Slovenija pod skupnim nebom
|
Tole je povabilo k rednemu spremljanju nočnega neba v letu 2020 in
seveda naprej. V prejšnji številki Spike smo v kar nekaj
prispevkih lahko prebrali, kaj nam za letos pripravljata notranja planeta
Merkur in Venera. Mi pa zdaj podajmo strnjen urnik
potovanja po nebu še za ostale tri, s prostim očesom vidne,
potepuhe v letu 2020.
Vmes pa bomo podali še nekaj namigov - kako preprosto, a hkrati
pomembno je lahko za naše vsakdanje življenje spremljanje poti
planetov na nočnem nebu.
Za nas bosta letos seveda najbolj zanimiva največja planeta Saturn in Jupiter, ki bosta spet vidna v poznih večernih urah komaj junija 2020 (seveda zgodaj zjutraj že v pomladnih mesecih, še nasvet za jutranjike - 20. marca poldrugo uro pred vzidom Sonca se na jugovzhodu srečata Jupiter in Mars na razdalji 43 ', Saturn pa bo pričakovano tudi zelo blizu). Tisti, ki ste zamudili to lepo predstavo, preberite prispevek Borisa Khama v aprilski Spiki, ki si je tokrat to krasno srečanje ogledal namesto vas.
Planeta Saturn in Jupiter bosta do začetka septembra navidezno potovala med zvezdami Strelca proti zahodu (zagotovo ste že slišali za retrogradno gibanje) - temu fenomenu bomo posvetili posebno poglavje. Omenimo še, da v smeri ozvezdja Strelca leži tudi središče Rimske ceste, naše Galaksije, kjer je moč dokaj enostavno (že z manjšimi teleskopi ali celo dvogledi) opazovati veliko prečudovitih objektov globokega neba (M8 - Laguna, M20 - Trifid, M17 (meglica Labod, Omega ali Podkev), kroglasta kopica M22 ...). Opazovanje planetov lahko tako združite še z opazovanjem lepot globokega neba (kot rečeno, že daljnogled nam pri tem lahko zelo pomaga, pri iskanju si lahko pomagate z Mojim prvim zvezdnim atlaskom - avtorja Bojana Kambiča, ali knjigo Ozvezdja istega avtorja). Do nastopa konjunkcije bosta od septembra do konca decembra planeta potovala proti vzhodu, v drugi polovici decembra pa bosta že vstopila v ozvezdje Kozoroga. Od junija pa do decembra 2020 bomo tako lahko ob vsaki jasni noči zabeležili, kako planet Jupiter dohiteva nekoliko počasnejšega Saturna (lahko skiciramo na karto, ki smo jo objavili v februarski Spiki, lahko fotografiramo, animiramo, računamo ...). Ob veliki konjunkciji 21. dec. bosta potepuha že v ozvezdju Kozoroga.
Tako bo hkrati minilo tudi moje prvo opazovalno Saturnovo leto, ki traja približno 30 let poti okrog Sonca glede na zvezde. Moje prvo srečanje s Saturnom je bilo namreč prav pred 30 leti v ozvezdju Kozoroga. Zakaj vam to pripovedujemo - ker je spremljanje potovanja planetov iz ozvezdja v ozvezdje prav prikupno in nič kaj težko početje - in tako se brez vsakega napora naučimo ozvezdij, tudi osnov nebesne mehanike. Jupiter je za to še prav posebej primeren. Ta planet potrebuje okrog 12 let za pot okrog Sonca in ker je zodiakalnih ozvezdij 12 (zadnjič smo jih našteli, v resnici se pojavi še dodatno ozvezdje Kačenosca, a na tem mestu ne bodimo malenkostni), tako Jupiter tudi vsako leto zamenja ozvezdje. Letos poleti bo recimo v Vodnarju, drugo leto pa že v Kozorogu (vmes bo spomladi 2021 spet še malo skočil v Vodnarja, kot se to spodobi za potepuhe) in tako gre ples planetov naprej. Jupiter in Saturn sta lahko hkrati tudi odlična nebesna koledarja. Zgodi se, da kdo izjavi - a veš, da sva se spoznala, ko je bil Jupiter ravno v Strelcu. In letos je enkratna priložnost, da se bolje spoznamo, srečamo med opazovanji velike konjunkcije, ko bosta Saturn in Jupiter ravno pripotovala v Kozoroga. In lahko se, če že ne prej, spet srečamo ob konjunkciji obeh planetov leta 2040. No ostane še rezerva 2060 in seveda 2080 (takrat pa zagotovo, ker bo 15. marca 2080 spet nastopila velika konjunkcija in to zopet v Kozorogu - zakaj že - minili bosta dve Saturnovi leti, več pa v eni izmed prihodnjih Spik).
Večerno nebo 21. dec. 2020 nekaj po 17. h. Jupiter in Saturn bosta
po zaidu Sonca žal že nizko na jugovzhodu, navidezno že skoraj zlita
v superplanet. Na jugu bo svetil prvi krajec zmeraj čudovite Lune,
nekoliko višje in vzhodneje pa se bo v odtenkih oranžne razkazoval Mars.
Vsi ti objekti bodo poravnani praktično v vrsti - kje že - seveda blizu
ekliptike (blizu ravnine, ki jo določa potovanje Zemlje okrog Sonca).
