Popolni Sončev mrk - 21. avg. 2017 - ZDA, Casper ("dobri duhec")
Total Solar Eclipse - 21st August 2017 - USA, Wyoming, Casper ("The Friendly Ghost")
(Astronomical Society Vega - Slovenia)
"And what an AMAZING eclipse... wasn't it!"
"Casper se je tudi tokrat izkazal kot dobri duhec."
The title of the painting is a total Solar eclipse.
Uvodni povzetek poti po ZDA in razmišljanje ob Sončevem mrku
Popolni Sončev mrk
145. sarosa je
potekal od obale do
obale čez Združene države Amerike
21. avgusta 2017.
Saros ima periodo 18 let, 11 in 1/3 dneva.
Mrki, ki si sledijo s periodo enega sarosa pripadajo isti številki serije
sarosov in so si zelo podobni.
Vendar pa se pot popolnega mrka zaporednih Sončevih mrkov istega sarosa na
Zemlji premakne, ker se planet
v dodatnih 8 urah dneva zavrti (za 1/3, to je 120 °).
In pred 18 leti smo lahko kar iz Evrope opazovali popolni Sončev mrk -
a je kaj povezan z letošnjim?
JA JE: 145. sarosu je pripadal dudi
popolni mrk pred 18 leti, 11. avgusta 1999 in je bil za 120 stopinj
zamaknjen glede na letošnjega.
Takratni mrk je bil tako viden iz Evrope - tudi dela Slovenije - veliko se nas je
udeležilo opazovanj širom srednje Evrope in SV Slovenije - res izjemno.
Letošnji mrk je opazovala in slikala v kraju Casper (okrog 1600 m n. v.,
ZDA, država
Wyoming
)
tudi skupina ljubiteljev
astronomije iz Slovenija, jedro iz Šentvida:
- iz Univerze ze tretje življenjsko obdobje,
iz skupine Repatice in kometi ter Poljanske,
- nekateri člani AD Vega in AKGŠ
(štirje so šli že pred nami
na drugo lokacijo v lastni režiji, nekaj pa jih je ostalo doma),
- ter nekaj člnov
DMFA Slovenije
in ostalih lubiteljev mrkov, narave, vsega lepega.
Skupaj nas je bilo v skupini 16.
Iz DMFA je bil med nami tudi
dr. prof. Mitja Rosina, s katerim sva
skupaj načrtovala pot, skupaj smo bili že v Turčiji. Tokratno
potovanje je prevzel Miha Ahčan iz agencije TravelClub - glede
na starost prisotnih na zelo inovativen piknik način - na koncu so
bili vsi zadovoljni z načinom prehranjevanja v narodnih parkih, v naravi,
med veveričkami
(chipmunki [Originally "chitmunk," from Odawa jidmoonh]),
jeleni, losi, v daljavi pa medvedje,
bizoni, kače ...
Tokratni Sončev mrk je, zaradi višine opazovališča (približno 1600 m n. višine)
bil zelo kontrasten (podrobnosti korone so precej izstopale).
Po lokalnem ameriškem času (Mountain Daylight Time (MDT)) je bil v Casperju
začetek
prekrivanja Sonca z Luno (prvi stik) ob 10:22:17 in začetek
popolnega mrka (drugi stik) ob 11:42:39
(popolna zatemnitev je najbolj atraktivna, trajala
je okrog 2 min. in 26 sek.),
zadnji stik Lune in Sonca je bil ob 13:09 ure – konec mrka.
Po slovenskem poletnem času
(za kolege v Slo. - glede na Casper) je bil
začetek prekrivanja Sonca z Luno ob 18:22:17
in začetek popolnega mrka ob 19:42:39.
S sabo sem vzel 2 fotoaparata (1,3 kg),
namizno enoročno Dobsonovo montažo (1 kg), na katerega
sem pritrdil refraktor 80 mm, f/4 (1,5 kg, dolžina cevi 36,5 cm), okularje (0,7 kg:
zoom 7 - 21 mm, 25 mm, 15 mm - 66°, 6 mm - 66°, 4.7 mm - 82°, 2x Barlow),
daljnogled Minolta (8-20X50 zoom, 1 kg),
mini prenosni pc z vsemi polnilci in adapterji (1,8 kg) za
sprotno prenašanje slik na server,
filter za opazovanje Sonca skozi teleskop, 4 očala za opazovanje
Sončevega mrka (dvoja očala sem razdelil kolegom, ki so bili brez)
ter
registrator temperature in vlage.
Skupaj torej vsaj 7,3 kg opreme - kar je za tako potovanje
kar veliko, sploh pa nerodno.
Osebna prtljaga za na letalo je omejena, v našem primeru na 8 kg
in tudi dimenzijsko, recimo Ryanair 40 x 20 x 25 cm, easyJet 56 x 45 x 25 cm brez
omejitve teže
- glej goopti
(v nahrbtnik sem tako lahko, poleg optike,
dal še samo nekaj srajc
in ostale nujne osebne prtljage). Iz teh razlogov sem doma pustil
Lunt H-alfa teleskop, žal.
Izkazalo se je, da je bil teleskopek refraktor 80 m, f/4
izjemno dobra rešitev. To kažejo tudi slike - uporabljali so
ga tudi Američani,
ki so se nam pridružili med opazovanjem mrka - zelo so nas
pohvalili ... No - Američani so nasploh vljudni, če seveda pozabimo na
del njihove zgodovine ..., a katera država nima temnih plati in seveda svetlih.
S teleskopkom smo opazovali tudi nočno nebo, ki je na zahodu ZDA -
na višinah 2000 m in več, kjer je redka poseljenost in tozadevno
zelo malo svetlobe
- zelo temno. Luna, Jupiter, M31, M27, Albireo ... so bili krasno vidni,
prav vse pa je navdušil Saturn - kar niso mogli verjeti,
da se kralj prstanov tako dobro vidi s tako malo napravo pri povečavah 72x in 100x.
Sopotnik Vito mi je zatrdil, da je nekje v Italiji opazoval s precej večjim
teleskopom - a slika ni bila veliko boljša.
Ker smo se spustili na geografske širine okrog +35 °, sem po dolgih letih
spet brez težav opazoval celotno ozvezdje Škorpijona, Saturn in tudi
Jupiter, sta bila visoko na nebu,
Strelec pa je sijal v vsej svoji lepoti (M22, Laguna in Trifid so kar žareli).
Pred in posebej po mrku smo potovali po ZDA,
okrog 5000 km, večinoma po njihovih izjemnih nacionalnih
parkih.
Vsako tako potovanje nosi s sabo težo utrujenosti,
medsebojnih težavic - a kot vedno do sedaj (Madžarska 1999,
Turčija 2006) - je popolni Sončev
mrk skupini spet vrnil novo zaupanje, razumevanje, veselje
- seveda
samo za nekaj dni ...
Potovanje v skupini je kot ponovitev dogodkov, izkušnje
iz našega šolanja - vsak razred ima učence, ki so
zelo vestni in take, ki so dokaj vestni ter take,
ki zamujajo, ne poslušajo, a so zabavni na drug način ...
in to je realno življenje, kdor ga sprejme,
veliko lažje
živi, kdor ga ne - išče idealnega človeka - a taka iskanja
so neuspešna, kdaj tragična.
Kar 8 udeležencev naše družbe še nikoli ni bilo deležnih občutkov,
barv, ...,
popolnega Sončevega mrka. Pojavi, kot so nadrealistične
barve, veterček, seveda
korona, obnašanje narave, ptic, rožič, nalezljivi duh
navdušenja ... med mrkom, so vse prevzeli, jim obudili
občutke
posebne začaranosti, nenadejane hipnoze, ki te sprašuje -
v katerem prostoru in času
se sploh nahajaš.
Sploh pa je bil dogodek pravo presenečenje za tiste,
ki so prvič doživeli popolno zakritje Sonca z Luno.
Le eden iz skupine je bil cel čas nekoliko skeptičen - spraševal je
"pa kaj ti dve minuti - pa zakaj ne bi gledali
le delnega mrka nekoliko južneje kar iz hotela ...",
na koncu je radikalno spremenil svoje mnenje.
Večer pred mrkom sem predstavil opremo, njeno uporabo,
na kaj moramo biti pozorni med mrkom (prvi stik - poljub
Lune in Sonca,
drugi stik, diamantni prstan in Bailyevi biseri [Lunin rob ni raven,
žarki se prebijejo do nas skozi doline Luninega površja -
ta rob imenujemo tudi Lunin limb], morebitni izbruhi na Soncu - protuberance,
veličastna korona (to je plazma s temperaturo nekaj milijonov
kelvinov, ki obdaja Sonce in jo oblikujejo silnice
magnetnega polja - fotosfera, ki sicer predstavlja mejo vidnega dela površine Sonca,
ima temperaturo okrog 6000 K - prvi je to vrednost izračunal slo. fizik
Jožef Stefan iz lastnega zakona o sevanju črnega telesa),
tretji stik,
spet diamantni prstan ..., četrti stik [zadnji poljub in konec mrka];
da se Sonca nikoli
in prav nikoli ne gleda s teleskopom ali daljnogledom brez ustreznega
filtra,
ker drugače izgubimo vid za zmeraj ...).
Nekaj malega smo povedali tudi o izjemnem pomenu
mrkov za metriko v vesolju, o potrditvi Einsteinove
splošne teorije relativnosti, o zgodovinskih
"zlorabah" mrkov v politične namene (Lunin mrk leta 1504 je rešil
"Krištofa Kolumba" pred gotovo smrtjo - ali bi bile danes ZDA take kot so,
če ne bi zavojevalci poznali astronomije in z njo prepričali domačinov,
da jim pomagajo ...?).
Pri izračunu dogodkov v vesolju pa tako nismo mogli brez omembe
J. Keplerja in njegove nebesne mehanike.
Da je k poznavanju narave Sonca, s pionirskim izračunom površinske temperature (1879),
veliko prispeval tudi Jožef Stefan, z lastnim zakonom o sevanju črnega telesa,
smo seveda tudi omenili.
Predstavil sem tudi animacijo mrka, tako da smo bili
popolnoma priravljeni na mrk.
Vsak je lahko naredil tudi nekaj posnetkov mrka
skozi teleskop, a le pred popolno fazo, saj
je bil teleskop med popolnim mrkom namenjen
za slikanje korone in diamantnega prstana ...
Tako smo hkrati naredili eno od vaj preproste
astrofotografije in sicer slikanje skozi okular.
Sonce v tem času navidezno potuje skozi ozvezdje Leva, med mrkom
je bilo čisto blizu zvezde Regul. Med popolnim mrkom se je pričakovano
zelo dobro videla Venera.
Sonce je bilo za "minimum" kar bogato
posejano s pegami. Te smo spremljali še naslednje dni in
ocenjevali rotacijo Sonca (kot Galilei).
Pege smo risali kar na krožnike ...
Seveda sem sam moral iskati ravnovesje med opremo,
ceno opreme in potovanja,
časom, ki ga težko najdem, med odsotnostjo
od bližnjih, med mnogimi ostalimi dilemami, zdravjem
... in potovanje ter
posnetki so rezultat, kompromis mogočega v danem trenutku.
Še o dialogih z Američani - eden prvih,
ki je načel politiko, je dejal, da si lahko Melanijo kar,
skupaj s Trumpom,
vzamemo v Slovenijo. Vsi ostali pa so bili (recimo) počaščeni,
ker prihajamo iz Slovenije, od koder je prva dama ZDA
in so nas prav lepo sprejeli - se z nami pogovarjali v stilu,
da se ljudi sodi po njihovih delih ...
Politika tam (ŠE) ni prva tema za razdor
med ljudmi, kot to slikajo EU mediji ...
Med nami je krožil zanimiv dovtip - ker je moja partnerica Marjetka
iz Sevnice, velja, da imava jaz in predsednik ZDA le nekaj skupnega -
to je taščo iz Sevnice.
Zagotovo pa sedaj večina Američanov ve za Slovenijo in
tudi, kje leži - vsaj približno.
Kdo pa recimo v Sloveniji ve, da v državi
Wyoming (od koder smo opazovali mrk), ki je 11X večja od Slovenije,
živi le pol milijona
ljudi?
V dveh tednih smo videli dve nesreči. Sami nismo doživeli nobene kraje,
ali kake druge neprijetnosti - čeprav smo bili tudi v nekaterih
večjih mestih, tudi med indijanci plemena Navaho (Navajo) v Arizoni.
Če slučajno še kdo ne pozna nekoliko drugačnih pravil v prometu
- v ZDA lahko pelješ v desno tudi pri rdeči luči,
če je seveda to varno in na avtcestah prehitevaš po vseh pasovih
(a policija strogo nadzoruje hitrosti in kaznuje izsiljevanja).
Imajo še marsikaj zanimivega,
kar bi lahko prevzeli ... - recimo določene tehnične rešitve.
Če hočeš začutiti pomen vzgona,
se moraš skopati v Velikem slanem jezeru
(Great Salt Lake).
Med nami je bilo kar nekaj pogovorov o ZDA, EU o Indijancih,
afroameričanih, muslimanih, o čudnem toku svetovne zgodovine
v zadnjih osmih letih, kdo je koga zamenjal in nastavil ...,
a razprave so potekale strpno in bilo je zelo zanimivo ...
ZDA niso enovita dežela in imajo tako zelo svetlo plat
bivanja kot precej manj svetlo - a katera država nima tega protislovja.
Podobni pomisleki so se nam porajali tudi leta 2006 - ko smo se
odpravljali na ogled Sončevega mrka v Turčijo - vemo, da tam
ni ravno vse tako kot bi moralo biti (a mediji so začuda
do nekaterih držav
zelo popustljivi).
Ni posebej potrebno omenjati - da so ZDA mešanica vsega in vseh
kultur. So tako dobra, kot slaba vest Evrope.
V spomin se mi je vtisnila ostarela gospa, izrazitih oči,
bila je zelo podobna očetovi sestrični, ki je povedala,
da neskončno uživa v narodnih parkih, da je potomka Angležev,
Ircev, Poljakov, Rusov, ... in da je že velikokrat obiskala
Evropo - bila je vedoželjna, kljub letom je slikala in
spet na novo spoznavala svet, pozna tudi Slovenijo.
Iz zgodovine so poznana dejstva - da nobena politična
skupnost, država, velesila ni večna. A dokler ljudje dobesedno drejo
v ZDA po obljubljeno boljše življenje in hkrati
državljani ZDA ne zapuščajo domovine,
ne migrirajo v ostali svet, se za ZDA ni za bati.
Da pa veliki žal pritiskajo na majhne - ni nič novega
in posebnega - je pa razlika, kdo te nadzoruje in postavlja
pogoje ...
Resnica - kaj je prav in kaj narobe na tem svetu - pa tako
ni v lasti nobenega od nas ... Imamo le zapisana in nenapisana
pravila, ki pa jih dokaj radi
kršimo ... in prav v stopnji kršenja pravil,
se kulture bistveno razlikujejo med seboj - no, razlikujemo so tudi
v ostalih lastnostih.
Orkan Harvey, ki je s sunki vetra precej
nad 200 km/h (minutne vrednosti) lomastil
predvsem po ameriški zvezni državi Teksas,
se v krajih našega popotovanja sploh ni čutil
v vsakdanjem življenju.
Je pa orkan vzbudil v našem počutju kar nekaj slabe vesti
- saj sproščeno potovanje
po federaciji, kjer na drugem koncu ljudje bežijo pred ujmo
in celo umirajo, nekako ne gre skupaj.
A to je protislovje vsakdana po celotnem naseljenem svetu,
kdaj neurje doleti nas, kdaj druge, a življenje
mora teči naprej. Seveda sta solidarnost in pomoč prizadetim
tukaj privzeta kot standard modernega sveta - vsaj
tako teče razvoj - spletne komunikacije so nam v takih mejnih situacijah
v veliko pomoč.
Zagotovo pa mrk združuje, povezuje ljudi - mnogi, ki so skoraj pod prisilo
šli v ZDA (pod vtisom medijev, da je v ZDA vse narobe) -
kaka žena je tako
prisilila moža na pot in obratno -
so dejali, da se tja še zagotovo vrnejo.
Videti je vedeti!!!
Tudi družnje naše skupine z domačini Američani
je bilo zaradi mrka izjemno sproščeno - odprto,
konstruktivno, kar kažejo tudi slike.
V Yellowstonu nas je v hudi gneči po govoru prepoznala v ZDA rojena
Ana Rode - hči izumitelja Franca Rodeta - gospod se je preselil
iz Slovenije v
ZDA in
je (so)avtor prvega zaresnega žepnega kalkulatorja na svetu (HP-35).
Hči Ana je seveda sedaj Američanka, a kar dobro govori
slovensko - povabila nas je domov na pivo,
a škoda - ni se izšlo ...
Povedala nam je še, da se je oče g. Franc Rode žal
letos poleti poslovil ...
Srečanje s hčerko Ano me je spomnilo na tisoče
Slovencev, ki so šli iskat srečo v Ameriko.
Spomnil sem se tudi na mnoge pomembne Slovence,
ki so v ZDA prispevali (prispevajo) ogromno k
razvoju človeštva, astronomije, astronavtike, tehnike,
umetnosti, humanizma ...
Naštejmo nekatere:
astronavti Sunita Lyn Williams [obiskala tudi naš observatorij v
Šentvidu],
Ronald Šega, Jery Linenger,
strokovnjak za medcelinske in vesoljske rakete Franklin R. Puhek,
fizik prof. dr. Dušan Petrač
[2009 predaval na Šentvidu, prispeval je rešitve za
kontrolo superfluidnega helija za vzdrževanje temperature
infrardečih detektorjev pri minus 271 °C v satelitih,
ki detektirajo mikrovalovno ozadje vesolja],
izumitelj Franc Rode (oče kalkulatorja HP-35),
inženir aeronavtike Joseph Frederick »Joe« Sutter
[Pri Boeingu je bil na čelu ekipe 4500 ljudi, od tega je bilo 2700 inženirjev,
ki so bili vključeni v projekt Boeinga 747],
generalpodpolkovnik Frank Gorenc,
Edi Gobec (prof. v Ohiu), Nobelovec 2016 Duncan Haldane (Princeton),
astronavt Randy Bresnik,
Frank Lausche,
igralec in režiser Mickey Dolenz -
v šestdesetih je nastopal v skupini The Monkees kot bobnar in pevec,
hčerka Ami Dolenz je tudi igralka, Gregor Dolenz, Mickeyev oče, je tudi igral v
Hollywoodu, plesalka Daša Podgoršek, kralj polke Frank Yankovich, džezist Leo Coach,
pesnik Ray McNiece [ki pravi, da se v njem borita irski menih in slovenski pastir],
tukaj je še povezava
med SLOVENCI,
THOMASOM JEFFERSONOM
in AMERIŠKO
DEKLARACIJO O NEODVISNOSTI {na to dejstvo
je opozoril predsednik ZDA Bill Clinton ...],
no tudi naš sopotnik po ZDA, prof. dr. Mitja Rosina,
je preživel kar nekaj svoje akademske
kariere v ZDA,
trenutno je zelo viden Slovenec v
ZDA astrofizik in kozmolog Uroš Seljak
[Leta 2012 je od nobelovega nagrajenca Georga Smoota
prevzel vodenje Centra za kozmologijo v Berkeleyu],
...
Zelo pomembna sta tudi
misijonarja
Marko Anton Kapus (1657—1717), 17. stol. (deloval v Arizoni - o njegovem
delovanju vemo zgolj iz pisem bratu) in
Friderik Irenej Baraga (1797 – 1868) 19. stol. - duh velikih jezer.
Učila sta Indijance kmetovanja, branja, medicine ...
Seveda je še veliko zelo pomembnih oseb, ki jih tukaj nismo
omenili ... - večino pomembnih Slovencev v ZDA je popisal
dr. Edi Gobec.
Nekaj imen je tudi na:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ameri%C5%A1ki_Slovenci.
A "shirt-pocket sized HP-9100" - An HP-35 pocket calculator.
Ime izhaja iz 35 tipk.
In about 1970 HP co-founder Bill Hewlett challenged his
co-workers to create a "shirt-pocket sized HP-9100".
No in tukaj se pojavi tudi Slovenec Franc Rode.
Vrnimo se k naši poti v in po ZDA.
Je pa polet če lužo zelo, zelo naporen (dobrih 10 in 11 ur sta trajala
naša poleta, samo potovanje pa lahko traja tudi več kot 20 ur -
povezovalni poleti, poti na letališča, temeljiti pregledi,
spraševanja kam, zakaj, kako dolgo ...), tukaj je še
časovna razlika - a če je lep dan
in letiš v ZDA podnevi, vidiš ogromno lepega - nevsakdanjega - tudi
človeku
neprijaznega, a izzivalnega,
Islandijo, ledenike, gore, ledene
gore, Grenlandijo, velika jezera, ... Doživiš, vidiš
podobo zajetnega kosa naše ljube Zemlje v enem dnevu ...
Bili smo dobra in usklajena ekipa.
