2010)!

      Začnimo s stanjem pred enim letom, natančneje na dan 2. maja 2009. Oblika zrcala, ki smo jo do takrat uspeli načarati, je prikazana tule:

      Zrcalo 2009-05-02

      Dejansko je takšna oblika nastala 16. junija 2008, potem pa nismo več polirali, samo merili. Že 27. oktobra 2008 smo naredili načrt, ki je čisto zares čakal nekje pri meni v datoteki "nacrt" in je pravil sledeče:

      2008-10-27
      Naslednjič: ne poliramo več roba, temveč 0--60 z dolgimi potezami (4+ cm).

      Načrt smo začeli udejanjati sredi oktobra letos. Ker me takrat ni bilo zraven, se ne spomnim točno, koliko krogov je bilo narejenih (cca. 10?).

      Zrcalo 2010-10-25

      Rdeča črta – stara oblika, zelena črta – nova oblika. Že na prvi pogled je videti, da je bilo poliranje zelo efektivno: mnenja o tem, ali je bilo morda preveč efektivno, so deljena. :-) Dejstvo je, da smo v sredini zrcala pridelali "jamo", ki se jo lepo vidi tudi pri Foucaultovem testu. Vsekakor situacija ni zaskrbljujoča, vseeno pa smo bili presenečeni nad tem, kako hitro je nastala takšna sprememba. Del razloga zna biti tudi dejstvo, da smo nazadnje nalili nekoliko mehkejšo matrico.

      Rezultate sem obdelal tudi s svojim novim programom za simuliranje ter prileganje rezultatov poliranja. Zelo me je zanimalo, kaj bo program pokazal, saj sem do sedaj lahko uporabljal le stare podatke, pri katerih včasih ni bilo čisto jasno, kakšno matrico smo uporabljali, ali pa je iz rezultatov prileganja prišla precej drugačna oblika, kot pa smo jo zapisali v dnevnik (izjema so bili le podatki za poliranje med 80 do 110 mm, s katerimi se je simulacija lepo ujemala). Tule sledi slika, izvožena iz mojega programa. Opozoriti moram, da je izpis namenjen v prvi vrsti operaterju, ki mora bolj ali manj vedeti, kaj gleda, zato je morda za naključnega opazovalca stvar malo kriptična. Razlaga sledi spodaj.

      Diff 2009-05-02 -- 2010-10-25

      Programu podam niz dolžin cik-cak potez, nato pa algoritem za vsako od njih poskuša ugotoviti, kakšna bi morala biti oblika matrice, da bi bili rezultati takšni, kot smo jih dobili v resnici.

      Levi graf prikazuje vsoto kvadratov razlik med simulacijo in resničnostjo za različne dolžine potez; gre torej za nekakšno "stopnjo ujemanja". Dolžine potez, oziroma natančneje, razdalje, za katere se zrcalo premakne preko matrice pri poliranju (preko palca lahko rečemo, da je to približno polovica dolžine poteze) so navedene na abscisi, in sicer v enotah radija zrcala. Vidimo, da je ujemanje pri kratkih potezah dobro, sledi "plato" pri srednje dolgih potezah, nato pa drastično poslabšanje prileganja pri dolgih potezah. To je dokaj tipičen potek krivulje. Izkaže se, da je najbolj realen rezultat običajno tisti, ki leži na platoju tik preden se krivulja strmo vzpne. Na grafu sem to točko označil rdeče.

      Oblika matrice za takšno dolžino poteze je prikazana na srednjem grafu. Zgoraj lahko še preberemo, da gre za poteze, pri katerih gre zrcalo 4 cm preko roba matrice.

      Desni graf prikazuje spremembo oblike zrcala pri izbrani dolžino potez ter prikazani obliki matrice. Z debelejšo rdečo krivuljo je narisana meritev, z modro pa rezultat simulacije. Modra črta ponekod ni vidna, ker se praktično popolnoma prekriva z rdečo. Vidimo lahko, da je ujemanje dokaj dobro, če ne štejemo skrajnega roba. Nihanje simulirane rešitve na robu je posledica tega, da se program zelo trudi prilegati tudi tisti del meritev, kar pa mu le deloma uspe, in sicer tako, da zelo poviša skrajni rob matrice (skrajni desni stolpec na srednjem grafu). Zanimivo je, da se ta "špica" pojavlja skoraj vedno, kar nakazuje, da vsemu trudu in zniževanju matrice navkljub še vedno poliramo tudi zunanji del zrcala. S tem se bo vsekakor treba še ubadati.