Mars bo septembra spremenil smer gibanja med zvezdami, enako proti
koncu novembra 2020 - zato priporočamo redno spremljanje njegovega gibanja
(lahko si pomagate z zgornjo sliko). Ta planet je odigral glavno vlogo
pri iskanju matematičnega opisa gibanja planetov (simbolično lahko
zapišemo, da je Mars, astronomsko gledano, oče nebesne mehanike -
sliši se precej bolje kot bog vojne ...). Mars bo navidezno največji
na nebu v nočeh blizu opozicije, ki se bo zgodila 13. oktobra 2020
(ko se bo Zemlja nahajala med njim in Soncem in nam bo tako tudi
najbližje in viden vso noč). Takrat bo meril v premeru 22,4 ''.
Tudi Mars v letu 2020 tvori med srečanji z ostalimi planeti,
Luno, meglicami, kopicami in svetlejšimi zvezdami prekrasne podobe,
vzorce.
Ne zamudite jih (več v "Glej jih, zvezde! v letu 2020".)!
Od avgusta naprej pa se bo Jupitru in Saturnu na večernem nebu pridružil še Mars (rimski bog vojne). Mars bo septembra spremenil smer gibanja med zvezdami, enako proti koncu novembra - zakaj, v naslednjih člankih. Slik spodaj pa je za najbolj neučakane. Ko se potepuhom (planetom) na večernem ali jutranjem nebu pridruži še recimo mlada (stara) Luna, je pogled v nebo naravnost pravljičen. In prav to se bo zgodilo 17. decembra, ko bo 7 ° vzhodno od obeh planetov svetila mlada Luna (ozek srp) - Saturn in Jupiter pa bosta narazen le okrog 30 ločnih minut - za velikost "polne" Lune. Tudi noč prej, 16. Decembra, bo prizor podobno čaroben - le Luna bo še tanjša in pod našima bližajočima se planetoma.
Tudi 21. decembra 2020, ko bosta Jupiter in Saturn že praktično zlita v superplanet, bo na jugu sijal prvi krajec zmeraj čudovite Lune, nekoliko višje in vzhodneje pa se bo v odtenkih oranžne razkazoval Mars. Vsi ti objekti bodo poravnani praktično v vrsti - kje že - seveda blizu ekliptike (blizu ravnine, ki jo določa potovanje Zemlje okrog Sonca). Nekaj namigov, kaj lahko še opazujemo 21. decembra 2020. Ko bosta objeta Saturn in Jupiter že zašla, je moč opazovati zmeraj privlačno Luno, skrivnostni Mars (ki bo žal že zelo oddaljen od Zemlje in bo navidzno meril le slabih 12 loč. sekund), na vzhodu se bo kmalu dvignil mogočni Orion s porodnišnico zvezd - meglico M42 v njegovem meču - nemirno zvezdo Betelgezo, ki lahko slej ko prej eksplodira in zasveti skoraj kot Luna (trenutno ji sij pada), Zimski šestkotnik pa je že sam po sebi nadvse bogat s prekrasnimi objekti globokega neba; nam najbližji veličastni galaksiji M31, M33, ki pripadata naši lokalni jati, pa bosta skoraj v zenitu, enako smaragdna dvojna razsuta kopica H-Hi v Perzeju. Na zahodu se decembra še zmeraj razkazuje Poletni trikotnik, ki mu ne manjka nebesnih lepot. Več o lepotah decembrskega nočnega neba najdete seveda v Spiki, v Bojanovih Ozvezdjih ali v efemeridah "Glej jih, zvezde! v letu 2020".
Jugozahodno obzorje 17. dec. 2020, ko se bodo srečali
mlad Luna ter planeta Jupiter in Saturn.
Ker so klasična astronomska opazovanja zmeraj vezana na jasno vreme, in ker bosta Jupiter in Saturn od 12. pa do 30. dec. narazen pod stopinjo, je v teh treh tednih potrebno iskati priložnost za javna opazovanja - iskati lepe noči, se dvigniti nad morebitno meglo (kdaj je dovolj že 600 m visok hrib - ne pozabimo na topla oblačila, kape, šale, rokavice, zimsko obutev, čaj, topel obrok in seveda ne pozabimo na obvezno dobro družbo). Bolje je seveda opazovati pred 21. decembrom, ker sta takrat Saturn in Jupiter še toliko višje na nebu. Kot smo omenili, bo prekrsen prizor na nebu 17. decembra, ko bo 7 ° vzhodno od obeh planetov svetila mlada Luna (ozek srp), Saturn in Jupiter pa bosta narazen le okrog 30 ločnih minut - za velikost "polne" Lune.
To bodo nepozabne večerne zarje, kot za nalašč za ljubitelje astrofotografije. V omenjenih (skrajnih) datumih za teleskopsko opazovanje obeh planetov v istem polju okularja, shajamo recimo s povečavami okrog 60x. Na dan konjunkcije pa si lahko privoščimo povečave 100 ali več (odvisno od opazovalnih pogojev). Ker bosta planeta nizko nad obzorjem (po navadi teh dveh planetov tako nizko in tako daleč od opozicije sploh ne opazujemo več), se bo pojavil problem migetanja slike zaradi nemirne atmosfere, zato bo planeta bolje opazovati kmalu po zaidu Sonca, pa čeprav na še svetlem, temno modrem nebu.
Zorko Vičar,
pomlad 2020