Po starosti, načinu in dolžini potovanja pa najbrž najbolj rizična
- povprečna starost skupine je bila nekje blizu 70 let (a je šlo in
smo tako dober zgled tudi za ostale starejše občane).
Slika mojega počutje med potjo do konca mrka. Meni je po koncu uspešnega opazovanja S. mrka padlo za Luno težko breme iz
podzavesti, iz misli - "UH - pa nam je le uspelo".
Kaj - če bi vreme zatajilo, če bi ostali kje v gneči, bi se pojavila bolezen,
poškodbe, bi jedli neužitne gobe (izkazalo se je, da smo nabrali užitne) ...
Zagotovo bi se ob takih neprijetnih dogodkih potovanje končalo precej bolj klavrno.
Določena vprašanja se kar ponujajo: zakaj si zbral (sta zbrala) ta kraj, tako pot,
tega vodiča, tak način potovanja, kako si pa sploh spremljal vremensko sliko, porazno
si načrtoval tako dolgo pot za toliko denarja - pa saj si imel več kot leto časa ...?
A "Casper" je tudi dobri duhec in tudi tokrat je bil prijazen do vseh nas.
Tako nam je že tretjič uspelo - a tudi tokrat za las. Po mrku sem si želel samo
še srečne poti domov in morebiti kake lepe slike. A doživeli smo še veliko, veliko
lepih srečanj, presenečenj, lepot človeške narave in narave izjemnih narodnih parkov.
Uspelo nam je praktično vse
(
srečno ter nadvse zanimivo potovanje in
uspešno opazovanje mrka [ob tem centralnem dogodku
sem bil najbolj na trnih - ali nam bo uspelo,
prava lokacija, čas ali bo vreme zdržalo do konca mrka,
ČE NE, BI ...]
) - vsi ti dejavniki se redko uresničijo hkrati, za take dogodke
rabimo torej veliko sreče (kakor koli jo že
definiramo - srečo namreč). Nam se je do sedaj zmeraj izšlo
- mrki
11. 8. 1999 [Madžarska], 29. 3. 2006 [Turčija], 21. 8. 2017
[Združene države Amerike] - jasno vreme na dan Sončevega mrka,
uspešno, srečno
potovanje. A kakšna ura ali dan prej ali pozneje - pa ne bi bili
priča prekrasnim Sončevim mrkom ... Z izbiro kraja glede na
vremensko napoved, se do neke mere da pretentati vlogo naključja.
A hkrati vemo, da vremenska napoved brez težav zgreši tudi za 200 km.
Poleti je problem konvekcije, v ostalih letnih časih
pa smer in hitrost front. Vpliv mrka na vreme pa sploh ni vključen
v prognostične modele - saj v večino ne - pa vemo, da je ta vpliv kar velik,
za celotno Zemljo okrog 1 % manj energije (to ni malo) - lokalno
pa vemo da obsevanje sonca pade na nič.
No - letos so
znanstveniki v laboratoriju NOAA (National Oceanic and
Atmospheric Administration) v
Boulderju (Colorado) dodali pot mrka v računalniški prognostični model
imenovan »High-Resolution Rapid Refresh« ali »HRRR«.
V centralni 112 km široki liniji mrka je model napovedal,
da se bodo temperature zmanjšala med 2,8 in 6,7 °C.
Meritve, ki sem jih izvedel v Casperju, to potrjujejo - velja
za zgornjo
mejo, spodnja ocena pa za mrk na Madžarskem. Mrk v Turčiji
pa datumsko ni bil direktno
primerljiv s trenutno poletnim 145. sarosom.
Mrk tako lahko zaradi padca temperature
celo začasno oslabi nevihte (povzročene
zaradi obilnega sončnega obsevanja),
značilne za vroča in vlažna področja - kar je dobro za opazovalce mrkov.
V mejnih primerih pa recimo povzroči radijacijsko meglo - kar je slabo
za opazovalce mrkov.
Bila je tudi želja, vprašanje - ali se še kdaj skupaj kam odpravimo?"
Ja - obstaja še vesolje krajev, ki bi jih lahko obiskali,
a sam sem že izstrošen - morebiti pa še kdaj.
Zelo, zelo cenim del ekipe, prijateljev, ki so zmeraj popestrili in
omogočil naše ekskurzije:
- iz DMFA Mitja Rosina in
Marta Zabret, iz U3 in ADV seveda Marko Skoberne, Jelka Dedek,
Magda Stokovič,
Helena Koren, Zorko Vičar (tudi DMFA), Marjetka Jene, ki so se tudi tokrat opogumili
in tvorili jedro naše skupine;
- seveda pa ne smemo pozabiti na kolege,
ki so od leta 1994 pa do danes sestavljali
kompaktno skupino naših ekskurzij po nadvse
zanimivih krajih, med nadvse znimivimi
ljudmi, a se tokrat niso odločili za pot
(
Franc Pavlovčič, Vida Belšak, Tina J. [uradno
JEŽ - Martina Ema, obiskuje astronomijo pri
U3
več kot 20 let - od samega začetka 1994], Margaret Davis, Vojko Klaus,
Alojz Š.,
Stane B., Nada in Sandi Brcar, Karel M.,
Lovro N., Breda Z., Slavica in Aleš Šketelj, Alenka Turk,
Nadine R.,
Peter J., Olga W., Gojmir Ursič,
Anton T., Darja O., Milena L.,
Alenka S.,
Metka M.,
Vlasta K., Marta F., Andrej J.,
Jurij K.,
Aleks S. , Kata D., Breda Z.,
Alojz Salobir, Milica Pribošič, Lili Zapletal,
Elza Leskovec,
Albina S., Vančo Preslenkov, Samo R., Nadja K.,
Anton G.,
Marina K.,
Milan V., Miran Šinigoj, Nevenka J., Bojan R.,
Anton A.,
Irena L. , Boštjan B.
...
).
Nekateri so žal obnemogli
ali se celo poslovili ..., med potjo sem se večkrat spomnil nanje.
...............
..........
Na sliki je zloženka (fotomontaža) Sončevega mrka in krasnega prizora
iz narodnega parka (Rocky Mountain National Park) - Colorado
(losovka pije vodo). Posnetka sta del zapuščine naše odprave,
zložena skupaj pa kažeta vsebino našega potovanja - mrk
in ogled ohranjene narave narodnih parkov.
Potek temperature in vlage med Sončevim mrkom
21. avg. 2017 - Casper, ZDA
Potek temperature in vlage med Sončevim mrkom - Casper, ZDA: 21. 8.2017.
Graf je podoben tistima iz Madžarske in Turčije, a z nekaj
pomembnimi razlikami. Temperatura je ob tem mrku padla kar
za 6 °C, oziroma celo za 9 °C, če bi upoštevali temperaturo po polni
fazi mrka. Na kocu, ob 13. h, je temperatura spet padla,
ker so se pojavili oblaki, skozi katere se ni več dobro
videl zadnji stik.
Imeli smo toraj kar veliko sreče, da se med poplno fazo
ni zgodilo kaj podobnega.
Kar kaže tudi spodnja animacija satelitskih posnetkov mrka.
Temperatura med prejšnjima mrkoma je padla zgolj za 3,5 °C
na Madžarskem, ozoroma samo za 2 °C
v Turčiji. Očitno je izsevanje učinkovitejše na višjih nadmosrkih višinah
(1600 m, manj in redkejše ozračja, manj vlage), kot na nivoju morja, ki je še dodaten
bazen toplote. Tudi do minimuma temperature je poteklo le 15 min po
koncu popolnega mrka (fazni zamik med zatemnitvijo
in temperaturo - enak princip kot pri dnevni ali letni temperaturi
in višini sonca).
Temperaturni padci med mrkom so odvisni od letnega časa,
ure začetka mrka, trajanja mrka - popolne faze, stanja tal
(mokra, suha, albedo, specifična toplota ...),
stanja atmosfere (količine toplogrednih plinov,
predvsem vlage), nadmorske višine,
geografske širine ...
Vsi ti dejavniki nam narekujejo, da smo previdni
pri primerjavah mrkov glede na nihanje temperatur.
Relativna vlaga je precej nihala med padanjem in naraščanjem
temperature - variabilnost
je
posledica
vetra, ki je prinašal suh zrak iz okolice.
Potekala je tudi debata o smeri vetra - a smer vetra ni bila zgolj
pogojena z mrkom
in ohlajanjem centralne črte - na to delno kaže satelitska slika.
Na JV ZDA nekateri mrka sploh niso videli - oblačno, tudi dež.
Mi smo zato izbrali kraj Casper, kjer avgusta pade le 20 mm padavin
in je oblačnost
manj verjetna (ker je v skupini bilo precej manj
mladih ljudi pa smo iskali tudi
udobje - stranišče ..., Casper je to nudil).
Zanimiva je tudi primerjava našega grafa z rezultati meritev
iz nekoliko bolj korektno postavljene
meteorološke postaje v Casperju.
Vir:
http://www.thesciencezone.org/total-solar-eclipse-recap.html
Na tem grafu, če pretvorimo fahrenheite v °C
[ Tc = (5.0/9.0) * (Tf - 32) ], je minimalna temperatura za 1,7 °C nižja,
maksimalna pa za stopinjo višja.
Časovni potek je enak. Razliko lahko
pripišemo mikroklimi, predvsem pa različni
postavitvi termometra in frekvenci
meritev. V našem primeru je bil zaklon proti sevanju kar dežnik - kar
pa ni ravno optimalno - a za oceno in primerjavo čisto dovolj.
Tudi nihanja temperature so podobna.
Ker v ZDA striktno uporabljajo za temperaturno enoto fahrenheit,
smo sami uporabljli različne približke za pretvorbo v °C.
Recimo 1.1*(Tf - 32)/2 - no po določenem času
bi se navadili kar na fahrenheite (°F). 100 °F pomeni že kar hudo vročino,
tako zunaj kot v našem telesu, 70 °F je prijetna sobna temperatura,
celo 118 °F (47.8 °C), kar smo doživeli v Nevadi na jezu reke Colorado
(Hoover Dam) pa je bil za vse pekel - za večino tudi temperaturni rekord.
Arizona (puščava) je nasploh znana po izjemno visokih
temperaturah - tja čez 50 °C.
*
Pretvorba med Fahrenheiti in Celzijevimi stopinjami
Satelitski posnetek mrka 21. 8. 2017 - ZDA.
Letos so
znanstveniki v laboratoriju NOAA (National Oceanic and
Atmospheric Administration) v
Boulderju (Colorado) dodali pot mrka v računalniški prognostični model
imenovan »High-Resolution Rapid Refresh« ali »HRRR«.
V centralni 112 km široki liniji mrka je model napovedal
zmanjšanje temperature med 2,8 in 6,7 °C.
Meritve, ki sem jih izvedel v Casperju, to potrjujejo - velja
za zgornjo mejo, spodnja ocena pa za mrk na Madžarskem.
Mrk v Turčiji pa datumsko ni bil direktno
primerljiv s 145. sarosom.
Mrk tako lahko zaradi padca temperature
celo začasno oslabi nevihte (povzročene
zaradi obilnega sončnega obsevanja),
značilne za vroča in vlažna področja.
Oslabitev neviht je torej dobra posledica za opazovalce mrka.
V mejnih primerih pa recimo mrk lahko povzroči
radijacijsko meglo (negativna sevalna energijska bilanca) -
kar je slabo za opazovlce mrka.
Potek temperature med Sončevim mrkom 11. 8. 1999.
Slika: Časovni potek temperature med popolnim Sončevim mrkom, 11. 8. 1999.
Slike
različnih faz mrka nad krivuljo so s posnetka celotnega poteka mrka.
Foto: Zorko Vičar in Peter Mihor v kraju Nyöger
(Madžarska).
Figure: Air temperature during Solar eclipse, 11th of August 1999.
Photos
of Solar eclipse phases have been taken by Zorko Vičar and Peter Mihor in
village Nyöger (Hungary).
Potek temperature med Sončevim mrkom 29. 3. 2006.
Potek temperature in vlage smo merili z elektronskim
registratorjem Vaisala. Temperatura je med mrkom padla za
približno dve stopinji, vlaga pa je pričakovano narasla.
Opazi se fazni zamik - ko je popolna faza mrka že končana,
še temperatura zmeraj pada. Taki fazni zamiki
so posledica energijske bilance, ki tudi čez dan ali leto
nikoli ne sledi višini (jakosti) Sonca.
PRIMERJALNA TABELA MRKOV GLEDE TEMPERATUR, RELATIVNE VLAGE IN GOSTOTE VODNE PARE
- gostote vodne pare je izračunano iz naših meritev temperature in relativne vlage
Tem[°C] R_vla[%] Gos_H20_par[g/m^3] Sončev mrk
------- -------- ------------------ ---------------------------
26 26 6 2017-08-21 S. MRK maks. tem.
20 35.5 6 2017-08-21 S. MRK min. tem.
25 52 12 1999-08-11 S. MRK maks. tem.
21 65 12 1999-08-11 S. MRK min. tem.
18.5 62 10 2006-03-29 S. MRK maks. tem.
16.5 71 10 2006-03-29 S. MRK min. tem.
Zgornja tabela kaže, da je zdaleč najmanj vlage v zraku bilo pri mrku
21. 8. 2017 v kraju Casper, ZDA - nadmorska višina 1600 m (značilno za visoke lege,
recimo Kredarico).
Gostota vodne pare (zaokrožena na gram/m3)
je bila leta 2017 le 6 g/m3, na Madžarskem 1999 pa kar
12 g/m3 (2x več).
Vodna para je namreč izjemno dober absorber dolgih valov
(je najvažnejši toplogredni plin
v atmosferi, ki nam omogoča življenje - toplogredni plini torej niso zmeraj škodljivi,
le preveč jih ne sme biti).
Če je pare manj, se površina Zemlje hitreje ohlaja.
To je razlog, da je bil padec temperature med mrkom v Casperju tako izrazit
(6 °C ali celo več glede na ostale vire).
Suha površina tal dodatno prispeva k hitremu ohlajanju - tudi ta pogoj je bil letos
izpolnjen.
Direktno primerljiva sta samo poletna mrka 1999 in 2017,
mrk 2006 je bil opazovan spomladi ob morju.
Pri vseh mrkih je razvidno, da se absolutna količina vlage
v zraku med mrkom praktično ni spreminjala
(gostoti vodne pare, glede na minimalno im maksimalno temperaturo,
sta pri vseh Sončevih
mrkih enaki) - torej se zračna masa na
kraju meritev v povprečju ni zamenjala
(razen občasnega mešanje zraka zaradi zmernega vetra,
kar se opazi na grafih v nihanju relativne vlage).
Graf energijske sevalne bilance Zemlje in vpliv le te na potek
dnevene temperature.
Glavni vir energije Zemlje je sevanje Sonca (približno
1400 W/m2
gostote energijskega toka - kratki valovi, vidna svetloba - do
površine pride v povprečju nekaj manj gostote energijskega toka,
okrog 1000 W/m2, odboji, absorbcija ...). Večino energije absorbira
površina planeta, ki kaže proti Soncu, ki se zato segreva (pov. tem.
Zemlje je okrog 280 K) in zato seva dolge valove nazaj v vesolje
(po Stefanovem zakonu: j = σT4).
Dokler je prispela energija iz Sonca večja od izsevane iz Zemlje
v vesolje, se
dnevna temperatura viša in ta proces prikazuje graf.
Atmosfera se večinoma segreva direktno s prevajanjem
toplote iz segretih
tal,
nekaj energije pa se preko dolgih valov v atmosferi
direktno absorbira zaradi
toplogrednih plinov
(vodna para - H2O, CO2, metan - CH4, N2O, ...).
Zato so oblačne noči toplejše - vodna para namreč seva
veliko absorbirane energija nazaj k tlom.
OCENA VELIKOSTI LUNINE SENCE NA ZEMLJI OB POPOLNEM SONČEVEM MRKU
Nastanek in pot mrka - dokaj realistična skica - večino časa so mrki
necentralnih - višina stožca Lunine sence ne sovpada s središčem
Zemlje.
Ocena širine poti Lunine sence bo izhajala iz zelo preprostih predpostavk.
Rezultat bo pa prav zadovoljiv.
Ob mrku poznamo polmer Zemlje (RZ), Lune (RL), Sonca (RS), poiščemo še razdaljo
središč Sonca in Zemlje (XS) ter središč Lune in Zemlje (XL).
Tir potovanja Lune okrog Zemlje je eliptičen, enako Zemlje okrog Sonca
(izpeljal J. Kepler).
Razdalja med Zemljo in Soncem (r) se spreminja po naslednji enačbi - po Keplerju:
r=a(1-e2)/(1+e*cos(θ))
Kjer so:
- a (149.6 milijonov km) je velika in b mala polos elipse,
- e je ekscentričnost elipse: e=(a2-b2)1/2/a = 0.0167086,
- F je gorišče elipse, kjer je Sonce,
Kako se spreminja razdalja med Zemljo in Soncem
po dnevih.
Slika prikazuje geometrijo popolnega Sončevega mrka v primeru, ko pada senca Lune
centralno proti središču Zemlje.
Iz podobnih pravokotnih trikotnikov, in ker so koti
majhni, dobimo iz razmerij dokaj preprost rezultat, oceno, za
širino Lunine sence.
Razmerja velikosti teles in razdalj na sliki niso
realna - so zgolj za ponazoritev geometrije mrka.
Obravnavali bomo preprost primer, ko senca Lune pada centralno na
Zemljo in bomo poiskali dolžino tetive, ozriroma dolžino premice na tangenti,
ki jo določa stožec Lunine sence - glejte sliko. Definirajmo še dve spremenljivki,
razliki razdalj in polmerov:
XLS = XS - XL
RSL = RS - RL
Iz podobnih pravokotnih trikotnikov, in ker so koti
majhni, dobimo iz razmerij dokaj preprost rezultat za polovično
vrednost širine Lunine Sence (Y):
Y = RSL(RL*XSL/RSL - XL + Rz)/XSL
Iz enačb tudi dobimo pogoj, kdaj je mrk kolobarjast.
Podajmo dva rezultata - za letošnji mrk in mrk iz 29. 3. 2006.
V enačbo bomo dali naslednje vrednosti: RZ = 6378 km, RS = 695700 km, RL = 1737 km.
* Razdalja 21. 8. 2017 ob 18:27 po UT (20170821.1827)
Zemlja - Sonce je bila XS = 151318246,2 km, Zemlja - Luna pa XL = 371199.6 km.
Rezultat za 2y = 120 km (maksimalna širina je bila nekje okrog 115 km,
v Casperju pa 109 km).
* Razdalja 29. 3. 2006 ob 10:57 po UT
Zemlja - Sonce je bila XS = 149358514,1 km, Zemlja - Luna pa XL = 360038,1 km.
Rezultat za 2y = 180 km (širina je bila v Turčiji okrog 184 km).
Seveda so napake posledica necentralnosti Lunine stožčaste sence
in velikih
poenostavitev pri izpeljavi (razdalja Zemlja-Luna-Sonce se spreminja iz
trenutka v trenutek, tukaj so še oblike teles, projekcija na sfero, itn).
Za vajo v srednji šoli pa je to prav dober geometrijski primer
za oceno širine Lunine sence na Zemljini površini ob popolnem
Sončevem mrku.
Iz širine sence lahko ocenimo tudi trajanje mrka (pomagajmo si s sliko).
Iz izpeljave se tudi razbere pogoj, kdaj je mrk kolobarjast.
Ker pa se razdalja med telesi stalno spreminja,
lahko nastanejo tudi hibridni mrki - nekje na črti kolobarjast,
drugje popoln mrk.
Kaj pa širina polsence 2Yp?
Definirajmo še dodatno spremenljivko:
RRSL = RS + RL
Enačba za oceno polovice polsence Lune na tangenti Zemlje je:
Yp =(Xs-Rz-Rs*XLS/RRSL)*RRSL/XLS
Skico si narišite sami (je tudi podana na tej strani ...) in
z njeno pomočjo izpeljite zgornjo enačbo.
Iz podatkov za mrka iz 21. 8. 2017 in 29. 3. 2006 dobimo oceno
širine sence 2Yp = 6785 km za mrk 2017 in
2Yp = 6846 km za mrk 2006.
Torej je polsenca mrka približna 2x večja od Lune, kar je primerljivo
polmeru Zemlje, kar se tudi enostavno razbere iz spodnje slike.
V polsenci se vidi
le delni Sončev mrk.
Modelska slika S. mrka nad ZDA 2017. Iz nje se enostvno razbere,
da je Lunina
polsenca
široka približno za polmer Zemlje.
Skica ocene velikosti polsence Lune med Sončevim mrkom.
Razdalje in velikosti objektov niso v merilu!
Ali se bo obdobje popolnih Sončevih mrkov končalo in kdaj?
Kot se razbere iz podatkov, so popolni mrki na meji,
da se sploh zgodijo. In v bodoče bo za ljubitelje mrkov
samo še slabše - zakaj?
Luna se namreč oddaljuje od Zemlje in sicer
za okrog dl = 4 cm na leto (zadnje ocene so 3,8 cm).