      Z zgornje slike vidimo, da je program izračunal obliko matrice, ki polira od središča do radija približno 4 cm. V resnici pa smo matrico popraskali tako, da naj bi polirala znotraj kroga z radijem 6 cm. Od kod torej neskladje? Ogled matrice je pokazal, da je imel program kljub vsemu dokaj prav: iz vzorcev, ki jih je polirna pasta pustila na matrici, je bilo razvidno, da je večino poliranja dejansko povzročilo le nekaj ploskev, ki so bile razporejene znotraj kroga z radijem 4 cm. To me je zelo razveselilo, saj je bil to prvi dokaz, da uporabljeni – relativno preprosti – model sploh ni za odmet.

      Namen programa je mogoče brez kakršnihkoli modifikacij tudi "obrniti": iz meritve zrcala zna napovedati, kakšno matrico in kakšno dolžino potez bi bilo potrebno uporabiti, da bi prišli na idealno parabolo. Program je dal sledečo napoved:

      Idealna matrica 2010-10-25

      Torej je mogoče! :-) Ker so prispevki k poliranju aditivni, je mogoče takšno idealno matrico "sestaviti" iz več zaporednih poliranj. Odločili smo se, da ne pretiravamo s kompleksnostjo oblikovanja matrice in se za začetek omejili na poliranje na področju od 60 do 100 mm (srednji kucelj). Štiri kroge pozneje smo dobili tole:

      Zrcalo 2010-11-01

      Velja omeniti, da sem zamenjal referenčno parabolo, ki ima sedaj krivinski radij 2469 mm, kar je za 1 mm manj kot na prejšnji sliki; tam je to prva siva krivulja nad osjo x. Razlog je preprost: izkazalo se je, da bomo verjetno laže prišli na takšno končno obliko. Sledi še obdelava pridelane razlike z mojim programom:

      Diff 2010-10-25 -- 2010-11-01

      Tokrat je izračun potrdil poliranje med 60 in 100 mm, primerjava grafov z resnično matrico pa je razkrila tudi izvor "griča" med 20 in 30 mm: na matrici je bila tam namreč manjša dvignjena lisa.

      Program smo nemudoma pognali tudi za napoved idealnega naslednjega koraka: rezultat nas je še zlasti zanimal, ker smo spremenili ciljno parabolo.

      Idealna matrica 2011-11-01

      Na podlagi zgornjega rezultata smo se odločili za poliranje med 70 in 90 mm. Naredili smo 6 krogov in dobili tole:

      Zrcalo 2010-11-09

      Diff 2010-11-01 -- 2010-11-09

      Optimistično lahko sklenemo, da daje naše poliranje trenutno dobre rezultate, in se tudi lepo ujemajo z nameni, ki jih izrazimo z oblikovanjem matrice. Nekoliko skrbi le rob, ki se počasi, a vztrajno niža – verjetno ga bomo v naslednjem koraku poskusili popraviti, saj nam bo sicer bistveno bolj zagrenil življenje kdaj kasneje.






    Uporaba funkcije eval, ki izvede pravilno zapisan mat. izraz, če uporabljaš funkcije, so te oblike:
    Math.sqrt(x), Math.max(123,8) rez. bo 123, Math.min(x1,x2,x3,x4,...), Math.round(x), Math.log(x), Math.exp(X), Math.pow(2,3), Math.random(), Math.ceil(3.5) = 4 , Math.floor(3.5) = 3,
    Math.sin(Math.PI/2) = 1, Math.cos(x), Math.tan(x), Math.atan(x), Math.asin(x), Math.acos(x),
    Math.PI = 3.141592653589793, Math.LN2 = 0.6931471805599453, Math.LN10 = 2.302585092994046, Math.E = 2.718281828459045, Math.LOG2E = 1.4426950408889633, Math.LOG10E = 0.4342944819032518, Math.SQRT1_2 = 0.7071067811865476, Math.SQRT2 = 1.4142135623730951, Math.abs(x) , eval() -- izračuna mat. izraz, uporabljen v tej vaji!!!!
    parseInt("111",2) --pretvori 111 iz dvojiskega v desetiski sistem - v 7, recimo parseInt("1f",16) vrne 31
    (11).toString(2) --pretvori 11 v 1011, v dvojiško število,
    parseFloat("3.8E+5") --zapise število v neeksponentni obliki, to je 380000
    isNaN("a") --vrne vrednost true, torej ugotavlja, če izraz v (" ") ni stevilo in v primeru isNaN("16") --vrne false, saj je 26 število,
    Number.MAX_VALUE --vrne maksimalno število = 1.7976931348623157e+308,
    Number.MIN_VALUE --vrne minimalno število = 5e-324,
    -(Number.MAX_VALUE) *1000 --vrne -Infinity (neg. neskončnost)
    (Number.MAX_VALUE) *1000 --Infinity (poz. neskončnost) )

    vnesi matematični izraz (brez predpone Math.):

    Izračun:




    *Zamik sek. zrcala.

    URL: http://www2.arnes.si/guest/gljsentvid10/index.htm

    Za AKGŠ in ADV: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si

    Nazaj na domačo stran.