Glavni razlog za oddaljevanje Lune od Zemlje je navor plimovanja
oceanov na samo Luno, glejte sliko. Plimski val je namreč zaradi
rotacije Zemlje in viskoznosti vode, premaknjen iz smeri
Zemlja - Luna (posledično se tudi Zemlja upočasnjuje in dan daljša)
- glejte članek:
Ali se upočasnjuje vrtenje Zemlje okrog lastne osi
in ali se Luna oddaljuje od Zemlje? (Spika, marec 2000).
Hkrati pa se dolžina dneva daljša ( okrog 2,3 ms na sto let) - Luna
zavira vrtenje Zemlje.
Izkaže se, da so podatki o
Sončevih mrkih, recimo Babiloncev, Kitajcev ali Japoncev, dovolj za oceno
podaljšanja dneva. Primer: senca mrka leta 181 pr.n.š. se je končala na
Japonskem. Računi pokažejo, da če bi se Zemlja vrtela enakomerno, bi
se mrk moral končati že v kitajski puščavi Gobi in ne na Japonskem.
Popolni Sončev mrk (na sliki) so zanali 4. marca 181. pr. kr. astronomi
v mestu Ch'ang-an (Chang'an - danes je to Xi'an [Šijan]),
takrat prestolnice Kitajske zahodne dinastije Han. Če se Zemlja ne bi upočasnjevala,
Sončev mrk ne bi smel prečkati mesta Ch'ang-an.
Iz povedanega tudi sledi, da se Lunina navidezna velikost napram
Soncu manjša (manjša se njen
zorni kot - "Angle of view"),
in da nekoč
ne bo več popolnih Sončevih mrkov.
Najdaljši mrk je takrat, ko je Luna na svoji orbiti okrog Zemlje
blizu perigeja (prizemlja), Zemlja pa v afeliju (odsončju) -
recimo 16. 7. 2186 bo v Guyani
mrk trajal kar 7 min in 4 s.
Naredimo nekaj preprosti izračunov - ocen.
* Razdalja 6. 7. 2186 ob 12:00 po UT
Zemlja - Sonce bo XS = 152051275.8 km, Zemlja - Luna pa XL = 356849.1 km.
Rezultat za 2y = 267 km (bolj natančni izračuni dajo enako
vrednos - 267 km).
Če za ta mrk izračunamo razdaljo vrha stožca sence do površine Zemlje (Xo+Rz),
dobimo razdaljo 29223.4 km (2,3 Zemljina premera). Ko se bo Luna za toliko oddaljila,
bodo tudi najdaljši Sončevi mrki postali zgolj še kolobarjasti.
Vrh stožca Lunine sence bo namreč nastal nad površino Zemlje.
In v kolikem času se bo Luna oddaljila
za toliko km od Zemlje? Razdaljo (Xo+Rz) bomo delili kar z letnim odmikom 4 cm:
t = 29223.4*100000 cm/4 cm/leto = 731 milijonov let.
In koliko je vreden ta rezultat, ta ocena?
V tem času se bo tudi orbita Zemlje in Lune nekoliko spremenila - a gre za oceno.
Če se Luna oddalji za 2,3 Zemljina premera, se s tem zmanjša tudi
privlačna sila med Zemljo in Luno - a le za 7 %, kar daje
dodatno verodostojnost naši oceni. Seveda tudi Luna ni ravno idealna krogla.
Na spletu sem našel različne ocene za čas konca popolnih Sončevih mrkov:
okoli 500 milijonov let, 620 in 650 milijonov let, manj kot milijarda let.
To pomeni, da je naša ocena zadovoljiva in dostopna srednješolcu - kot vaja
iz geometrije, navora, vrtilne količine, astronomije, itn.
Da so ocene nekoliko krajše (600 milijonov let) gre pripisati tudi napovedim,
da se bo Sonce nekoliko napihnilo - povečalo. Tak proces pa seveda
dodatno skrajša dolžino mrkov in s tem se tudi skrajša čas do prenehanja
popolnih Sončevih mrkov.
Sonce namreč v svojem jedru kontinuirano zliva (fuzija - "kuri" pri
temperaturi 15.7 milijonov K in gostoti kar 162.2 kg/dm3)
vodik v helij (to je naš vir energije, življenja) in se zato
nekoliko krči, kar pa povzroča dodatno segrevanje
in s tem povečanje temperature (tlaka). Posledično se zato zunanji plašč
Sonca napihuje.
V zadnjih 4 milijardah let bi se naj Sonce povečalo za okrog 20 %.
A kake rasti Sonca še nismo zaznali, ker je
morebitno povečanje premera Sonca zdaleč premajhno na letni
ali nekaj desetletni časovni skali, za naše merilne metode (milijonink ločnih sekund
še ne znamo pomeriti).
Lahko da bo pa prav čas konca mrkov, glede na izračune dokazal,
da se Sonce v resnici napihuje ("no - malo še moramo počakati").
Shematični prikaz najpomembnejšega P-P I niza zlivanja vodika v helij v Sončevem jedru,
ki sprosti 26.732 MeV energije (to je kar 83.3 % vse energije):
- večina energije Sonca izhaja iz p–p (proton–proton) verige zlivanj vodika v helij: 4p -> 4He + 2e+ + 2ve
- od tega je kar 83.3 % energije iz P-P I niza, ki sprosti 26.732 MeV energije
(0.7 % mase protonov gre v energijo, fuzija se seveda dogaja v Sončevem jedru - 0.25xRs),
- izsev Sonca je L = 3.828×1026 W, do Zemlje pride j = 1367 W/m2
(to je energija, ki nam daje življenje),
- Sonce zaradi fuzije (dm = dE/c2 ) izgubi 4.5x106 TON mase na sekundo
in še nekaj zaradi Son. vetra, skupaj torej izgubi maso velikosti do:
6x106 TON/s,
- v enem letu se Zemlja zato oddalji za 1.5 cm od Sonca - ne bistveno
napram razdalji do Sonca, AE = 150x106 km,
- v 4.5x109 let je torej Sonce izgubilo okrog 1024
kg mase, to je 100xMz,
kar je zgolj 0.05 % celotne mase Sonca (M_sonca = 2x1030 kg).
To povečanje Sonca pa ni povezano z najverjetnejšim hitrim povečanjem Sonca
do orbite Zemlje - ko se bo čez milijarde let večino vodika v jedru
zlilo v helij in bo samo jedro kolapsitralo, hkrati se bo vnel helij v ogljik.
Posledica
krčenja jedra ter zlivanja helija v težje elemente bo hipno povišanje temperature, tlaka,
posledično se bo napihnil zunanji del Sonca
do orbite Zemlje in takrat bomo morali iskati novo bivališče - recimo
na Saturnovi luni Titan ali kje drugje ... A kot že rečeno,
do takrat je še kar nekaj milijard let.
V času bodočih "bližnjih" generacij, tja do nekaj 100 000 let pa ni prav nobene
bojazni, da bi bile prikrajšane za prekrasne popolne Sončeve mrke.
Vsekakor je do konca pojavljanja popolnih Sončevih
mrkov veliko dlje, kot je staro človeštvo - sploh
če pomislimo, da nebesno mehaniko razumemo šele zadnjih 400 let.
Do takrat pa vsekakor moramo poskrbeti,
da bo življenje na našem planetu obstalo in
mi skupaj z njim. No - o vsem ne moremo odločati,
a lepo vedenje do narave
nam lahko samo koristi ...
Na koncu bo tako o vsem odločalo Sonce - ki se bo "napihnilo" čez orbito Zemlje -
ali se bo življenju prej uspelo umakniti kam drugam, na varno
pa je nadvse zanimivo vprašanje - a je ta potencialna
rešitev življenja že kaj odvisna od nas?!
Sledi nekaj slik in vsebin s tematiko čudeža življenja.
Zgoraj je zgolj groba skica (ni v merilu) podobe Sončevega sistema.
Zemljo boste prepoznali kot tretji planet desno od Sonca s spremljevalko Luno.
Ostali planeti so narisani brez lun.
Stabilnost našemu planetu dajejo predvsem astronomski dejavniki:
----------------------------------------------------------------
- orbita, ravno pravšnja razdalja Zemlje do Sonca nam omogoča tekočo vodo
(po Štefanovem zakonu - izračun sledi),
- Luna in Zemlja tvorita izredno stabilen sistem,
znotraj katerega se ohranja vrtilna količina in nagib rotacijske osi
glede na ekliptiko (posledica so letni časi); brez Lune bi se
Zemlja večkrat prekucnila, kar bi usodno vplivalo na stabilnost podnebja,
razvoj visoko razvitih bitij, tudi človeka, bi bil praktično nemogoč;
najverjetneje je Luna s plimsko silo (dviganje in spuščanje oceanov - naplavljanje
življenja na kopno) odločilno prispevala k selitvi preprostega življenja
iz morij na kopno (in morebiti tudi nazaj - predniki kitov, itn),
kjer smo se razvili tudi ljudje do današnje stopnje civilizacij;
po ocenah naj bi se v nekaj 10 v milijardah let (50) sistem Zemlja-Luna
stabiliziral; takrat bi Luna potrebovala okrog 47 dni za obhod
okrog Zemlje, vrtenje katere pa bi se tudi upočasnilo na 47
današnjih dni; tako bi dan trajal en mesec - Zemlja in Luna pa bi si
ves čas kazali isti obraz; a do tega skoraj gotovo ne bo prišlo,
saj se bo izsev Sonca "že" čez 2.3 milijarde let tako povečal,
da bodo na Zemlji izpareli vsi oceani in - plimovanja oceanov
več ne bo ...,
Glej tudi članek - Ali se upočasnjuje vrtenje Zemlje okrog lastne osi
- samo Soce ima ravno dovolj "skromno maso", da fuzija (zlivanje jeder v sredici Sonca),
poteka dovolj počasi in Sonce tako stabilno sveti (seva, nam pošilja energijo)
milijarde let (Kaj če bi nase Soce bilo masivnejše in bi na glavni veji HR diagrama
ostalo samo nekaj milijard let?),
- da ima Zemlja magneto polje,
- primerno ozračje; magnetno polje in ozračje nas ščitita pred sevanjem in
hitrimi delci iz vesolja,
- sama masa, velikost Zemlje in dovolj raznolika (izjemna) kemijska sestava
(smo "otroci" supernov - prejšnjih generacij zvezd, kjer [so] nastajajo[ali] težji elementi),
...
Naselitveno področje (habitable zone - "območje Zlatolaske" (Goldilocks Zone))
-------------------------------------
Območje naselitvene cone neke zvezde je: Rnp = Rae(Lzve/Lson)1/2
ae = astronomsk enota
(pov. razdalja Zemlja - Sonce, znaša pa 150 milijonov km)
Rnp - srednja razdalja naselitvenega področja (cone) za zvezdo z izsevom Lzve,
Širina je Rnp ± 0.2*ae
Lson - 3.827×1026 W
--------------------------------------
Kako krhko je torej ravnotežje na Zemlji ...
---------------------------------------------
Slikovita primerjava volumna vode zbranega v krogli glede na planet Zemljo.
Kolikšen del planeta Zemlja je iz vode? Pravzaprav zelo malo. Čeprav pokrivajo oceani
okoli 70 procentov Zemljine površine so ti oceani plitvi v primerjavi z Zemljinim
polmerom. Zgornja ilustracija prikazuje kaj bi se zgodilo, če bi vso vodo na ali
blizu Zemljine površine združili v kroglo. Polmer te krogle bi bil le okoli
700 kilometrov, manj kot polovico polmera Zemljine Lune in le malo večji od
Saturnove lune Rea, ki je podobno kot mnoge lune v zunanjem Osončju večinoma
iz vodnega ledu. Kako se je ta voda pojavila na Zemlji in ali je morda znaten
delež vode ujet daleč pod Zemljinim površjem ostaja predmet raziskav.
Magnetno polje nas ščiti pred hitrimi delci, ki prispejo
v bližino Zemlje s Sončevim vetrom. Sončno energijo potrebujemo
za življenje, a ne v prav vseh oblikah (Sončev veter je že
lahko zelo škodljiv, razdiralen za življenje).
Magnetno polje in zrak sta naša zaščitna plašča.
Zemlja in Luna posneti iz vesolja. Sistem Zemlja-Luna je izjemno stabilen.
Odloča tudi o dinamiki trajanja, spreminjanja, dolžine dneva na Zemlji.
V povezavi s frekvenco vrtenja Zemlje je tudi Coriolisova sila, ki je odločilna za
tvorbo ciklonov in anticiklonov na Zemlji.
Določeni izračuni kažejo na možnost, da je pred milijardami let
obrat Zemlje trajal samo 5 ur, nakar je
Luna Zemljo upočasnila (še zmeraj jo upočasnjuje, razlog je navor
plimskih valov). Luna pa se hkrati, tudi zaradi plime na Zemlji,
oddaljuje od Zemlje - nekaj cm na leto. Glej članek:
Ali se upočasnjuje vrtenje Zemlje okrog lastne osi.
Vrnimo se k mrkom!
Nastanek popolnega Sončevega mrka - geometrija, orbite, smeri gibanja.
Zakaj mrk, senca, potuje približno od zahoda proti vzhodu in s kakšno hitrostjo?
V enaki smeri kot se vrti naš planet - od zahoda proti vzhodu -
potuje tudi
Luna okrog Zemlje
(približno s tako hitrostjo potuje tudi senca Lune na Zemlji).
Hitrost mrka bo zato blizu razlike obeh hitrosti.
Hitrost na površini Zemlje je odvisna od ge. širine φ.
v = 2πRzCOS(φ)/to - v resnici se tudi polmer Rz nekoliko
spreminja z ge. širino ...
Na ekvatorju je ta hitrost ve = 2πRz/to =
465,1 m/s. Čas obrata glede na zvezde je to = 23 h 56 min 4,10 s.
V naših geografskih širinah hitrost pade na okrog ve*cos(46°) = 323 m/s.
Luna pa potuje okrog Zemlje s povprečno hitrostjo vl = 2πRzl/tol = 1023 m/s
= 1 km/s (tol = 27,321661 dni - obhod Lune glede na zvezde).
Hitrost lahko
določimo tudi preko Keplerjevega zakona, oz. gravitacijskega zakona,
gibanje po elipsi.
Hitrost sence Lune je veliko večja od hitrosti krajev na Zemlji,
a obe kažeta v isto smer.
Ocena relativne hitrosti mrka (sence) je zato hitrost Lune
(s katero približno potuje tudi senca mrka),
minus hitrost kraja na Zemlji.
Na zmernih geografskih širinah je to približno 700 m/s (ocena velja
za Sonce ob 12. h, ko prečka krajevni meridian).
Poglejmo, kako hitro je mrk prečkal ZDA. Za razdaljo 4,017 km
je senca mrka rabila 90,7 minut.
Povprečna hitrost sence je bila torej
vm = 4,017 km/90,7 min = 738,14 m/s = 2,657 km/h.
In to je kar blizu naši oceni hitrosti mrka.
Z zelo hitrimi nadzvočnimi letali lahko torej sledimo mrku.
Čas trajanja mrka je tako tm = 2y/vm = 109000 m/738 m/s = 147,7 s =
2 min 28 s.
To je kar dobra ocena časa, za pravilno širino mrka v Casperju (109 km).
Sedaj tudi vemo, zakaj je recimo mrk 2006
v Turčiji trajal okrog 4 minute.
Ocena - koliko manj energije prejme Zemlja med popolnim
Sončevim mrkom?
Ob Sončevem mrku, ko nam Luna za nekaj minut “ukrade” svetlobo, toploto,
je prav, da odgovorimo na vprašanje - kdo je prvi na svetu pravilno izračunal
površinsko temperaturo Sonca, za nas najpomembnejše zvezde, ki nam pošilja
svetlobo življenja?
Ob tem vprašanju se spet srečamo z izjemno življenjsko
zgodbo našega rojaka, fizika Jožefa Stefana, edinega Slovenca po katerem
se imenuje kak fizikalni zakon, in ki je prvi na svetu leta 1879, preko
lastnega zakona o sevanju črnega telesa (j=?*T4), izračunal temperaturo Sonca!
Jožef Stefan (* 24. marec 1835, Sveti Peter pri
Žrelcu, sedaj predel Celovca, † 7. januar 1893, Dunaj).
Ker je Jožef Stefan kot otrok pomagal očetu mlinarju - na ramenih je
prenašal težke vreče - je imel celo življenje eno rame nekoliko povešeno.
Stefan je pisal in tudi objavljal poezijo v slovenskem jeziku – a F. Levstik
ga je zelo skritiziral in tako se je raje preusmeril v študij fizike
- v umetnost raziskovanja narave.
(morebiti mu je Levstik – kjub krivičnim ocenam poezije – naredil uslugo
[zagotovo pa veliko uslugo sami fiziki] –
kako že gre tista, da ni vsk sovražnik, ki te potisne v ...).
Tako je na Dunaju postal
takrat najmlajši redni profesor fizike, sodelavci in
študentje so ga imeli izredno radi. Med počitnicami je učil
mamo pisati in brati - res spoštljiva gesta. To je hkrati izjemna
zgodba, ki v mladih upanje budi. Poleg Jurija Vege, je Jožef Stefan
drugi Slovenec, ki ima na telesu, ki povzroča mrk (na Luni), svoj krater.
In sicer na delu, ki je obrnjen vstran od Zemlje – torej
med mrkom proti Soncu.
Stefanov zakon (j = σT4) bomo tokrat uporabili za poenostavljeno oceno,
koliko manj energije prejme Zemlja med Sončevim mrkom, oziroma za koliko
pade povprečna dnevna temperatura planeta. Ocena ni zanemarljiva (0,7 °C)!
Še enkrat - oceno bomo nadvse poenostavili.
Ker je Luna, glede na razdaljo do Sonca, praktično pri Zemlji, in ker tudi polsenca Lune
večinoma med mrkom v celoti pade na površino Zemlje, bomo od celotne dnevne energije,
ki jo Zemlja prejme od Sonca
v 24 urah, odšteli energijo, ki jo zastira Luna. Recimo za mrk dolg tm = 4,5 ure
je ta blokirana energija enaka produktu povšine preseka lune (S = π*RL2),
gostoti
energijskega toka iz Sonca (j) in časa mrka (tm):
EL = π*RL2*j*tm.
Če privzamemo, da od gostote energijskega toka
Sonca 1400 W/m2, doseže Zemljo
nekje j = 1000 W/m2,
ostalo so v glavnem odboji, dobimo za blokirano energijo s strani Lune
vrednost EL = 1,54*1020J.
Energija, ki jo prejme Zemlja iz Sonca v td = 24 urah pa je:
EZ = π*RZ2*j*td = 110*1020J.
Takoj opazimo, da te ocenjene ukradene Energije
niti ni tako malo - ampak kar dober procent.
Ali ima ta blokada Energije iz Sonca kak vpliv na globalno temperaturo?
Morebiti v dnevu mrka, podajmo oceno.
Če po Štefanovem zakonu (j = σT4) poiščemo razmerje obeh energij
in povprečnih temperatur,
velja (T/To)4 = 0,99, lahko izračunamo povprečen dnevni padec temperature
za celoten planet. Kjer je T absolutna povprečna temperatura za dan z mrkom
in To = 280 K za dan brez mrka. Na dan mrka je tako ocena
povprečne temperature Zemlje T = To*(0.99)1/4 = 279.3 K.
To pomeni okrog 0,7 K manj - kar ni tako malo. Vemo pa, da na polni črti mrka
temperatura pade kar za nekaj stopinj Celzija, lahko tudi blizu 10 °C.
Torej - učinek delnega zasenčenja Zemlje s strani Lune je, razen na črti mrka,
najverjetneje precej manjši od običajnih temperaturnih nihanj in je
v bistvu neopažen. Sploh pa so mrki zelo redki, kakšen na leto, izjemoma je lahko do 5
Sončevih mrkov v enem letu.
Je pa ta premislek, o energiji in temperaturi med mrkom, bil
zanimiv z vidika, kako lahko že, na prvi pogled relativno
zanemarljiv dejavnik, vpliva na temperaturo Zemlje.
Pomen mrkov v razvoju astronomije, moderne fizike!
Še prej pa beseda o napovedovanju mrkov
ZGODOVINA IN MRKI
Napovedovanje mrkov je bila, poleg koledarja,
ena temeljnih nalog astronomov
v preteklosti.
Da je astronomija nevaren poklic, pove najstarejši zapis o opazovanju
Sončevega mrka najdemo v kitajskem tekstu
Šu Čing. Gre za mrk 22. oktobra 2137 pr. Kr., to je 1400 let pred opazovanji
kateregakoli drugega naroda. V zvezi s tem mrkom je znana zgodba o dvornih
astronomih Hiju in Hoju, ki sta bila predana pijači in nista skrbela za
koledar, kar je bila njuna dolžnost. Tako so se pomešali letni časi in
ko sta pozabila napovedati še Sončev mrk, jih je to stalo glavo. Kitajci
so tesno povezovali dogodke na Zemlji in na nebu in če je šlo kaj narobe,
so za to krivili vladarja. "Razumljiv" je zato takratni vladarjev ukaz o
opazovanju Sončevih mrkov: če nastopi prezgodaj, je treba astronome pobiti,
če prepozno, ravno tako. Ni znano, da bi kasneje še kak astronom doživel
usodo Hija in Hoja, pa tudi vladarji pred ljudstvom ne prevzemajo več take
odgovornosti.
MRKI SO BILI ZA RAZVOJ ASTRONOMIJE KLJUČNEGA POMENA. Babilonci so zabeležili
vse mrke po letu 747 pr. Kr., odkrili so tudi periodo sarosa, ki je odločilna
za napovedovanje Sončevih mrkov. Medsebojni položaji Zemlje, Lune in Sonca se
ponovijo po 18 letih in 11 dneh ter 8 urah (za 14 navadnih let + 4 prestopna leta)
ali v 18 letih in 10 dneh ter 8 urah (za 13 navadnih let + 5 prestopnih let).
Dokončno je težave razrešil Johanes Kepler.
J. Kepler je v letih 1609 - 1619 odkril zakone nebesne mehanike in s tem
omogočil točne izračune dogodkov v Osončju – tudi poteke mrkov (kje na Zemlji
in kdaj).
Edmund Halley (656-1742),
je leta 1715 prvi objavil časovni potek mrka (natančnost 4 minute)
in hkrati moderni zemljevid poti mrka.
Ta mrk se zato imenuje Halleyjev
(zgodil se je 22. aprila 1715 po julijanskem koledarju in
3. maja 1715 po danes veljavnem gregorjanskem koledarju).
Halley sicer ni doživel potrditve napovedi nove nebesne mehanike
na lastnem periodičnem kometu, ki se je v resnici in po napovedih, videl leta 1759
- vendar pa je lahko
užival v izračunih in zemljevidu mrka iz leta 1715, ki so bili natančni na štiri minute.
Izračun in karto je tudi izboljšal (slika zgoraj), pri izboljšavah
je upošteval tudi poročila o mrku iz ostaluh delov Anglije.
Mrk je opazoval iz zgradbe Kraljeve družbe v Crane Courtu.
Tako se je
dokončno potrdila moč Keplerjeve mehanike, ki so
jo matematično nadgradili R. Hooke, E. Halley in v končno moderno
obliko I. Newton.
Periodo sarosa
Slika nazorno prikazuje pogoje za nastanek Luninih in Sončevih mrkov.
Mlaj ali polna Luna mora biti v (ali blizu) presečišču ravnin (vozlov)
gibanja Lune in Zemlje (ekliptike).
Ravnini sta nagnjeni za 5 °, hkrati pa ravnina Lune precesira
(zato seveda precesira tudi vozlišče, vozla). Navor
Sonca pa je razlog za to precesijo, ki rabi za en obhod 18,612 let.
Ko presečišče ravnin ekliptike in potovanja Lune (okrog Zemlje) kaže proti
Soncu, nastane:
- ali Sončev mrk, če je Luna v padnem vozlu (descending node),
- ali Lunin mrk, če je Luna v dvižnem vozlu (ascending node).
V tem primeru na sliki je Luna izven vozlov in ni mrka.
Mrki 145. sarosa pa se dogajajo v dvižnem vozlu Lune (ascending node).
Nekaj definicij.
Tropsko leto ali Sončevo leto, oziroma solarno leto, je časovno obdobje,
v katerem se Sonce, gledano z Zemlje,
vrne v isto lego glede na letne čase, privzeta je točka pomladišča
(tropsko leto traja približno 365,242189 srednjih
Sončevih dni, to je 365 dni, 5 ur, 48 minut
in približno 45,5 sekund).
Zvezdno ali
sidersko leto je obhod Zemlje okrog Sonca glede na oddaljene
zvezde in traja 365.256363004 srednjih Sončevih
dni, kar je 366,25636042 siderskih dni.
Sidersko leto je za 20 minut in 24 sekund
daljše od tropskega leta zaradi precesije enakonočij.
V vsakdanjem življenju uporabljamo tropsko leto, ki je
prilagojeno višini Sonca in s tem letnim časom - kar trenutno najbolje
omogoča Gregorijanski koledar - ki se bo v dobrih 3000 leth
"zmotil" zgolj za en dan.
Siderski mesec je čas obhoda Lune okrog Zemlje glede na oddaljen zvezde (neskončnost)
in traja: 27 d 7 h 43 m 4.7 s ali 27,321582 dni.
Zaradi privlačne sile Sonca, navora, tirnica Lune počasi precesira
proti zahodu,
zato se tudi vozli počasi premikajo okoli Zemlje.
Drakonski (tudi nodularni) mesec je čas,
ki ga potrebuje Luna,
da ponovno pride v enak vozel, presečišče Lunine in Zemljine ravnine
in je malo krajši kot je dolžina siderskega meseca
in znaša:
27 d 5 h 5 m 35,9 s ali N = 27,212221 dni.
Ravnina lunine tirnice naredi polni krog v 18,612 letih
(približno 19,4° na leto, pomika se nazaj).
Drakonski mesec je pomemben zato, ker mora biti Luna v vozlu, da nastane Sončev mrk
(tudi polna luna in mlaj sta vedno blizu vozla).
Sinodski mesec pomeni vrnitev Lune v isto fazo (to je mesec, ki smo
ga navajeni)
in traja:
29 d 12h 44 m 2,9 s ali S = 29,530589 dni
Drakonsko leto (tudi eklipsno leto) je čas,
ki ga za opazovalca na Zemlji
potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune
(ta vozel pa zaradi precesije potuje).
Drakonsko leto je v epohi J2000,0 trajalo:
346 dni 14 h 52 m 54 s ali D = 346,620075883 dni.
Drakonsko leto je precej krajše (za nekaj tednov) od običajnega
koledarskega leta.
Velja tudi: 1/D = 1/N - 1/S oziroma D = NS/(S-N) = 346,6201 dni
Pojav mrka je torej odvisen od treh ciklov:
obdobja, v katerem se spreminjajo Lunine mene
(sinodski mesec S),
čas, ko Luna prehaja skozi vozel (nodularni ali drakonsi mesec N)
in čas, ko Sonce prehaja skozi isto vozlišče Lunine
(eklipsno ali drakonsko leto D).
Zmnožki naravnih števil in sinodskih mesecev, drakonskih mesecev
in drakonskih let skoraj sovpadajo (lahko bi rekli, da poiščemo najmanjši
skupni večkratnik), če velja:
223 S = 242 N = 19 D
6585,32 d = 6585,36 d = 6585,78 d
V tem času se torej spet približno
ponovi lega Zemlje, Lune, Sonca na premici mrka (ali blizu,
saj so telesa razsežna in ni nujna točna poravnava),
ki leži v smeri presečišča ravnin gibanja Lune in gibanja
Zemlje.
To je 18 tropskih let in 11,3 dni in znaša 6585,6 dni, to je perioda sarosa,
ko se ponavljajo Sončevi mrki.
Ker je razlika približno 8 ur, se mrki premikajo 120 stopinj proti zahodu.
Pa še vaja, ki je trajala dobrih 18 let.
Pred 18 leti smo lahko kar iz Evrope opazovali popolni Sončev mrk -
a je kaj povezan z letošnjim?
JA JE: 145. sarosu je pripadal dudi popolni mrk pred 18 leti, 11. avgusta 1999
in je bil za 120 stopinj zamaknjen glede na letošnjega v ZDA.
Popolna faza mrka je trajala tudi letos dobri 2 minuti.
Skica kaže, koliko lahko odstopa položaj Lune
iz vozlišča, premice poravnave teles, da je mrk še možen.
Noben saros nima neskončno mrkov (v Sončevem sistemu se vse spreminja),
saros 145 jih ima
77 in trajajo v obdobju 1370 let (sami zmnožite 76 in periodo saros).
Začetek sarosa 145 je 4. jan. 1639 na severni polobli in konec
17. apr. 3009 na južni polobli.
Saros pod številko 136, mrki prikazani od leta 1901 do 2045.
Vir:
https://en.wikipedia.org/wiki/Saros_(astronomy)
Sončevi mrki se pojavljajo v tem primeru v bližini padnega (descending node) vozla Lune.
Sorodnim mrkom pa se doda tudi številka serije (sarosa).
Prvi mrk te serije (136) se začne
na južnem delu Zemlje in pot mrka se
z vsakim
naslednjim mrkom pomakne nekoliko
proti severu.
KAJ VSE SO NAM MRKI OMOGOČILI?
* v antiki so določili velikost in razdaljo do Lune in ocenili
velikost ter razdaljo do Sonca (Aristotel, Aristarh, Hiparh, ...),
glej članek ANTIKA IN MRKI
(Spika, februar 2000),
,
* med Sončevim mrkom je leta 1868 Jules Janssen odkrili helij
(v laboratoriju na Zemlji je bil helij detektiran leta 1895),
* med Sončevim mrkom, 29. maja leta 1919, je Einsteinovo napoved uklona žarka zaradi
gravitacije (bolje - zaradi ukrivljenosti prostora) potrdil
Sir Arthur Eddington (izjemen dosežek).
Med Sončevim mrkom 29. Maja leta 1919 je Einsteinovo napoved uklona
žarka zaradi gravitacije
(pravilneje – zaradi ukrivljenosti prostora) potrdil Sir Arthur Eddington.
To je bil
izjemen dosežek za celotno dojemanje narave, ki je potrdil, da je bolj smiselna
Einsteinova definicija prostora kot Newtonova.
Nova fizika potrjuje, da masa-energija ukrivljata prostor-čas in
vplivata tudi na fotone, svetlobo. Stara
parcialna slika sveta preko grvitacije pa je omejena samo na masne delce
in neskončno hiter prenos sile na daljavo, kar pa
je proti izsledkom meritev - postulatom
splošne teorije relativnosti.
Announcement of Eddington’s discovery. Credit: Illustrated London News (1919)
Premik zvezd med S. mrkom. Fotografija mrka 29. 5. 1919 iz otoka Principe zahodna
Afrika – ali iz Sobrala (Brazilija), posnel Arthur Stanley Eddington, oz. njegovi ekipi.
Že od prej je imel posnetek tega dela neba. Druga Ekipa je šla v Brazilijo,
Sobral – povsod so bile težave z vremenom – mrk se je zgodil blizu Plejad in
Hijad – kar je bilo idealno (veliko zvezd).
Eddington sam nekoliko dvomi o odkritju:“ ... one can say with certainty that
the effect (at the solar limb) lies between 0.87” and 1.74”, although he
qualified this by saying the plates had been measured only preliminarily,
and the final value was still to be determined.
Instruments used during the solar eclipse expedition
in Sobral, Brazil 1919. Credit SSPL, via Getty Images
Tabela kaže na težave pri meritvah uklona
Svetlobe – tudi med poznejšimi, mrki
(1.75 loč. Sekunde je pričakovana vrednost).
Iz zgodovine - 62 letni Newton se že pred tristo leti sprašuje:
“Do not Bodies act on Light at a distance, and by their action bend its Rays,
and is not this action strongest at the least distance?”
Še zgodovinsko ozadje in dvomi.
Eddington je bil angleški, Einstein pa nemški pacifist. Eddington je zato
hotel Einsteinu pomagati – tudi preko potrditve uklona svetlobe zvezd med mrkom
(ČAS UPANJA PO HUDI VOJNI ...). A Eddington je bil glede verodostojnosti
meritev precej na majavih temeljih. A na koncu so drugi potrdili to, kar
je on naredil precej površno - bolj iz prijateljstva in želje pomagati novi
teoriji k življenju – kot pa iz strokovnosti.
Lorentz pravi:
“We may surely believe (in view of the magnitude of the detected deflection)
that, in reality, refraction is not involved at all, and your effect alone
has been observed. This is certainly one of the finest results that science
has ever accomplished, and we may be very pleased about it.”
Na srečo lahko danes bolj natančne meritve opravimo v radijskih
valovnih dolžinah, zlasti z kvazarji, in mrk ni več nujni pogoj
za take meritve. Analiza leta 2004, v kateri je bilo opravljenih
več kot 2 milijona opazovanj VBLI, da razmerje med dejansko opazovanimi
odkloni in odkloni, ki jih predvideva splošna relativnost, 0,99992 ± 0,00023.
Tako je bila dramatična napoved iz leta 1919 retroaktivno utemeljena.
Enega prvih poskusov slikanja mrka in detekcije uklona svetlobe
bi naj izvedel Erwin Finlay-Freundlich, iz Astromomskega observatorija Berlin.
Freundlich se je leta 1914 odpravil slikat mrk na Krim, vendar se je začela
prva svetovna vojna. Preden je prišlo do mrka, je bil aretiran kot vohun.
Ekipa iz observatorija Lick v Kaliforniji ni uspela priti na krimski mrk - a
je tako deževalo. Njihovo kamero so zaplenili Rusi in tako ni bilo odprave na
mrk v Venezuelo leta 1916.
Po Eddingtonovi objavi "uspešnih" meritev uklona svetlobe ob Soncu (1919),
je Einstein takoj postal svetovna ikona - genij - iz zmedenega znanstvenika je
postal superzvezda iz sveta znanosti.
KARTE SONČEVIH MRKOV NAŠE GENERACIJE
Pot sence za popolne Sončeve mrke v obdobju 1999 - 2020.
Pot sence za Sončeve mrke v obdobju 2021 - 2040.
Vidimo se na naslednjem mrku!
Popolni Sončev mrk 21. 8. 2017 – Casper, ZDA (I. del - potopis)
(Vičar Zorko, revija Spika 11 [2017], strani 461 - 467)
p.s.
Odziv na članek v Spiki (Še lepa beseda za Spiko - kdor
finančno zmore in ga astronomija
zanima - je naročnina na astronomsko revijo Spika dolgorčna naložba
v najbolj globoko človeško vedo, v neke vrste večno hrepenenje -
kdo smo, od kod smo, iz česa smo, zakaj smo, kam gremo ...).
Spika, november 2017
Objavil e-Spika+ dne 12. 11. 2017 Spika 2017
Oktobra smo se ljubiteljski astronomi kar dvakrat družili na
javnih prireditvah. Na Spikinem astronomskem vikendu in na jubilejnem,
10. Messierovem plus maratonu. V Spiki objavljamo poročila z obeh.
Ne spreglejte galerije, v kateri lahko astrofotografi najdete idejo
za mednarodno sodelovanje s somišljeniki! Gorazd enkrat za vselej
prekinja debato o tem, ali je Luna, ko vzhaja ali zahaja, res večja.
Poučno! Tu so seveda še stalne rubrike, ki nam pripovedujejo, kaj
vse so astronomi v zadnjem času odkrili novega, efemeride za december
in napovedi o novoodkritih kometih. Osrednja tema pa je tudi tokrat
popolni Sončev mrk v Ameriki. Zorko Vičar se, tako kot smo pri njem
že vajeni, poleg opisa samega mrka in potovanja po tuji deželi,
poglobljeno in filozofsko-sociološko loteva teme še z drugih
”zorkovih” kotov. Kakšna pikra leti tudi na naše šolstvo,
in tu se mu z veseljem pridružim.
V zadnjih letih, odkar so šole dobile nalogo, da morajo ”šparati”,
ker bodo tako baje pomagale reševati zavoženo državo, je vse manj
šol naročenih na Spiko. Namesto da bi prihranili pri pisarniškem
materialu, ki se ga na vsaki šoli vsak mesec porabi na tone, so ubrale
najlažjo pot: začele so kar po vrsti odpovedovati poljudnoznanstvene
revije, ne samo Spike. In prav pred kratkim je še ena od velikih šol
odpovedala Spiko za prihodnje leto. Ko sem gospo knjižničarko vprašal,
zakaj, mi je odgovorila: ”Stari učitelj je šel v pokoj, novega pa to ne
zanima.” ”Kaj pa učenci?” sem naivno vprašal.
Za vse več novodobnih učiteljev je šola stavba, v katero hodijo, da dobijo
plačo. Učenci pa so pri tem samo moteč dejavnik. In na tej šoli je motečih
dejavnikov prek 700! Ta mladi učitelj, ki bo nadaljnjih 40 let poučeval
in ga TO NE ZANIMA, bo 40 generacij otrok prikrajšal za kakršnokoli vedenje
o kraljici znanosti – astronomiji. Če vprašate mene, je to zločin, zločin
proti učencem! Če šola nima 60 EVROV ZA LETNO NAROČNINO na Spiko, ki bi jo
lahko v knjižnici videlo in morda bralo 700 otrok, naj ”zapre štacuno”!
Zorko se v članku sprašuje, kaj bodo naredile šole leta 2081, ko bo popolni
Sončev mrk viden iz osrednje Slovenije in to v sredo, 3. septembra,
dopoldan, v času pouka. Vam bom kar jaz povedal, kaj. Do takrat nobena
šola ne bo več naročena na Spiko in ko bodo trume drle k nam, da bi
si ogledali ta tako neverjeten naravni pojav, bodo šolniki zagrnili
zavese, da mrk ne bi motil učencev pri pouku! Tako kot so to eni že
storili marca 2015.
Kazalo november 2017:
453 novice
461 Popolni Sončev mrk 21. avgusta 2017 – Casper, Wyoming
468 efemeride za december
– Večerno nebo v decembru, 468
– Sonce in Luna v decembru, 474
– Planeti v decembru, 475
476 kometi v oktobru in novembru
477 kometi/amaterji: ASASSN in troje manj znanih Perzejevih meglic
478 amaterji: Galaksija NGC 1087 v Kitu: velikanska tovarna zvezd
480 amaterji: Ob vznožju Rimske ceste
481 Luna in jaz: Neznani sosedje, 1. del
485 osnove\astrofotografija: Barve zvezd
486 Spikino srečanje: Nam je uspelo?
488 galerija: Poletni astrofotografski projekt Labod
492 zanimivosti: Luna in njena navidezna velikost
492 astronomsko tekmovanje: Messierov plus maraton 2017
494 astronomsko tekmovanje: Okrogel M+ maraton
SLIKE ZA POKUŠINO
17.8.2017 Ljubljana - Denver, ZDA (Colorado, 2017-08-17).
Čakanje na prvi "poljub".
Prvi stik (poljub) Lune in Sonca bi se naj začel okrog 10:22 ure po lokalnem času
(Casper, 21. 8. 2017). V teleskopu 80 mm, f/4 sem prvi stik zagledal ob 10:24 uri
(zgornji rob Sonca, povečava 40X). Kmalu za tem so prekrivanje
Sonca z Luno opazili tudi opazovalci z očali. Nakar smo vsi opazovali
in tudi slikali ta izjemen dogodek skozi teleskop. Navdušenje se je čez pol ure poleglo,
seveda, čakali smo na drugi stik (popolni mrk).
FAZE POPOLNEGA SONČEVEGA MRKA 21. 8. 2017, ZDA Casper
22.8..2017 Buffalo - Yellowstone NP (2017-08-22)
23.8.2017 Yellowstone NP- Grand Teton NP (2017-08-23)
24.8.2017 Grand Teton NP - Salt Lake City, kopanje v Slanem jezeru (2017-08-24)
25.8.2017 Salt Lake - Cedar City - Zion NP (2017-08-25)
To noč smo imeli kosilo-večerjo v parku mesteca
Hurricane (990 m nad morjem, država Utah) in to okolje je kot zanalašč
priemrno za opazovanje nočnega neba (37 ° g. širine, visoka nadmorska lega).
Jupiter nam je razkazal vse štiri lune vidne z našim telekopkom,
Saturn pa je seveda navdušil prav vse prisotne (bil je 9 ° višje kot v Ljubljani,
kar se je
na kvaliteti slike zelo poznalo).
Teleskop smo prenesli kar na rob križišča in ga postavili na dve hladilni
skrinji ..., park je namreč zakrival del južnega neba.
Tudi dvojna zvezda Albireo,
prekrasen par modre in oranžne zvezde
v kljunu Laboda, je bil za mnoge presenečenje.
Luna 5 dni po mrku je bila seveda tudi enkratno vidna v teleskopku - kraterji,
centralne gore, morja.
Planetarna meglica Ročka (M27) se je sicer kar dobro vidla,
a seveda v majhnem teleskopu ni tiste dodane vrednosti,
ki bi prepičala laike ...
Sam sem pogledal še M31 skozi daljnogled 50 mm - prikazala se mi je izjemno svetla
velika lepotica.
Prekrasno dvozvzdje Albireo - Beta Laboda.
Luna nekaj dni po mrku - foto 25.8.2017: Z. Vičar.
Jupiter in lega lun zvečer 25.8.2017 - ZDA.
M27: meglica Ročka
Prvi namig, kaj bo ostalo od našega
Sonca je bil slučajno odkrit leta
1764.
Takrat je
Charles Messier
sestavljal seznam
megličastih objektov, da jih ne bi zamenjal s kometi.
Sedemindvajseti objekt v
Messierjevem seznamu,
danes poznan kot
M27 ali meglica Ročka je
planetarna meglica. Je
primer meglice, ki jo bo naredilo naše Sonce,
ko se bo v njegovem jedru ustavilo
zlivanje jeder.
M27 je ena najsvetlejših
planetarnih meglic na
nebu in jo lahko z binokularjem vidimo v
ozvezdjuLisičke.
Svetloba iz M27 potrebuje okoli 1000 let, da nas doseže.
Prikazani posnetek je digitalno izostren v treh standardnih barvah.
Razumevanje fizike in pomena
M27 je bilo izven zmožnosti
znanosti 18. stoletja.
Tudi dandanes ostajajo mnoge stvari o
bipolarnih planetarnih meglicah neznane, kot pri M27,
vključno s fizikalnim mehanizmom, ki odnese zvezdno zunanjo plinsko ovojnico in pusti vročo
rentgenskobelo pritlikavko.
ROTACIJA SONCA
Animirane skice dinamike Sonca.
Jelka, Mitja, Magda in Helena so vsaj enkrat narisali položaj
peg na Soncu - med mrkom smo se jih kar nagledali.
Magda in Helena sta narisali po eno skico lege peg na Soncu.
Največ skic, 3 in to kar na piknik krožnik (zelo priročno), je narisala Jelka
(v dneh: 22., 24. in 25. avg. 2017),
Mitja dve (na dan: 22. in 24. avg. 2017) - iz njunih skic sem sestavil
animacijo dinamike in rotacije Sonca. Iz animacije skic se lepo zazna,
da Sonce rotira.
Tako smo ponovili Galilejeva opazovanja (opazovali smo: Jupiter, Saturn, Luno, Sonce ...)
in vaje iz dinamike Sonca (zaporedno risanje površine Sonca).
Tako na učk iz animacije lahko ocenimo čas rotacije Sonca - groba ocena je
okrog 40 ° na tri dni (360°/40° = 9),
kar znese 9*3 dni = 27 dni za eno rotacijo Sonca (seveda nismo upoštevali še relativnega
gibanja Zemlje okrog Sonca).
Ocena je kar (preveč) dobra. A Sonce je krogla ioniziranega plina (plazme)
in ne rotira kot togo telo - na Ekvatorju
je čas rotacije glede na oddaljene zvezde 24.47 dni, na polih pa okrog 33,5 dni.
Na širini 26 °, kjer se nahaja največ peg, pa je čas rotacija 25.38 dni
- glede na Zemljo,
ne boste verjeli pa 27.2753 dni - kar je blizu naši oceni.
No - malo smo pošpekulirali, zagotovo pa je ocena
velikosti nekaj 10 dni realna iz danih skic.
Namen vaje ni bila točna ocena časa rotacije Sonca, ampak da sami
doživimo spremembe na Soncu preko skic,
in da se zavedamo, da so prelom v razumavnju nebesne mehanike (vesolja)
prinesla prav opazovanja nebesnih teles, skice in meritve - da se tudi
v vesolju vse spreminja,
tako kot na Zemlji, tudi na Soncu ...
Videti in meriti je vedeti!
Jelka in Mitja med risanjem peg na piknik krožnik - odlična vaja.
Galilei skicira Sonce vsak dan, od 2. do 26. junija 1612.
Danes smo njegove skice animirali, res prepričljiv dokaz,
da se Sonce premika, vrti.
28.8.2017 Page [Antelope Canyon] - Grand Canyon (2017-08-28)
Naš imeniten vodič po Antelope Canyonu (Lower Antelope Canyon),
indijanec iz plemena
Navajo (Navajo Tribe), je naredil z našimi kamerami,
telefoni nekaj enkratnih posnetkov
tega neverjetnega čudesa stvarstva.
Bil je zelo komunikativen.
Vsi smo vedeli, da je ženska po indijansko
"skvo" (squaw), vodič pa nas je poučil, da je pa moški "čo".
Beseda spominja na našega človeka ...
29.8.2017 Grand Canyon - Hoover (jez) - Las Vegas (2017-08-29)
30.8.2017 Las Vegas (2017-08-30)
31.8.2017 Evropa - Ljubljana (okrog polnoči 2017-08-31)
VEČ SLIK JE V NADALJEVANJU STRANI ...
POVEZAVE NA RAZLIČNE ASPEKTE MRKOV v povezavi z zgodovino, znanostjo ...
Podatki o časovnem poteku Sončevega mrka 21. avgusta 2017
v ZDA (mesto Casper v državi Wyoming) so bili naslednji po MDT
(lokalni čas: Mountain Daylight Time (MDT)).
IZ: http://www.eclipse2017.org/2017/communities/states/WY/Casper_1854.htm
Local Circumstances for the 21 AUG 2017 Total Solar Eclipse at Casper, WY:
Latitude: 42° 50' 23" N
Longitude: 106° 19' 25" W
Duration of Totality*: 2m 26s
Partial phase start: 10:22:17AM (MDT), at "1:00 o'clock" on the sun's disk
Totality Start*: 11:42:39AM (MDT)
*All times shown are calculated for the lat/long specified above, and are accurate to within a couple of seconds, due mainlyto influences of the "edge effects" at the start and end of totality.
For a more detailed explanation of this, please see the "About Accuracy" section of this great 2017 eclipse page by Ernie Wright of NASA!
Please also note that these times have been converted from UTC; if you see times on other sites that say "UTC"/ "UT", or "GMT", those are NOT the local times for you in Casper!
POVZETEK V SLO.:
Po lokalnem ameriškem času (Mountain Daylight Time (MDT)) bo začetek
prekrivanja Sonca z Luno (prvi stik) ob 10:22:17 in začetek popolnega mrka se začne
ob 11:42:39 (to je najbolj atraktivna popolna zatemnitev, faza, ki traja okrog 2 min. in 26 sek.),
zadnji stik Lune in Sonca bo okrog 13:09 ure – konec mrka.
Po slovenskem poletnem času (za kolege v Slo.- glede na Casper) bo začetek prekrivanja Sonca
z Luno ob 18:22:17 in začetek popolnega mrka ob 19:42:39.
Sončev mrk 21. avgust 2017 - ZDA: slike iz poti ...
Sledi zares veliko, VELIKO slikovnega gradiva
(a vsaka slikica obudi spomine na lepe trenutke in na ostale ...),
informacij o poti, o mrku.
Zbirka in vsebina se bosta dopolnjevali.
To je le prvi prototip vsebine potovanja - narejen v časovni stiski
in v zelo utrujenem - neprespanem stanju.
ČASOVNI PAS:
- DENVER IN SALT LAKE CITY -8 UR
- PAGE, GRAND CANYON IN LAS VEGAS -9 UR
HOTELI NA POTI:
Denver: Holiday Inn ***+
Rocky M.: Travelodge Loveland ***
Rawlins/Casper: Days Inn ***
Buffalo: Super 8 ***
Cody/ Yellowstone NP: Holiday Inn
Idaho Falls/ Teton: Best western cottontree inn ***+
Salt Lake: Crystall Inn & suites ***+
Zion NP: Washington Quality inn ***
Bryce NP: Bryce view Lodge ***
Page: Quality Inn Lake Powell ***
Grand Canyon: Maswik Lodge ***
Las Vegas: Excalibur resort & Casino ***+
Časovnica
15-dnevnega potovanja po Združenih državah
Amerike.
17.8. Ljubljana - Denver (Colorado).
Polet iz Zagreba (06.45.)/pristanek v Munchnu
(na voljo cca 3 ura časa) polet do Denverja (cca 10 ur).
Spoznavanje z običaji življenja z ZDA.
18.8. Denver - Rocky Mountains NP.
Krožni ogled mesta ( kovnica, borza...), nato po avtocesti do hiše Buffalo Bill-a, nadaljevanje proti narodnemu
parku Rock Mtns... Priložnost za prvi krajši pohod. Nočitev na obrobju parka.
- Buffalo Bill
v Ljubljani - 16. maj 1906.
19.8. Rocky Mountains NP
Cel dan namenjen malo daljšemu pohodu po tem slikovitem narodnem parku.
20.8. Rocky Mountains - Cheyenne - Douglas / Casper
Dopoldne možnost še kratke ture, okoli poldneva pa nadaljevanje proti severu, skozi največje mesto države
Wyoming- Cheyenne, nato pa proti mestecu Douglas/ Casper. Po prihodu v Casper/Douglas bomo poiskali
ustrezno točko za opazovanje mrka.
21.8. Casper
Do 14. h je čas za opazovanje mrka.
22.8. Casper - Yellowstone NP
Zgodaj zjutraj odhod proti NP Yellowstone, opazovanje gejzirjev in ostalih znamenitosti tega prvega NP v ZDA.
23.8. Yellowstone NP- Grand Teton NP
Še nekaj časa za Yellowstone, nato vožnja proti jugu in ogled parka Teton in Jacksonhole, kjer bomo lahko
opazovali čudovito naravo. Nočitev na južnem delu pod parkom.
24.8. Grand Teton NP - Salt Lake City, kopanje v Slanem jezeru
Šenekaj časa za Teton NP, popoldne pa prihod v Salt lake City, olimpijsko mesto.. sprehod mimo Mormonskega
središča LDS, nato pa proti slanemu jezeru... Mimogrede bo še neekaj časa za kopanje v slanem jezeru.
Prenočevanje v južnem delu tega olimpijskega mesta ( Provo).
25.8. Salt Lake - Cedar City - Zion NP
Zjutraj nadaljevanje na jug. Odhod proti narodnemu parku Zion, večino dneva namenimo ogledu ( in hoji) v predelu
s čudovitimi kamnitimi skulpturami, previsnimi stenami, "mrežami" in previsi.
Spanje v okolici NP Zion.
26.8. Zion NP - Bryce
Nadaljujemo proti Bryce Canyonu, cca 1,5 ure vožnje,
popoldanska hoja po parku ( hoja po Navajo loop in Queens garden trail), zvečer piknik.
27.8. Bryce NP - Escalante NM - Cottonwood canyon - Lake Powell
Še jutranji pogled na Bryce Canyon, nato skozi Escalante Nat Monument ( Grosvenor Arch) in Cotonwood canyon
izjemno slikovita cesta, ki pa ni tlakovana, do jezera Powel. Kratko večerno kopanje v Coloradu. Namestitev v kraju
Page oz.okolici.
28.8. Page [Antelope Canyon] - Grand Canyon.
Ogled Antelope canyon, ki sodi v domeno indijancev plemena Navajo (vstopnina), nadaljujemo mimo
"podkve na reki Colorado" proti Velikemu kanjonu. Sončni zahod, nato ogled filma o raziskovanju kanjona
v bližnjem kinu.
29.8. Grand Canyon - Hoover (jez) - Las Vegas
Sončni vzhod nad kanjonom, spust v kanjon cca 600 m.v.r ( do Skeleton point), popoldan vožnja do Hooverjevega jezu
in naprej proti Las Vegasu, prihod pozno zvečer.
30.8. Las Vegas
Dopoldan prosto za oglede mesta ali nakupe, proti popoldnevu pa
odhod na letališče in povratek proti Evropi.
Nočni let.
31.8. Evropa - Ljubljana (okrog polnoči)
Pristanek na enem od evropskih letališč (Zürich - Zagreb) in nadaljevanje
poleta do odhodnega letališča.
Po pristanku odhod proti domu.
V ceni je bilo všteto:
- letalski prevoz v ekonomskem razredu do Denverja in nazaj iz Las Vegas-a s pripadajočimi pristojbinami
- namestitev v hotelih *** na primernih lokacijah, nekateri (večina)
tudi z brezplačnimi zajtrki
- vožnja z dvemi ali tremi velikimi SUV (chevrolet Suburban -
v vsakemu 5 sli 6 potnikov), enega vozi vodnik,
v drugem je šofer eden od (ali več) od potnikov - radio
povezava med avtomobiloma
- vstopnine v vse narodne parke na osnovi Travelclubovih letnih kart
- vodenje in organizacija potovanja
- skupinsko zdravstveno zavarovanje oseb v tujini z asistenco - CORIS
doplačila:
- enoposteljna soba ...
- Antelope canyon ( 33 usd)
- stroški goriva in parkiranja ( cca 50-70 usd na osebo)
- napitnine
- preverjeni in znani hoteli 3* v centrih mest oz. pri
vhodih v narodne parke – v veliki večini tudi z
zagotovljenim brezplačnim in varovanim parkirnim
prostorom ter brezplačnim WiFi-jem.
17.8. Ljubljana - Denver (Colorado, 2017-08-17).
Polet iz Zagreba (06.45.)/pristanek v Munchnu
(na voljo cca 3 ura časa) polet do Denverja (cca 10 ur).
Spoznavanje z običaji življenja z ZDA.
Dobra volja na začetku poti, je zmeraj učinkovita formula
za srečno potovanje.
Jutranji polet nad Celjem - knežjem mestom Barbare Celjske (vladarice
takratne Evrope),
ki jo danes simbolično nadomešča Melanija ...
Barbara Celjska, se je poleg politike, ukvarjala še s takratno
kemijo (alkemijo - iskala je formulo za zlato,
ki pa smo jo odkrili v 20. stoletju - zlato nastaja pri
eksplozijah supernov),
Melanija pa se ukvarja z alkemijo čustev - z modo
in morebiti celo s politiko ..., bomo videli, je rekla gospa iz ZDA.
Počasi zapuščamo domovino, državo Slovenijo,
ravno smo stopili v megleno
Celovško kotlino, zgoraj so Kamniške Alpe in Karavanke.
Centralni masiv Alp nad sosedo Avstrijo.
Zelo lepo se je videl "Herreninsel" (slov. Moški otok)
na jezeru Kim.
Na njem je dal bavarski kralj Ludvik II. Bavarski zgraditi
veliko kraljevsko palačo z
velikim vrtom, podobno Versaillesu.
Ludvika imenujejo tudi pravljični kralj, kajti ves čas je
živel v svojem romantičnem,
nerealnem svetu, kar ga je na koncu stalo tudi prestola
in življenja.
Danes pa Bavarska na veliko služi s turizmom prav na račun
pravljičnega kralja, njegovih gradov, palač - ja
- življenje je polno protislovij.
Če se prav spomnim, sta na
otoku "Herreninsel" bila zapornika ali gosta (kakor
kdo interpretira) tudi naša srednjeveška kneza Gorazd in Hotimir (okrog let
743) ...
Leteli smo torej nad usodnimi zgodovinskimi kraji naše kulturne
identitete ...
Videl se je tudi
Fraueninsel (Ženski otok ali Nunski otok) s površino 15,5 ha,
poimenovan po starem ženskem samostanu Frauenchiemsee,
ki še vedno deluje.
Pod nami je
München - lepo se razloči veličastna zgradba
tehničnega muzeja (Deutsches Museum) na otoku reke Isar.
Ta muzej smo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje
(astronomska skupina)
že obiskali - res imenite pregled človeške
ustvarjalnosti skozi zgodovino ...
München - skupina na letališču išče povezavo do ZDA - Denver.
Prof. Mitja Rosina se je odlično pripravil na potovanje -
na zemljevid je vrisal pot po ZDA (od Denverja, Casperja
do Las Vegasa)
18.8. Denver - Rocky Mountains NP (2017-08-18).
Krožni ogled mesta ( kovnica, borza...), nato po avtocesti do hiše Buffalo Bill-a, nadaljevanje proti narodnemu
parku Rock Mtns... Priložnost za prvi krajši pohod. Nočitev na obrobju parka.
- Buffalo Bill v Ljubljani - 16. maj 1906.
19.8. Rocky Mountains NP (2017-08-19)
Cel dan namenjen malo daljšemu pohodu po tem slikovitem narodnem parku.
20.8. Rocky Mountains - Rawlins (2017-08-20)
Dopoldne možnost še kratke ture, okoli poldneva pa nadaljevanje proti severu do
Rawlinsa, država
Wyoming (JV od Casperja - priprava na mrk).
Ob jezeru (Lake Marie - Mirror Lake Picnic Site leži
10,480 feet = 3194,3 m nad morjem, pri zgornjem jezeru je že 3218 m)
sva z Marjetko skoraj pohodila velikanskega jurčka.
Najprej se je obirala, a ga pobere - kaj če je to kaznivo ...,
a ob mojem sitnarjenju ga je le vzela v roke.
Skupina je bila navdušena,
ko sva ga pokazala še Mihatu, ni bilo več dileme - jurčke se sme nabirati
in polovica skupine je v nekaj minutah izjemne gobarske mrzlice našla toliko jurčkov,
kot jih v Sloveniji ne najdeš v treh urah.
Kot v raju.
In še - v življenju še nisem doživel, da prav noben jurček
ne bi bil črviv (slika zgoraj) - tudi stari velikan ne.
Zakaj je temu tako?
Takoj sem se spomnil na taščo Jožico, mojega starega očeta Ignaca,
staro mamo Justino, očeta ... - kako bi uživali v tem raju,
ko gobe rastejo v izjemnih količinah, noben črv se jih ne dotakne
in noben jih noče uživati ...
Zakaj ne?
Gobe pečene na žaru, tega pa še ne - vodič Miha jih je izvrstno pripravil.
Gobe so pomagale k še boljšemu vzdušju v skupini - dobra priprava na mrk.
Lake Marie - Mirror Lake Picnic Site leži 10,480 feet = 3194,3 m nad morjem.
Bližnja gora Medicine Bow Peak meri v višino 12,013 feet = 3661,56 m.
Pot Laramie (2184 m) - Rawlins (2083 m) čez Medicine Bow Natonal Forest (ustavili smo se pri
Lake Marie). Pod 2500 m
praktično puščava, na 3000 m in više pa veliko zelenja - gore prestrežejo
padavine.
Večer pred mrkom (mesto Rawlins) sem predstavil opremo, njeno uporabo,
na kaj moramo biti pozorni med mrkom (prvi stik - poljub
Lune in Sonca,
drugi stik, diamantni prstan in Bailyevi biseri [Lunin rob ni raven,
žarki se prebijejo do nas skozi doline Luninega površja -
ta rob imenujemo tudi Lunin limb], morebitni izbruhi na Soncu - protuberance,
veličastna korona (to je plazma s temperaturo nekaj milijonov
kelvinov, ki obdaja Sonce in jo oblikujejo silnice
magnetnega polja - fotosfera, ki sicer predstavlja mejo vidnega dela površine Sonca,
ima temperaturo okrog 6000 K - prvi je to vrednost izračunal slo. fizik
Jožef Stefan iz lastnega zakona o sevanju črnega telesa),
tretji stik,
spet diamantni prstan ..., četrti stik [zadnji poljub in konec mrka];
da se Sonca nikoli
in prav nikoli ne gleda s teleskopom ali daljnogledom brez ustreznega
filtra,
ker drugače izgubimo vid za zmeraj ...).
Nekaj malega smo povedali tudi o izjemnem pomenu
mrkov za metriko v vesolju, o potrditvi Einsteinove
splošne teorije relativnosti, o zgodovinskih
"zlorabah" mrkov v politične namene (Lunin mrk leta 1504 je rešil
"Krištofa Kolumba" pred gotovo smrtjo - ali bi bile danes ZDA take kot so,
če ne bi zavojevalci poznali astronomije in z njo prepričali domačinov,
da jim pomagajo ...?).
Pri izračunu dogodkov v vesolju pa tako nismo mogli brez omembe
J. Keplerja in njegove nebesne mehanike.
Predstavil sem tudi animacijo mrka, tako da smo bili
popolnoma priravljeni na mrk.
"Stara" Luna v jutru - dan pred mrkom, dan pred mlajem.
Našel sem jo s pomočjo daljnogleda - tako je bila tanka, da je oko ni razločilo
v jutranji zarji. Sploh prvič v življenju
sem videl Luno dan pred mlajem - izjemno.
21.8. Rawlins - Casper (2017-08-21),
iz Rawlinsa se odpravimo ob 04:30 proti Casperju.
Po prihodu v Casper smo poiskali
ustrezno tocko za opazovanje mrka.
Do 14. h je bil čas za opazovanje mrka in na koncu osvežitev ...
Odhod proti mestu Buffalo.
Lokacija ogleda mrka:
(42.84320853549202, -106.26287162303925), 1603 m
Casper
Eastridge Mall
601 SE Wyoming Blvd
Casper, WY 82609
Kaj počnejo ti kolegi - a je to kaka sekta?
Ne - iščejo male mrkce, ki jih naredijo
režice med listi dreves, med prekrižanimi prsti.
To je princip camere obscure ...
Pasovi premikajočih se senc?
Pred in kako sekundo po popolnem mrku, se lahko
pojavijo na tleh ali na predmetih opletajoči pasovi senc
(recimo kot sence kač ali vzorici na dnu bazena).
A tega pojava tokrat noben ni opazil,
tudi nismo bili pozorni nanj (diamantna prstana, korona, ...
so bili prva prioriteta).
Odgovor o vzroku teh plapolajočih senc ni čisto dorečen.
Večina se nagiba k razlagi, da je zadaj lom svetlobe (atmosferske leče)
na različno
gostih plasteh turbolentne atmosfere (kot pri mežikanju zvezd).
[Animacija kot pomoč k razumevanju
"nemirne slike", t.i. slabega seeinga. Ali je pojav
begajočih senc v pasovih med mrkom moč razložiti na enak način?]
Svetloba med popolnim Sončevim mrkom - ob 11:44 po lokalnem času, 21. 8. 2017 - Casper, ZDA.
FAZE POPOLNEGA SONČEVEGA MRKA 21. 8. 2017, ZDA Casper
OPIS FAZ MRKA
Diamantni prstan
- posnet skozi teleskop refraktor D = 80 mm, f/4
(objektiv je sestavljen zgolj iz dveh leč),
poleg diamantnega prstana se na posnetku zazna protuberance, kromosfero,
korono, deloma Bailyjeve bisere.
Sončeva korona
- posneta s teleobjektivom efektivne goriščne razdalje 810 mm
(SONY/DSC-HX100V,
f=144 mm, ima CMOS senzor [6.16 x 4.62 mm] z diagonalo 7.7 mm,
kar znese glede na
stari format filma 35-mm [24 × 36 mm] ef. gorišče 810 mm; ostali podatki -
velikost in gostota svetlobnih elementov: 1.3 µm, 58.89 MP/cm^2 [4727 x 3554 =
16.80 Megapixels])
Sončeva korona - posneta skozi teleskop refraktor D = 80 mm, f/4
(objektiv je sestavljen zgolj iz dveh leč),
pri nekaterih posnetkih se lepo razloči pramena, plazmo porazdeljeno po
magnetnih silnicah znotraj Sončeve korone
Naši skupini so se občasno priključili tudi radovedni Američani.
22.8. Buffalo - Yellowstone NP (2017-08-22)
Zgodaj zjutraj odhod proti NP Yellowstone,
opazovanje gejzirjev in ostalih znamenitosti tega prvega NP v ZDA.
23.8. Yellowstone NP- Grand Teton NP (2017-08-23)
Še nekaj časa za Yellowstone, nato vožnja proti jugu in ogled parka Teton in Jacksonhole, kjer bomo lahko
opazovali čudovito naravo. Nočitev na južnem delu pod parkom.
Če si lovec na mrke in potuješ po zanimivih
krajih, srečaš zanimive ljudi - srečanje z Američanko
in hkrati s Slovenko (Ano Rode) ...
V Yellowstonu nas je v hudi gneči po govoru prepoznala v ZDA rojena ga.
Ana Rode (stoji desno, Marjetka levo) - hči izumitelja
Franca Rodeta - gospod se je preselil
iz Slovenije v
ZDA in
je (so)avtor prvega zaresnega žepnega kalkulatorja na svetu (HP-35).
Hči Ana je seveda sedaj Američanka, a kar dobro govori
slovensko - povabila nas je domov na pivo,
a škoda - ni se izšlo ...
Med drugim je dejala: "And what an AMAZING eclipse... wasn't it!"
France Rode, slovensko ameriški inženir elektrotehnike
in izumitelj, * 20. november 1934, Nožice, † 9. julij 2017,
Los Altos, Kalifornija.
Gimnazijo je obiskoval v Kamniku, kjer je leta 1953 v prvi
generaciji kamniških maturantov opravil zaključne izpite.
Študij je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani in
leta 1960 diplomiral iz elektrotehnike. Po diplomi je
odšel v Ameriko, kjer je na Univerzi Northwestern nadaljeval
študij in leta 1962 magistriral iz biomedicine. Prijavil je
več patentov in izumov. Več kot dvajset let je bil zaposlen
pri Hewlett-Packardu, tam je razvil prvi napredni žepni kalkulator
HP-35 (je imel veliko funkcij - ne samo osnovne,
seštavnje, deljenje ...). Kot izumitelj in podjetnik je
soustvarjal začetke
Silicijeve doline.
Je tudi oče prvega delujočega
sistema RFID (Radio-frequency identification) - ga je nadgradil
do uporabne vrednosti.
To je tehnologija za prenos podatkov med bralnikom in
elektronsko napravo z namenom identifikacije. Naprava
je sestavljena iz integriranega vezja (čipa),
ki hrani in procesira podatke, ter izvaja modulacijo
in demodulacijo signalov. Drugi del oddajnika je antena,
ki sprejema in oddaja radijske signale.
Signale RFID oddajnikov
sprejema RFID-bralnik, kar omogoča identifikacijo
predmetov oziroma oseb, na katere je oddajnik pritrjen.
RFID identifikacijska tehnologija naj bi postopoma izpodrinila
črtne kode.
Prva komercialna uporaba je bila v napravi namenjeni
za sledenje prometa. Naročnik je bil Port Authority of
New York and New Jersey. Los Alamos je s pomočjo drugih
manjših podjetji
in razvojnih centrov razvijal še nove aplikacije RFID.
Še zanimivost -
njegova mama Pepca je bila rojena Prešeren.
Konec maja 2017 je Franc Rode postal častni član
Inženirske akademije Slovenije.
Žal se je gospod letos poslovil.
*
https://en.wikipedia.org/wiki/France_Rode
A "shirt-pocket sized HP-9100" - An HP-35 pocket calculator.
Ime izhaja iz 35 tipk.
In about 1970 HP co-founder Bill Hewlett challenged his
co-workers to create a "shirt-pocket sized HP-9100".
No in tukaj se pojavi tudi Slovenec Franc Rode.
Kaj vidite na sliki, hišico iz lesa?
Ne - to je betonirana hiša od tal do strehe.
Na to me je opozoril Miha Z. - specialist
za les.
Ja - to ni greh, "če je imitacija boljša od originala"
in je dokaj trajna ter ekološka.
Sploh smo bili raznolika družba,
kar je eden izmed čarov takih potovanj:
geografinja, ekonomistke, gozdar, matematičarka in matematik,
fizika, kemičarka, agronominja, gradbenik, ... od srednje šole
do dr. znanosti.
Marija je na poti praznovala tudi rojstni dan - in to v izredno
idiličnem okolju parka Teton in ob nadvse izvirnih darilih, gobica,
kozarčki, šopek rožic ..., ob "medvedji šapi".
Helena me je še opozorila na podrobnosti, ... da ji je
iz našega avtomobila Metka kupila dva kozarca,
ker se je prejšnji dan nekaj kozarcev za vino razbilo.
V avtomobilu, kjer so se vozila "Zlata dekleta", so
ji kupili žepni nož (nožek) in nabrali šopek gorskega cvetja.
Tretji avtomobil
pa ji je dal "pisno potrdilo", da jo sopotniki,
s katerimi se je ves čas potovanja vozila
v istem avtomobilu in še zanimivost, vsi imajo
začetnico imena M.
Vabijo jo na enodnevni izlet in to tako, da jo
bodo zjutraj prišli iskat na dom, se nato
odpeljali na izlet, nato pa jo zvečer pripeljali
pred vhod v stanovanje.
Od 16 popotnikov jih ima kar 9 ime z začetnico M
(mrk se tudi začne s črko m).
24.8. Grand Teton NP - Salt Lake City, kopanje v Slanem jezeru (2017-08-24)
Šenekaj časa za Teton NP, popoldne pa prihod v Salt lake City, olimpijsko mesto.. sprehod mimo Mormonskega
središča LDS, nato pa proti slanemu jezeru... Mimogrede bo še neekaj časa za kopanje v slanem jezeru.
Prenočevanje v južnem delu tega olimpijskega mesta ( Provo).
25.8. Salt Lake - Cedar City - Zion NP (2017-08-25)
Zjutraj nadaljevanje na jug. Odhod proti narodnemu parku Zion, večino dneva namenimo ogledu ( in hoji) v predelu
s čudovitimi kamnitimi skulpturami, previsnimi stenami, "mrežami" in previsi.
Spanje v okolici NP Zion.
OPAZOVANJA NEBA
To noč smo imeli kosilo-večerjo v parku mesteca
Hurricane (990 m nad morjem, država Utah) in to okolje je kot zanalašč
priemrno za opazovanje nočnega neba (37 ° g. širine, visoka nadmorska lega).
Jupiter nam je razkazal vse štiri lune vidne z našim telekopkom,
Saturn pa je seveda navdušil prav vse prisotne (bil je 9 ° višje kot v Ljubljani,
kar se je
na kvaliteti slike zelo poznalo).
Teleskop smo prenesli kar na rob križišča in ga postavili na dve hladilni
skrinji ..., park je namreč zakrival del južnega neba.
Tudi dvojna zvezda Albireo,
prekrasen par modre in oranžne zvezde
v kljunu Laboda, je bil za mnoge presenečenje.
Luna 5 dni po mrku je bila seveda tudi enkratno vidna v teleskopku - kraterji,
centralne gore, morja.
Planetarna meglica Ročka (M27) se je sicer kar dobro vidla,
a seveda v majhnem teleskopu ni tiste dodane vrednosti,
ki bi prepičala laike ...
Sam sem pogledal še M31 skozi daljnogled 50 mm - prikazala se mi je izjemno svetla
velika lepotica.
Prekrasno dvozvzdje Albireo - Beta Laboda.
Luna nekaj dni po mrku - foto 25.8.2017: Z. Vičar.
Jupiter in lega lun zvečer 25.8.2017 - ZDA.
M27: meglica Ročka
Prvi namig, kaj bo ostalo od našega
Sonca je bil slučajno odkrit leta
1764.
Takrat je
Charles Messier
sestavljal seznam
megličastih objektov, da jih ne bi zamenjal s kometi.
Sedemindvajseti objekt v
Messierjevem seznamu,
danes poznan kot
M27 ali meglica Ročka je
planetarna meglica. Je
primer meglice, ki jo bo naredilo naše Sonce,
ko se bo v njegovem jedru ustavilo
zlivanje jeder.
M27 je ena najsvetlejših
planetarnih meglic na
nebu in jo lahko z binokularjem vidimo v
ozvezdjuLisičke.
Svetloba iz M27 potrebuje okoli 1000 let, da nas doseže.
Prikazani posnetek je digitalno izostren v treh standardnih barvah.
Razumevanje fizike in pomena
M27 je bilo izven zmožnosti
znanosti 18. stoletja.
Tudi dandanes ostajajo mnoge stvari o
bipolarnih planetarnih meglicah neznane, kot pri M27,
vključno s fizikalnim mehanizmom, ki odnese zvezdno zunanjo plinsko ovojnico in pusti vročo
rentgenskobelo pritlikavko.
Animirane skice dinamike Sonca.
Jelka, Mitja, Magda in Helena so vsaj enkrat narisali položaj
peg na Soncu - med mrkom smo se jih kar nagledali.
Magda in Helena sta narisali po eno skico lege peg na Soncu.
Največ skic, 3 in to kar na piknik krožnik (zelo priročno), je narisala Jelka
(v dneh: 22., 24. in 25. avg. 2017),
Mitja dve (na dan: 22. in 24. avg. 2017) - iz njunih skic sem sestavil
animacijo dinamike in rotacije Sonca. Iz animacije skic se lepo zazna,
da Sonce rotira.
Tako smo ponovili Galilejeva opazovanja (opazovali smo: Jupiter, Saturn, Luno, Sonce ...)
in vaje iz dinamike Sonca (zaporedno risanje površine Sonca).
Tako na učk iz animacije lahko ocenimo čas rotacije Sonca - groba ocena je
okrog 40 ° na tri dni (360°/40° = 9),
kar znese 9*3 dni = 27 dni za eno rotacijo Sonca (seveda nismo upoštevali še relativnega
gibanja Zemlje okrog Sonca).
Ocena je kar (preveč) dobra. A Sonce je krogla ioniziranega plina (plazme)
in ne rotira kot togo telo - na Ekvatorju
je čas rotacije glede na oddaljene zvezde 24.47 dni, na polih pa okrog 33,5 dni.
Na širini 26 °, kjer se nahaja največ peg, pa je čas rotacija 25.38 dni
- glede na Zemljo,
ne boste verjeli pa 27.2753 dni - kar je blizu naši oceni.
No - malo smo pošpekulirali, zagotovo pa je ocena
velikosti nekaj 10 dni realna iz danih skic.
Namen vaje ni bila točna ocena časa rotacije Sonca, ampak da sami
doživimo spremembe na Soncu preko skic,
in da se zavedamo, da so prelom v razumavnju nebesne mehanike (vesolja)
prinesla prav opazovanja nebesnih teles, skice in meritve - da se tudi
v vesolju vse spreminja,
tako kot na Zemlji, tudi na Soncu ...
Jelka in Mitja med risanjem peg na piknik krožnik - odlična vaja.
Galilei skicira Sonce vsak dan, od 2. do 26. junija 1612.
Danes smo njegove skice animirali, res prepričljiv dokaz,
da se Sonce premika, vrti.
26.8. Zion NP - Bryce (2017-08-26)
Nadaljujemo proti Bryce Canyonu, cca 1,5 ure vožnje,
popoldanska hoja po parku ( hoja po Navajo loop in Queens garden trail), zvečer piknik.
27.8. Bryce NP - Escalante NM - Cottonwood canyon - Lake Powell (2017-08-27)
Še jutranji pogled na Bryce Canyon, nato skozi
Escalante Nat Monument ( Grosvenor Arch) in Cotonwood canyon
izjemno slikovita cesta, ki pa ni tlakovana, do jezera Powel.
Kratko večerno kopanje v Coloradu. Namestitev v kraju
Page oz.okolici.
Okamenele dinozavrove stopinje -
vhod v muzej jezu Powell - Colorado.
Gladina jezera "Lake Powell"
je danes vsaj 10 m nižja kot pred desetletji.
To je še en dokaz za globalno spremebo
vremenskih vzorcev - višje temperature ...
28.8. Page [Antelope Canyon] - Grand Canyon (2017-08-28)
Ogled Antelope canyon, ki sodi v domeno indijancev plemena Navajo (vstopnina), nadaljujemo mimo
"podkve na reki Colorado" proti Velikemu kanjonu. Sončni zahod, nato ogled filma o raziskovanju kanjona
v bližnjem kinu.
Naš imeniten vodič po Antelope Canyonu (Lower Antelope Canyon),
indijanec iz plemena
Navajo (Navajo Tribe), je naredil z našimi kamerami,
telefoni nekaj enkratnih posnetkov
tega neverjetnega čudesa stvarstva.
Bil je zelo komunikativen.
Vsi smo vedeli, da je ženska po indijansko
"skvo" (squaw), vodič pa nas je poučil, da je pa moški "čo".
Beseda spominja na našega človeka ...
V indijanski Navajo restravaciji
Cameron
(Arizona - kraj Cameron) smo si privoščili
njihovo hrano
"navajo taco".
Taco
je sicer tradicionalna mehiška jed, sestavljena iz tortilj, izdelanih
iz koruzne ali pšenične moke, napolnjene ali zavite okoli nadeva.
Nadev je lahko svinjina, govedina, jagnjetina, piščanec,
morska hrana, zelenjava in sir.
Večinoma je jedo brez dodatkov, a tokrat so poleg govedine
dodali salso, papriko, paradižnik, zelje, koruzo, korenje, ...
Motel, restavracija, trgovina indijanskih in ostalih izdelkov
je sicer v bivši zgradbi "Cameron Trading Post, Az" iz 1916
(na poti do Grand Canyona).
Obrok je velik in za dve osebi čisto dovolj.
Povsod v ZDA se plača "tip" - napitnina okrog 15% vrednosti
hrane, pijače.
Indijanci in drugi prebivalci ZDA so nekako našli
način sobivanja - a velike razlike med kulturami in temperamenti so
pač danost, ki jo je potrebno sprejeti ..., kot drugje po svetu.
Za čase, ki jih živimo, smo začuda napisli
še kar veliko kartic z lepimi pozdravi v Evropo - Slovenijo.
Helena Koren nam je že med potjo predstavila posebno serijo znamk,
ki so jih ZDA natisnile ob popolnem Sončevem mrku 21. 8 2017.
Znamke so zelo domiselno in interaktivno zasnovane -
ob sobni temperaturi je
na znamki podoba popolnega Sončevega mrka, s korono,
s črno Luno, ki prekriva Sonce
- v primeru, če se pa znamke (Lune) dotaknemo vsaj za 5 sekund
pa se prikaže površje Lune - res simpatično (slika zgoraj).
Naša skupina je kupila kar blizu 200 teh znamk.
ZDA so se nasploh kar dobro pripravile na Sončev mrk.
Praktično vsi mediji so veliko poročali o naravi tega izjemnega pojava,
o zgodovini in pomenu mrka za človeško kulturo, znanost,
o razvoju nebesne (Keplerjeve) mehanike, ki je dokončno
razrešila problem napovedovanja mrkov in ostalih
dogodkov v sistemu planeti - Sonce - vesolje ...
Seveda so mrk prenašali tudi v realnem času iz mnogih krajev na
črti (široki okrog 110 km) popolne faze ...
29.8. Grand Canyon - Hoover (jez) - Las Vegas (2017-08-29)
Sončni vzhod nad kanjonom (odhod ob 05:15 proti kanjonu, Venera je še
svetila na jutranjem nebu),
spust v kanjon cca 600 m.v.r ( do Skeleton point), popoldan vožnja do Hooverjevega jezu
in naprej proti Las Vegasu, prihod zvečer.
Enkrat sva popravila kotliček ... "v ZDA - delo na črno".
"The Red Garter Inn" v kraju Williams, legendarni hotel na "Historic U.S. Route 66
(Will Rogers Highway iz leta 1926)".
Po slovensko "The Red Garter" pomeni "Rdeča podveza" na 'njenem' stegnu ...
(Recimo: ‘she leaned back, showing the garter on her thigh’).
Ta cesta povezuje (vsaj na začetku je)
Chicago, Illinois, skozi Missouri, Kansas, Oklahomo, Texas, New Mexico in Arizono ter se
konča v
Santa Monici - California, skupaj je dolga 2,448 milj (3,940 km).
Bila je glavna povezovalna žila do leta 1985 - ko je bila končno nadomeščena z
modernimi odseki dvopasovnic.
Tudi legendarni Rollingi pojejo o tej poti -
The Rolling Stones-Route 66 (Best Video) - YouTube
Helena je pripravila diplome
za šoferje, šoferko, nadvse imenitnega vodiča, za strokovni del
ekskurzije ..., Marta pa jih je slovesno podelila, objela kolege,
kolegice ... - približeval se je čas vrnitve v domača gnezdeca, v službe,
k domačim ...
Potovanje bo s časom samo še pridobivalo na vrednosti.
30.8. Las Vegas (2017-08-30)
Dopoldan prosto za oglede mesta ali nakupe, proti popoldnevu pa
odhod na letališče in povratek proti Evropi.
Nočni let.
Forrest Gump is a 1994 American comedy-drama film based on the
1986 novel of the same name by Winston Groom.
It was directed by Robert Zemeckis and written by Eric Roth. The film stars Tom Hanks,
Robin Wright, Gary Sinise, Mykelti Williamson, and Sally Field. The story depicts several
decades in the life of Forrest Gump (Hanks), a slow-witted but kind-hearted man from Alabama
who witnesses several defining historical events in the 20th century in the United States.
The film differs substantially from the novel. Principal photography took place in late 1993,
mainly in Georgia, North Carolina, and South Carolina. Extensive visual effects were used to
incorporate Hanks into archived footage and develop other scenes. The soundtrack features songs
reflecting the different periods seen in the film.
Released in the United States on July 6, 1994, Forrest Gump received favorable reviews for
Zemeckis' directing, Hanks' performance, visual effects, and script. The film was a massive
success at the box office; it became the top-grossing film in North America released that year
and earned over US$677 million worldwide during its theatrical run, making it the second
highest-grossing film of 1994. The soundtrack sold over 12 million copies. Forrest Gump won
the Academy Awards for Best Picture, Best Director, Best Actor for Hanks, Best Adapted
Screenplay, Best Visual Effects, and Best Film Editing. It won many other awards and
nominations, including Golden Globes, People's Choice Awards, and Young Artist Awards.
Varying interpretations have been made of the protagonist and the film's political symbolism.
In 1996, a restaurant based on the film, Bubba Gump Shrimp Company, opened, and has since
expanded to locations worldwide. In 2011, the Library of Congress selected the film for
preservation in the United States National Film Registry as being "culturally, historically,
or aesthetically significant".[wiki]
Forrest Gump je ameriški "komični" dramski film režiserja Roberta Zemeckisa iz leta 1994,
ki je nastal po istoimenskem romanu Winstona Grooma iz leta 1986. V naslovni vlogi je
zaigral Tom Hanks, druge glavne vloge pa so imeli še Robin Wright Penn, Gary Sinise, Mykelti
Williamson in Sally Field.
Film spremlja izmišljeno življenjsko zgodbo podpovprečno inteligentnega, a svojim načelom zvestega
in prikupnega Forresta Gumpa iz Alabame (Tom Hanks), ki skozi serijo neverjetnih naključij postane
slaven in je udeležen v številnih ključnih dogodkih druge polovice 20. stoletja. Ti dogodki so ozadje
Gumpove prvoosebne pripovedi o iskanju ljubezni in sreče, ki jo pripoveduje na avtobusni postaji
naključnim mimoidočim.
Snemanje je potekalo leta 1993, večji del na lokacijah v Georgiji in Južni ter Severni Karolini.
Protagonista so vključili v arhivske posnetke zgodovinskih dogodkov z obilno uporabo posebnih
učinkov. Film je ob izidu doživel tako priznanje kritikov kot komercialni uspeh in je kot
finančno najuspešnejši ameriški film leta ob predvajanju v kinematografih prinesel 677
milijonov dolarjev prihodkov.[1] Nominiran je bil za številne nagrade, od katerih je prejel
šest oskarjev (med njimi oskarja za najboljši film), tri zlate globuse in mnoge druge. Leta 2011
ga je Kongresna knjižnica ZDA kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomemben film« uvrstila
v Narodni filmski register.
Zgodba
Forrest Gump sedi na klopi v parku in pripoveduje svojo življenjsko zgodbo naključnim mimoidočim,
ki sedejo na klop poleg njega.
Forrest se rodi v letu 1945 v podeželski hiši nekje v Alabami in živi sam z mamo. Žal pa je
njegova inteligenca podpovprečna, poleg tega je zaradi težav s hrbtenico primoran nositi opornice
za noge. Kljub nezadostni inteligenci njegova mati doseže, da je Forrest sprejet v normalno
šolo, kjer pa postane tarča drugih otrok, ki se znašajo nad njim zaradi njegovih
pomanjkljivosti. Spoprijatelji se z deklico Jenny, s katero preživi precej prostega
časa.
Nekega dne v njihovi hiši prenoči mladenič, ki igra kitaro, Forrest pa z opornicami poskuša plesati.
Kasneje se izkaže, da je mladenič Elvis Presley, ki je dosegel slavo s posnemanjem Forrestovih
plesnih gibov. Ob priliki poskuša kljub opornicam pobegniti nasilnežem, ki se znašajo nad njim
in odkrije, da je zelo hiter tekač. To mu prinese štipendijo na univerzi v Alabami, kjer nastopa
kot igralec ameriškega nogometa in skupaj z ekipo doseže velike uspehe.
Po končani univerzi Forrest vstopi v ameriško vojsko, kjer dobi prijatelja po imenu Bubba.
Ta prepriča Forresta, da bi se mu po koncu služenja pridružil pri lovu na rakce. Leta 1967
sta poslana v Vietnam, kjer njun vod pade v zasedo, Forrestu pa po zaslugi hitrega teka
uspe rešiti veliko ranjenih tovarišev, med katerimi je tudi njegov poveljnik, poročnik Dan
Taylor, ki izgubi obe nogi. Forrest je pri tem lažje ranjen, Bubba pa izgubi življenje.
Med okrevanjem Forrest odkrije talent za igranje namiznega tenisa in postane slaven igralec,
ki na koncu igra celo proti Kitajcem in s tem prispeva k navezavi diplomatskih stikov
med ZDA in Kitajsko. Po odpustitvi iz vojske se znajde na protivojnem zborovanju v
Washingtonu, kjer ponovno sreča tudi Jenny, ki se je pridružila hipijem. Forresta kot
vojnega heroja sprejme tudi predsednik Richard Nixon, med bivanjem v hotelu nasproti
kompleksa Watergate pa po naključju opazi vlomilce in s tem sproži afero Watergate.
Po vrnitvi domov se Forrest loti izdelave loparjev za namizni tenis, s tem pa zasluži denar za
ladjo za lov na rakce, s čimer izpolni obljubo svojemu vojnemu tovarišu Bubbi. Pridruži se mu Dan
Taylor, vendar najprej njun posel ne prinese uspehov. Po hurikanu, ki uniči vse ostale
ribiške ladje, Forrestova ladja ostane edina nepoškodovana, zato se močno poveča ulov.
Ta položaj Forrest izkoristi za nakup flote ladij za lov na rakce, poročnik Taylor pa
del prihodkov vloži v "sadjarsko podjetje" (za katerega se izkaže, da gre za Apple) in
tako je Forrest finančno preskrbljen do konca življenja.
Konec 70. let Forresta obišče Jenny in on jo zaprosi za roko. Jenny to zavrne,
vseeno pa noč preživita skupaj, nakar ga ona zapusti. Da bi pozabil nanjo,
Forrest prične teči in na
koncu v naslednjih treh letih večkrat preteče celotne ZDA, pri čemer doseže
medijsko slavo. Opazi ga tudi
Jenny in ga povabi k sebi. Tam Forrest ugotovi, da imata z Jenny sina in
takrat se končno tudi poročita.
Jenny pove, da je zbolela zaradi skrivnostnega virusa in leto po poroki umre.
Na koncu Forrest in njegov sin,
Forrest ml., čakata na šolski avtobus [wiki].
Film je poln simbolike - filozofije in večnih razmišljanj, dilem,
kaj je življenje - ali je naše življenje v naprej določeno (usoda) ali je
slučaj, splet naključij, a nam hkrati še dopušča svobodno voljo odločanja,
mišljenja, delovanja med ljudmi in v vesolju. Zastavlja tudi vprašanji,
kaj sta sreča in smisel življenja - kaj je normalno in kaj ne ...
Je tudi kritika potrošniških stereotipov, kaj je normalno in kaj ne.
To je film, zgodba, ki je najbrž nabolj poenotil ljudi
na svetu glede primarnega občutka, vprašanja - kaj dober film,
katero sporočilo je uiverzalno.
Malo je umetniških del, ob katerih se
večina gledalcev, bralcev, poslušalcev strinja, da so dobra - da se sporočila
umetnine skoraj vsakega dotaknejo -
Forrest Gump je taka mojstrovina. Film je tudi ideološko neobremenjen,
kar je danes redkost.
Restavracije podjetja Bubba Gump je ameriška veriga restavracij z morsko hrano (rakci),
ki jo je navdihnil film Forrest Gump iz leta 1994.
Od julija 2015 po vsem svetu deluje štirideset restavracij družbe Bubba Gump Co.
31.8. Evropa - Ljubljana (okrog polnoči 2017-08-31)
Pristanek na enem od evropskih letališč (Zürich) in nadaljevanje
poleta do odhodnega letališča (Zagreb).
Po pristanku odhod proti domu.
Še enkaj ostalih posnetkov.
helena_mrkzda2017_01.jpg
helena_mrkzda2017_02.jpg
helena_mrkzda2017_03.jpg
Helena je naredila zanimivo statistiko začetnic imen naše druščine,
od 16 sopotnikov jih ima kar 9 ime, ki se začne s črko M.
Pojasnilo:
Na jasnem nebu Madrasa v Oregonu, ta sestavljeni posnetek mrka prikazuje
kromosferski ali hitri spekter Sonca.
Na sliki so poravnane samo tri ekspozicije, posnete 21. avgusta s teleobjektivom in uklonsko mrežico.
Na direktnem posnetku na skrajni levi je Sončev
diamantni prstan, ki na začetku in koncu popolnega mrka obdaja silhueto lunarnega diska.
Z uklonsko mrežico razširjen v spekter barv proti desni, tvori Sončev
fotosferski spekter dve neprekinjeni črti.
Te ustrezajo bliskom diamantnih prstanov sicer močno preosvetljenega Sončevega diska.
Pri vsaki valovni dolžini svetlobe, ki jo oddajajo atomi okoli tankega loka
Sončeve kromosfere so vidne posamezne slike mrka.
Najsvetlejše slike ali najmočnejša
kromosferska emisija je od vodikovih atomov.
Rdeča emisija vodikove alfa črte je na skrajni desni, modra in škrlatna emisija pa sta proti levi.
Med njima je najsvetlejša emisija od atomov helija, elementa, ki je bil
prvič odkrit šele v
hitrem spektru Sonca.
VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap170907.html
Slika zgoraj prikazuje
nastanek absorbcijskega in emisijskega spektra
ob zvezdah in njihovih atmosferah.
Valovna dolžina svetlobe se meri v nanometrih (nm):
nm = 10-9 m.
Svetlobi vajeno oko je, v splošnem, najbolj obcutljivo pri približno 555 nm
(540 THz), kar ustreza zelenemu delu vidnega spektra.
Zgornje animacije energisjkega stanja atomov zelo nazorno prikazujejo nastanek absorbcijskega
in emisijskega spektra elektromagnetnega valovanja.
Energija teresticnih Soncevih žarkov (tistih, ki se prebijejo do
površine Zemlje) je najizrazitejša pri valovnih dolžinah,
ki so znacilne za
rumeno in zeleno barvo.
Evolucija je naredila tako, da so tudi naše oci najbolj
obcutljive na ti dve barvi. Nanometer (nm = 10-9m)
je enota za merjenje valovnih dolžin, recimo svetlobe
(valovne dožine, ki jih
zaznamo ljudje, so od približno 380 do približno 780 nm).
Vir zgornjega spektra je: http://www.stargazing.net/david/spectroscopy/SimpleNeedleSpectroscope.html
Shema preprostega spektrometra na uklonsko mrežico, ki osvetljeno režo
razkloni v spekter, ki ga posnamemo s fotoaparatom oz.
CCD dtektorjem. Fotoaparat v bistvu tvori sliko reže v
razlicnih barvah - tam kjer je zaradi absorbcije (v soncevi atmosferi)
manj fotonov, bo slika reže (spektra), temnejša. Tako dobimo
absorbcijske crte iz lege katere lahko dolocimo elemente,
ki sestavljajo Sonce.
Slika zgoraj je prirejena (leta 2014) iz:
http://astro.u-strasbg.fr/~koppen/spectro/designe.html
Umeritvena spektra - spodnji spekter ima poudarjene svetlejše Fraunhoferjeve
emisijske crte ("špicke").
Sončev spekter umerjen s spektrom helija - posneto v šolskem laboratoriju - posnel
Zorko V.
Helij je bil najprej odkrit v Soncevi kromosferi preko spektroskopije
(crta z valovno dolžino 587.562 nm).
Zato je tudi dobil ime helij - grško: helios, Sonce.
Leta 1868 (18. avgusta je bil Soncev mrk - Indija) ga je odkril Francoz
Jules Janssen.
Jules Janssen, odkril helij -
leta 1868 (18. avgusta je bil Soncev mrk - Indija).
Emisijski spekter atmosfere (kromosfere) Sonca, s pomocjo katerega
so odgkrili helij (rumena crta levo 587.562 nm) še preden so ga detektirali na Zemlji.
Tak spekter je moc posneti (v le nekaj sekundah) med Soncevim mrkom.
Podoben posnetek, vir:
http://www.eurastro.de/pictures/sofi99/mr/flashscl.jpg
http://www.eurastro.de/webpages/MRSPECT.HTM
V laboratoriju na Zemlji je bil helij detektiran leta 1895.
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787,
Straubing, Nemcija, † 7. junij 1826 (39 let), München, Nemcija.
Fraunhofer je najbolj znan po odkritju temnih absorpcijskih crt
v Soncevem spektru, sedaj znanih kot Fraunhoferjeve crte, ter
po izdelovanju kakovostnega opticnega stekla in objektivov za
akromaticne refraktorje.
Življenje in delo
Bil je sin steklarja. Pri enajstih letih je postal sirota.
Kot vajenec je zacel delati pri strogem münchenskem optiku in
steklarju Philippu Antonu Weichelsbergerju. Leta 1801 se je
podrla delavnica, v kateri je stanoval, in je bil edini preživeli.
Reševanje je vodil Maksimilijan IV. Jožef, bavarski volilni knez
(kasnejši bavarski kralj Maksimilijan I. Jožef). Knez je financno
pomagal Frauhoferju in prisilil njegovega delodajalca, da mu je omogočil
izšolati se.
Na kraju nesrece je bil tudi tehnik in poslovnež Utzschneider,
kar se je izkazalo za pomembno. Z denarjem, ki ga je prejel od
kneza in pomoci od Utzschneiderja, je lahko nadaljeval s šolanjem
in prakticnim izobraževanjem. Mladenic je usodi dokazal, da je bil
takrat vreden njene milosti. Izucil se je obrti in se sam še naprej
vztrajno izobraževal. Tako je deloval na podrocju optike. Leta 1806
sta Utzscheider in von Reichenbach povabila Frauhoferja na svoj inštitut
v Benediktbeuern, sukularizirani benediktinski samostan, ki se je ukvarjal
z izdelovanjem stekla. Tu je odkril kako se izdeluje najboljše opticno
steklo na svetu in iznašel neverjetno tocne postopke za merjenje razklona.
Preucil je, kako so znacilnosti stekla odvisne od priprave in s
tem povzdignil steklarstvo v pravo umetnost. Na Inštitutu je
srecal Pierrea Louisa Guinanda, švicarskega steklarskega tehnika,
ki mu ga je predstavil Utzschneider. Leta 1809 je Frauhofer postal
vodja mehanskega razdelka opticnega inštituta, istega leta pa je
postal clan podjetja. Leta 1814 sta Guinand in von Reichenbach
zapustila podjetje, tako da je Fraunhofer v podjetju postal solastnik,
ime pa so spremenili v Utzschneider und Fraunhofer. Leta 1818 je postal
predstojnik opticnega inštituta.
Izboljšal je mnogo opticnih instrumentov. Zaradi njegove izdelave
odlicnih opticnih instrumentov je Bavarska Angliji prevzela prvenstvo
nad središcem opticne industrije. Tudi možje, kot je bil na primer Farady,
tedaj niso bili sposobni izdelati stekla, ki bi se lahko kosal s
Fraunhoferjevim.
Frauhofer je bil znan po svojih izredno kakovostnih opticnih
prizmah. Izboljšal je akromaticen objektiv daljnogleda in izdelavo
opticnega stekla. Izboljšal je tudi postopek poliranja lec in zrcal
opticnih naprav. Veliko skrb je posvetil meritvam lomnega kolicnika
stekel. Tocno je premeril veliko razlicnih stekel, ker so bile med
njegovimi vrhunskimi izdelki tudi akromaticne lece. Te so, kakor
je pokazal Dollond, sestavljene iz dveh lec iz razlicnih stekel,
v katerih se razlicni lomni kolicniki za razne barvne svetlobe
medseboj uravnavajo. Prave kombinacije pa je bilo mogoce sestaviti
le ob zelo dobrem poznavanju lomnih kolicnikov. Izdelal je naprave
za merjenje valovnih dolžin svetlobe.
Med preskušanjem svojih prizem in raziskovanjem Soncevega spektra je
leta 1814 odkril, po njem imenovane temne absorbcijske crte. Že rahla
nepravilnost v izdelavi prizme je toliko pokvarila locljivost slike,
da so se crte zabrisale. S tem lahko morda pojasnimo, da jih Newton
pri svojih raziskavah svetlobe s prizmo ni opazil. Opazil pa jih je
12 let prej leta 1802 Wollaston, vendar jih je videl le 7, medtem ko
jih je Fraunhofer naštel 574, današnji fiziki pa približno 10.000.
Fraunhofer ni ostal samo pri opazovanju in štetju crt. Izmeril je lege
najizrazitejših crt in jih leta 1817 oznacil s crkami od A do K.
Te oznake veljajo še danes. Dolocil je njihove dolžine in pokazal,
da se pojavijo vedno na istih mestih, ce jih gledamo v neposredni
soncni svetlobi ali pa v odbiti svetlobi z Lune ali planetov.
Pozneje je dolocil lege vec 100 crt.
Fraunhofer prikazuje spektroskop.
Njegove raziskave loma in razklona svetlobe so vodile k iznajdbi
spektroskopa in razvoju spektroskopije. Tudi pri tem se ni ustavil.
Prizmo je postavil v gorišce daljnogleda, da bi preucil spektre zvezd.
Ugotovil je, da imajo tudi ti spektri temne crte, vendar premaknjene
glede na Soncev spekter. S tem je že skoraj imel veliko odkritje,
ki pa se mu je izmuznilo. Izmuznilo se je tudi znanstvenemu svetu
v celoti, saj se za njegova porocila o zadevi ni nihce zmenil.
Šele Kirchhoff je pol stoletja kasneje iz teh crt dal fizikom,
kemikom in astronomom izredno koristno orodje. Bunsen in Kirchhoff
sta leta 1859 s spektrografom na prizmo odkrila, da so temne absorpcijske
crte iz Soncevega spektra enake emisijskim crtam, ki jih v spektrih zvezd
podajajo povsem doloceni kemijski elementi. Bunsen je pravilno pojasnil
Fraunhoferjeve absorpcijske crte.
Fraunhofer prikazuje spektroskop.
Fraunhofer je leta 1821 tudi prvi uporabil opticno mrežico
za razklon svetlobe. Prvo mrežico je izdelal iz tankih napetih
žick položenih tesno skupaj. Od njegovih casov so mrežice že
popolnoma nadomestile prizmo v spektroskopiji. Zdaj jih urezujejo
kot vrsto finih zarez v stekleno ali kovinsko plošcico. Njegovo
delo na tem podrocju sta nadaljevala Bunsen in Kirchhoff, ki sta
utemeljila spektralno analizo.
Navkljub vsem dosežkom je Fraunhofer ostal za snobovski znanstveni
svet le manjvredni tehnik in ce se je že smel udeležiti znanstvenih srecanj,
mu pravice do besede ali nastopa niso priznali. Leta 1823 je postal
clan Akademije znanosti v Münchnu. Bil je predstojnik njenega oddelka
za ohranjanje fizike. Za svoje podjetje je leta 1820 izdelal tudi mikroskop.
Izdelal je tedaj najvecji refraktor za novi observatorij v Pulkovem.
S svojimi instrumenti je pomagal leta 1837 Besslu in leta 1840 von
Struveju pri merjenju prvih zvezdnih paralaks. Z njegovim heliometrom
je leta 1844 Bessel odkril nepravilnosti v gibanju Sirija A.
Naslednik Fraunhoferjevega podjetja, podjetje Merz und Mahler,
je izdelalo daljnogled za novi berlinski observatorij, kjer
je Galle leta 1946 v ozvezdju Strelca potrdil obstoj novega osmega
planeta Neptuna. Verjetno zadnji objektiv za daljnogled, ki ga je
izdelal Frauhofer, so dobavili za tranzitni daljnogled v Mestnem
observatoriju v Edinburgu. Ta instrument je dokoncal Repsold po
Fraunhoferjevi smrti.
Še pred dopolnjenim 40 letom je Fraunhofer umrl za jetiko.
Kot mnogo tedanjih izdelovalcev stekla se je zastrupil s
parami težkih kovin. Verjetno so njegovi najvrednejši steklarski
recepti odšli z njim v grob. Na njegovem grobu je vklesan napis:
»Približal nam je zvezde« (Approximavit sidera). To je tudi res,
kot je pozneje dokazal Kirchhoff. Približal nam jih je, ne da bi
za to potreboval velikanske daljnoglede.
Leta 1822 mu je Univerza v Erlangnu na Pfaffov predlog
podelila castni doktorat. Leta 1824 je prejel red za zasluge,
postal je plemic in castni mešcan Münchna.
Po njem se imenuje asteroid notranjega glavnega pasu 13478 Fraunhofer.
Tole sem zapisal leta 2006:
"Karta Sončevih mrkov za obdobje 1999 - 2020,
zelo dolg Sončev mrk (poplno prekritje Sonca z Luno traja okrog 6 min)
se zgodi 22.lulija 2009 - Kitajska - Japonska. "
Mitja se je udeležil mrka na Kitajskem leta 2009,
ostali pa, skupaj z Mitjo, mrka 2017 v ZDA, še prej pa mrka
v Turčiji 2006 in seveda mrka 1999 v Sloveniji, Madžarskem ... (zapisano avg. 2018).
Popolni (rumena brava), delni in hibridni Sončevi mrki (2021-2041) - popolni so
obvezni ...
23. slovenski festival znanosti - SZF in astronomija ,
- od 25. do 27. sep. 2017, BF - Ljubljana
Moto letošnjega festivala je bil:
»V vrtovih raziskovalne ustvarjalnosti«.
Potekal je na več lokacijah v Ljubljani,
središče dogajanja pa so bile predavalnice in laboratoriji Biotehniške
fakultete Univerze v Ljubljani, ki letos slavi 70. obletnico svoje
ustanovitve.
Letni slovenski festival znanosti potrebujemo, da v najširši možni sestavi
državljani proslavijo dosežke znanosti, ki so nastali na Slovenskem in po svetu,
se poklonijo spominu na življenje in delo velikih slovenskih raziskovalcev,
izumiteljev in vizionarjev, predvsem pa da komunicirajo znanost, napredujejo
v pravilnem razumevanju dosežkov znanosti,
so ponosni na dosežke raziskovalnih ustvarjalcev ...
23. slovenski festival znanosti je bil
pod častnim pokroviteljstvom akademika prof. dr. Ivana Krefta, nosilca priznanja
»Ambasador Republike Slovenije v znanosti« (2005).
Imel je imenitno kratko predavanje - več veš, bolj se zavedaš,
koliko je še neodkritega, neznanega, koliko si neveden, ...
V tem povzetku bomo omenili zgolj tematike povezane z vesoljem.
V ponedeljek od 25. sep. 2017 je bila otvoritev in že v uvodo nas
je razveselila astrofizičarka dr.
Marija Strojnik.
10:00 – 11:30
Otvoritvena slovesnost s slavnostnim predavanjem – poklon Hermanu
Potočniku Noordungu ob 125. obletnici njegovega rojstva
PLANETI ZUNAJ NAŠEGA OSONČJA
Dr. Marija Strojnik Scholl, astrofizičarka
–
slovenska znanstvenica iz ZDA
– 12:50
HERMAN POTOČNIK NOORDUNG
–
OČE VESOLJSKE ARHITEKTURE
Dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana
27. sep. 2017
9:00 – 9:50
Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana (B5)
Javljanje v živo iz Avstralije:
Osvajanje vesolja
– med mitom in resničnostjo ter novimi priložnostmi
Matjaž Vidmar, University of Edinburg, Škotska/Velika Britanija
Na predavanju se pojavi ideja o Slovenski vesoljski agenciji,
letos jo je ustanovila Avstralija ...
10:00 – 10:50
Predstavitev: Popolni sončev mrk v ZDA 2017
RAZSTAVE
NACIONALNI INŠTITUT ZA BIOLOGIJO
Oddelek za biologijo
Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana
Razstave v avli stavbe
na Večni poti 111 v Ljubljani
(ves čas festivala ter nekatere tudi do 27. oktobra 2017)
1.
Nacionalni inštitut za biologijo se predstavi
2.
Najbolj zanimiva umetniška dela mladih nagradnega natečaja »Osvajanje vesolja«
3.
Popolni Sončev mrk (v ZDA)
–
razstava bo odprta do vključno 27. oktobra 2017
(Boris Kham, Jure Stare, Zorko Vičar)
4.
Zvezdnato nebo nad gorami
(avtor Klemen Kunaver)
– razstava bo odprta do vključno 27. oktobra 2017
Za debato o mrku se je prijavil gospod zrelih let, ki je trdil,
da se da mrk narediti umetno na Zemlji (na stadionu) - a ni dojel,
da se sipanja svetlobe na da ustaviti in v tem primeru
se korona izgubi v svetlobi neba.
Predavatelja je kregal, kaj da to hodita v ZDA
snemat in opazovat mrke ..., da bi morala potovati
v neko drugo državo ...
Upajmo samo, da je mož to govoril iz lastnega
prepričanja in ne po naročilu. Zakaj - kajti teh namigov, tudi nasprotovanj,
zakaj vendar ljudje hodijo
na mrk v ZDA, je bilo neverjetno veliko (več kot za Turčijo 2006),
že spomladi leta 2016 ob razmišljanih kam in kako ...
V zadnjih letih pride na slo. festival
znanosti veliko otrok, mladih, dijakov in osnovnošolcev,
le študentov ni prav veliko - ja mladi in znanost, to je prava
pot. A včasih temu ni bilo tako - kdaj so
velika imena slo. znanosti predavala
pred prazno dvorano.
Javljanje v živo iz Avstralije (skype - dijak postavlja vprašanje v Avstralijo):
Osvajanje vesolja
– med mitom in resničnostjo ter novimi priložnostmi
Matjaž Vidmar, University of Edinburg, Škotska/Velika Britanija
Na predavanju se pojavi ideja o Slovenski vesoljski agenciji,
letos jo je ustanovila Avstralija ...
Dr. Howie Firth (Director, Orkney International Science Festival,
The University of Edinburgh) si ogleduje naše
plakate o Sončevem mrku 21. 8. 2017 -
pri šentviškem je ostal
vsaj 5 minut.
Po ljubljanskem travniku se je podil sam samcat Buffalo Bill
Polkovnik William Frederick Cody, imenovan tudi Buffalo Bill, je 16. maja 1906 s svojo predstavo gostoval tudi v Ljubljani
Ko je jezdil po širnih prerijah Divjega zahoda, spremljal karavane novih naseljencev, požiral prah za čredami bizonov - ki so bežali pred njegovo karabinko -, po varnih stezah vodil ameriško konjenico, se izogibal rezilom indijanskih tomahavkov itd., itd., si verjetno ni predstavljal, da bo nekoč njegov belec topotal pod turnsko graščino v Ljubljani.
M. K.
19. maj 2012 ob 19:39
Ljubljana - MMC RTV SLO
Slika z naslovnice programske knjižice za predstavo Buffalo Bill's Wild West. Foto: Arhiv avtorja
Polkovnik William Frederick Cody, imenovan tudi Buffalo Bill (1846-1917), pri šestdesetih. - List iz programske knjižice. Foto: Arhiv avtorja
Dopis ljubljanskemu magistratu z glavo Buffalo Billovega cirkusa. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Mnenje mestnega magistrata - dovoljenje za uporabo travnika ob Lattermannovem drevoredu.
Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana
Oglas v Slovenskem narodu - petek, 4. maja 1906. Foto: Arhiv NUK
Oglas v Slovencu - sobota, 5. maja 1906. Foto: Arhiv NUK
Oglas v Laibacher Zeitungu - sobota, 5. maja 1906. Foto: Arhiv NUK.
Jezdeci predstave Wild West - po programski knjižici. Foto: Arhiv avtorja
Prizor iz predstave – ameriški jezdeci. Foto: Arhiv avtorja
Buffalo Bill s svojimi Indijanci. Foto: Arhiv avtorja
Cenene knjižice z zgodbami o Buffalo Billu so izhajale še dolgo po njegovi smrti. Primerek s hrvaškega trga iz leta 1928. Foto: Arhiv avtorja
Petdeset let po Codyjevi smrti (1967) je Državna založba Slovenije izdala devet knjig z njegovimi dogodivščinami. Foto: Arhiv avtorja
Državna založba Slovenije je taiste knjige pripravila tudi za srbohrvaški trg. Bile so tudi lepo ilustrirane. Foto: Arhiv avtorja
Zgodbe o Buffalo Billu so prišle tudi na filmska platna. Film Buffalo Bill (tega igra Paul Newman) in Indijanci režiserja Roberta Altmana se tiče prav dogajanja ob predstavah Wild West Show. V DVD-različici ga je izdala Mladina. Foto: Arhiv avtorja
A če človek dolgo živi, se mu marsikaj zgodi. In polkovniku Codyju se je maja 1906 'zgodila' Ljubljana. To prijazno mestece na jugu avstro-ogrske monarhije je bilo kot naročeno za gostovanje njegovega cirkusa Wild West Show, torej predstave Divjega zahoda. Nahaja se približno na pol poti med Trstom in Zagrebom, kjer se je stari stezosledec nameraval ustaviti tiste pomladi. Za Trst so bili določeni dnevi 13., 14. in 15. maja, Zagreb pa naj bi obiskal 17. in 18. dne v tem mesecu.
Vmesna postaja pa je bila ravno Ljubljana, za katero mu je preostal 16. maj. Postavilo pa se je vprašanje, ali bodo Američani zmogli v enem samem dnevu pripraviti prostor, izpeljati kar dve načrtovani predstavi, potem pa vse to hitro pospraviti in se odpeljati dalje v Zagreb, kjer so imeli prireditev že naslednjega dne. A so bili nekateri hitro potolaženi, ko so se spomnili podobnega primera izpred petih let, ko je tu gostoval cirkus Barnum and Bailey. Takrat je Slovenski narod zapisal: "Tu se vidi razloček med Amerikanci in našimi ljudmi. Kar so Amerikanci v nekaj urah postavili in uredili, za to isto bi naši ljudje porabili ravno toliko tednov. In vse je šlo brez hrupa, in brez tistega vpitja, ki je pri nas navadno, tudi če se zbija revna baraka."
Prve oprijemljive vesti, da bo cirkus Buffalo Bill gostoval tudi v Ljubljani, so se tako pojavile že koncem meseca marca. Tedaj je bil tudi določen datum predstave in agencija, ki naj bi skrbela za organizacijo celotne prireditve. To so zaupali Prvemu kranjskemu reklamnemu podjetju W. K. Nučića. In tako se je 2. maja v Ljubljano pripeljal poseben ameriški voz s 25 možmi in parnim kotlom za kuhanje lepila. Nučić pa je sodeloval s svojimi uslužbenci, ki jim je pomagalo sedem fijakerjev v Ljubljani in še pet drugih, ki so plakate razvozili na razne konce - do 60 kilometrov zunaj Ljubljane. Dodatni raznašalci pa so se trudili še po kočevskem ter po gorenjskih in dolenjskih krajih. Konec tedna pa so vsi trije ljubljanski dnevniki - Slovenec, Slovenski narod in Laibacher Zeitung - med reklamnimi sporočili objavili celostranske oglase o nastopu Codyjevega Wild West Showa.
60-letnik, ki mu pustolovska žilica ni dala miru
Glavni junak te predstave William Frederick Cody je tri mesece pred nameravanim ljubljanskim nastopom dopolnil starost šestdesetih let. Prav lahko bi sedel doma in užival sadove svojega preteklega dela, ki se ga ni nabralo malo, a mu pustolovska žilica ni dala miru. Rojen je bil v 26. februarja 1846 v Le Clairu v poznejši zvezni državi Iowi. Že pri enajstih letih je izgubil očeta in si je tako moral sam služiti vsakdanji kruh. Kot štirinajstletni fantič je pristopil k poštni jezdni družbi Pony Express. Med ameriško državljansko vojno se je pridružil vojakom, kjer je služil kot izvidnik. Potem je streljal bizone in tako z mesom oskrboval delavce, ki so gradili železnico. Nato se je znova vrnil v vojsko in posegel v boje z Indijanci. Ukvarjal se je še s številnimi posli, slaven pa je postal, ko je začel sodelovati v gledaliških predstavah in ko si ga je pisatelj Ned Buntline vzel za vzornika svojemu junaku, imenovanem Buffalo Bill.
Cody je ta vzdevek dobil zaradi postreljenih bizonov v času službe pri železnici. S temi knjižicami je njegovo ime preraslo v legendo. Postal je junak raznoraznih zgodb in moral bi živeti kakih dvesto let, če bi hotel dejansko doživeti vse, kar se je o njem pojavljalo v tisku. Sam pa se je vrgel na gledališko delo in začel predstavljati razne prizore z Divjega zahoda. Tako je sčasoma osnoval veliko predstavo, ki je leta 1883 zaživela pod naslovom Buffalo Bill's Wild West. Vanjo je poleg ameriških junakov pozneje vključil še jezdece iz raznih delov sveta in od leta 1893 deloval pod imenom Buffalo Bill's Wild West and Congress of Rough Riders of the World. Poleg ameriških mest je v letih od 1887 do 1892 ter od 1902 do 1906 gostoval tudi v Evropi. Tako ga je maja 1906 pot zanesla tudi v Ljubljano.
Ob tej zadnji turneji je izšla tudi posebna spremna knjižica, ki je opisovala celotno zgodovino, program in izvajalce njegove predstave. Iz nje so ljubljanski časopisi objavili nekaj podatkov in občinstvu obetali res enkraten dogodek. Polkovnik Cody se je namreč potrudil in uspelo mu je zbrati junake z različnih koncev sveta: "To je družba najdrznejših jahačev južnoameriških Gauchov, Arabcev, Beduinov in Riffov, mehikanskih vakerov in kmetov, kubanskih patrijotov, Cowbojev, ameriških Indijancev in poldivjih kozakov, ki izvajajo vaje na konjih z uprav divjo neustašenostjo," je zapisal Slovenski narod.
Laibacher Zeitung pa je obljubljal še kavboje in kavbojke, indijanski bojni ples in podobno. Poleg tega so bili na programu še razni prizori: življenje prvih ameriških naseljencev in požig njihove koče, dresura divjih konj, napad Indijancev na kočijo, rop pošte v Deadwoodu, bitka pri Little Big Hornu - kjer je bil poražen general Custer (igral ga je Cody sam), vaje japonskih vojščakov -samurajev, jezdna poštna služba Pony Expressa, streljanje s konjskega hrbta itd.
Zastopnik predstave Wild West Show se je v Codyjevem imenu obrnil na ljubljanski magistrat in zaprosil za primeren prostor. Pismo je zapisano v nemščini. Določili so jim travnik poleg sprehajališča Lattermannovega drevoreda (danes imenovanega park Tivoli), kjer je potem od Nučića izbrano podjetje namestilo posebne ograje.
Ne zamudite bojevnikov, ki so bojevali številne vojne
V naslednjih štirinajstih dneh je časopisje kot po kapljicah seznanjalo bralce o poteku dogodkov v povezavi s to predstavo. Slovenec je poudaril: "Razstava Buffalo Billa je priznan zaklad za antropologijo, in nikjer se ne more tako študirati narodov, kakor tu. Ne smemo soditi razstave Buffalo Billa le kot zanimivega cirkusa. To je šola, kjer opazujemo v dveh urah umetno jahanje, sedanje in prejšnje dobe, različna plemena pri delu in zabavi, česar ne bi dosegli z dolgoletnim potovanjem. Neobhodno potrebno je, da poznamo različna plemena, katerih nismo videli nikdar in katerih ne bodemo videli nikdar več." Slovenec pa je prav tako obljubljal, da bo občinstvo videlo bojevnike od ameriške državljanske vojne dalje - tako same Američane (ZDA, Kuba) kot tudi tiste iz Afrike, Egipta, Filipinov, Indije ali Evrope (nemško-francoska, rusko-turška, rusko-japonska vojna).
Tudi Slovenski narod je bralce skušal navdušiti za ogled: "Buffalo Billove predstave - to je šola katere človek ne pozabi nikdar. - To je ob istem času poduk in zabava. Pojdite zgodaj na predstavo Buffalo Billa, da bodete navzoči ob prihodu vseh jezdecev, kateri se postavijo pod poveljstvom Buffalo Billa, ki jaha svojega belega konja, v red. - Krasna, nepopisna je ta živa slika, vrsta za vrsto se postavijo jezdeci v red, bliskajo se sablje, a razne barve napravijo krasen vtis. Konjske grive plapolajo kakor zlato žito, črez katerega gre v juliju veter. Čelade konjenikov se blišče, peresa plapolajo, meči se svetlikajo. Le eno znamenje in v vrstah nastane življenje. Jezdeci jahajo naprej in nazaj, se združijo v skupine, delajo vrste in izginejo tja od koder so prišli. Nato sledijo nekatere zgodovinske predstave, nekateri boji ravno tako zanimivi, ravno tako lepi."
Za bralce pa je bilo zanimivo tudi to, kako cirkus deluje 'navznoter'. Za osemsto ljudi je bila namreč potrebna res izdatna preskrba. Vsak dan so pojedli 800 kg mesa, 1.000 kg kruha, 400 kg krompirja, 60 kg masla, 150 kg sladkorja, 700 kg zelenjave in popili 320 litrov mleka ter 1.000 litrov čaja in kave.
Trmasti Američan se ne zmeni za italijanske prepovedi
Bralci pa so kmalu izvedeli tudi za prvo neprijetnost v povezavi z Billovim nastopom v Trstu. Njegovi možje so namreč po mestu nalepili plakate v italijanskem in slovenskem jeziku. Zastopnik cirkusa je bil zato poklican na zagovor pred tamkajšnji magistrat. Skušali so mu razložiti, da so se prireditelji močno pregrešili proti 'narodnemu (torej italijanskemu) značaju Trsta' in da 'je prebivalstvo zaradi tega grozno razburjeno'. Američan pa se ni pustil pregovoriti in obveljalo je tudi oglaševanje v slovenščini.
Prihod Buffalo Billa in odzivi časopisja
Nastopi v Trstu so potekli tako, kot so bili načrtovani, potem pa se je množica nastopajočih postopno odpravljala v Ljubljano. Billova karavana je bila sestavljena iz treh vlakov s prirejenimi vagoni (bilo jih je 51), ki so merili vsak po dvajset metrov v dolžino. Z njimi se je vozilo 800 ljudi in 500 konj. Nakladati so jih začeli takoj po torkovi zadnji predstavi, najprej konje potem pa moštvo. Po predvidevanjih bi morali pripeljati v Ljubljano v sredo zjutraj, prvi ob šesti, drugi ob sedmi in tretji ob osmi uri, vendar se je vse skupaj nekoliko zavleklo. K sreči pa se je vse izteklo, kakor je bilo prav in moštvo je začelo pripravljati prizorišče nastopa. Dela je bilo veliko, saj je bilo treba zabiti 1.300 klinov in 4.000 drogov, potegniti 30.000 metrov vrvi in razpeti 20.000 kvadratnih metrov šotorskega platna, saj je bila predstava predvidena tudi v primeru dežja. Poleg tega je bilo treba namestiti še kakih 10.000 kosov železa in lesa. Tako je bil kmalu pripravljen prostor - sedeži in lože za kakih 12.000 ljudi. Cena ene vstopnice je znašala od štiri (posamezen sedež) do osem kron (loža).
Ker sta oba dnevnika izhajala v popoldanskem času, sta tako lahko že v sredo opisala dopoldansko vzdušje po prihodu ameriških in mednarodnih gostov. Slovenčev dopisnik je zapisal: "Buffalo Bill je privabil v Ljubljano mnogo tujcev, ki z občudovanjem gledajo mnogoštevilne Indijance in druga razna plemena, ki se sprehajajo po Lattermannovem drevoredu. Buffalo Bill je imel pri prihodu v Ljubljano dveurno zamudo, vendar je imel okolu 12. ure vse svoje šotore postavljene. V posebnem šotoru so uslužbenci Buffalo Billa prav dobro kosili. Pojedli so velikega vola. V Lattermannovem drevoredu je danes življenje dunajskega Pratra. Postavljeni so tudi mnogi pivotoči, očinstva se pa kar tare."Tudi iz Slovenskega Naroda so poizvedeli kaj se dogaja v Lattermanovem drevoredu in sporočili: "Buffalo Bill. Danes zjutraj je dospela ta družba z znatno zamudo v Ljubljano. V Lattremannovem drevoredu je bilo ves dan kar črno občinstva, ki je ogledovalo kako so eksotični gostje postavljali šotore, kuhali in delali priprave za predstavo. Zamorci in zlasti Indijanci, Kavkazi in Arabi so vzbujali mnogo zanimanja. Z dežele je prišlo na te predstave več tisoč ljudi. Vsi vlaki so bili prenapolnjeni in ljubljanski gostilničarji so napravili lepo kupčijo. Vzlic neugodnemu vremenu zna Buffalo Bill odnesti iz Ljubljane lepe vsote."
V času, ko so nekateri brali te vrstice, je že minila prva predstava Codyjevega cirkusa. Prizorišče je odprl osebno ob poltretji uri, ko je pred občinstvo prijezdil s četo svojih junakov. Občinstva se je kar trlo. Prisotnih je bilo 9.000 ljudi, za večerno predstavo ob 8. uri pa se jih je zbralo še več.
'Američani znajo delati in znajo denar služiti'
Izkupiček ljubljanskih nastopov je bil za Wild West Show tako več kot ugoden. Iztržili so kar 54.000 kron.
Za najem prostora so odšteli 600 kron, policajem so jih dali 236, za mitnino pa 32 kron in 16 vinarjev. Voda, ki so jo popili ljudje in živali, jih je stala 40 kron. Ob vsem tem pa so morali plačati še 118 kron in 89 vinarjev davka. Polkovnik Cody je bil torej lahko zadovoljen, mestna oblast pa malo manj, saj ni znala izkoristiti dogodka, ki bi ji v blagajno lahko prinesel večjo vsoto. A kot je pripomnil Slovenski narod dan po nastopu predstave Buffalo Bill's Wild West: "Američani znajo delati in znajo denar služiti. To se je tudi včeraj videlo. Čudovito hitro in eksaktno so postavili - vse kar najbolj praktično urejene šotore in kar so sploh potrebovali, točno in eksaktno so izvedli dve predstavi in potem zopet kar na mah podrli vse 'stavbe', jih zvozili na kolodvor in se odpeljali v Zagreb."
Prihod vojne in z njo novih junakov
Gostovanje Buffalo Billa v Ljubljani leta 1906 sodi v zadnje obdobje njegovega delovanja.
Sporočilo v oglasu: -Njegova zadnja turneja. -Nikdar ne pride več! ali -Nikaka trgovska prevara, res zadnji tournée! -torej ni bilo zgolj cenena reklamna poteza. Vendar je mož živel še dobro desetletje. Umrl je 10. januarja 1917 v Denverju, v zvezni državi Colorado. Takrat pa je že nekaj let divjala prva svetovna vojna in ljudje so si izbirali povsem drugačne junake, kot je bil polkovnik Cody - legendarni Buffalo Bill.
Andrej Mrak
.gif)
Slika: Časovni potek temperature med popolnim Sončevim mrkom, 11. 8. 1999.
Slike
različnih faz mrka nad krivuljo so s posnetka celotnega poteka mrka.
Foto: Zorko Vičar in Peter Mihor v kraju Nyöger
(Madžarska).
, 
