ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti


AKTUALNO - 2004


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • Vreme "v vesolju" 1
  • Vreme "v vesolju" 2
  • Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/


    Vir :
    Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.







    1. POMOČ PRIZADETIM ZARADI POTRESA IN CUNAMIJEV 26. DECEMBRA 2004, Indijski ocean

      Slovenska KARITAS, TRR NLB 02140-0015556761, sklic: 121204, namen: Cunami-Azija

      RDEČI KRIŽ Slovenije, TRR NLB 02922-0019831742, sklic: 4014, namen: Potres JV Azija

      UNICEF, TRR NLB 02085-0017741956


      26. DECEMBRA 2004 SE JE ZGODILA KATASTROFA, KI JE PRETRESLA CEL SVET. STO TISOČE LJUDI JE IZGUBILO ŽIVLJENJE, VEČ TISOČ JE RANJENIH IN POGREŠANIH IN PREKO 2 MILIJONA LJUDI JE BREZDOMCEV.

      IDILA PRED POTRESOM


      Glavni potresni sunek se je zgodil 26. decembra 2004 ob 00:58:50 UTC (07:58:50 po krajevnem času v Džakarti in Bangkoku). Cunamiji, ki so mu sledili so opustošili obale Indijskega oceana na Šrilanki, jugovzhodni Indiji, Indoneziji, Tajski, Maleziji, Maldivih in Mjanmarju.


      Glej vir ali original

      ANIMACIJA CUNAMIJA PO POTRESNEM SUNKU. V NEKAJ URAH SO VALOVI DOSEGLI INDIJO.
      Strokovnjaki trdijo, da se je tudi vztrajnostni moment "J" Zemlje nekoliko zmanjšal in tozadevno skrajašal tudi čas rotacije, za 3 mikrosekunede na dan, tudi težišče se je nekoliko premaknilo, za 2.5 cm
      ( Razlaga, ker ni zunanjhih vplivov, navorov - razen morebiti dodatnih plimskih sil - na Zemljo, velja ohranitev vrtilne količine: J1 * 2*p/T1 = J2 * 2*p/T2,
      če J1 > J2 , potem je obhodni čas
      T1 > T2 , velja torej T2 = T1 - 3 ms . ).

      Glej tudi: Groba animacija nastanka, VERIKALNI TEKTONSKI PREMIK.
      Samo v informacijo, nedavno tega se je pojavila teorija, da se je pred približno 60 milijoni let Zemlja skoraj za 2x "napihnila". Kako dobro podprta je ta teorija, je vprašanje, ki je zelo na mestu (baje v prid teoriji, o nekoč manjši Zemlji, govorijo ogromni leteči dinozavri - pterozavri, manjša je Zemlja, večja sta gravitacija in zračni pritisk, večja sta hidrostatični in dinamični vzgon, ki omogočata letenje večjim bitjem, pa še nekaj argumentov navajajo). Take teorije ob takih dogodkih postanejo, če drugega ne, zanimive vsaj v toliko, da nas spet ozavestijo o našem planetu, ki še zdaleč ni geološko in klimatsko idilična, stabilna kroglica - oaza v vesolju.

      To je bil največji potres na Zemlji od 9,2 stopenjskega potresa na Aljaski (27. marec 1964). Desettisoče ljudi je umrlo zaradi do 15 m visokih cunamijev , ki so zalili obalna področja 15 minut do 10 ur kasneje in povzročili eno od največjih katastrof v moderni zgodovini. Cunamiji so dosegli celo Somalijo in druge države na vzhodni obali Afrike, 4.500 km stran od epicentra. Valovi so se razširili tudi v Tihi ocean in povzročili motnje v plimovanju v severni in južni Ameriki.



      ZDRUŽENI NARODI OCENJUJEO ŠTEVILO SMRTNIH ŽRTEV NA 400.000, VEČ STO TISOČ JIH POTREBUJE NAŠO POMOČ

      ZATO POŠLJI SMS SPOROČILO S KLJUČNO BESEDO CUNAMI NA ŠTEVILKO 1919. DAROVANI ZNESEK ENKRATNEGA SPOROČILA 230 TOLARJEV. ZATE JE TO LE 230 TOLARJEV, KI PA ŽRTVAM POTRESA PRINESE NPR. 15 LITROV PITNE VODE ALI OBILICO HRANE, KI SO JE NUJNO POTREBNI !

      POMAGAJ S SMS SPOROČILOM ALI NAKAZILOM NA SLEDEČE RAČUNE ORGANIZACIJ!



      Slovenska KARITAS, TRR NLB 02140-0015556761, sklic: 121204, namen: Cunami-Azija

      RDEČI KRIŽ Slovenije, TRR NLB 02922-0019831742, sklic: 4014, namen: Potres JV Azija

      UNICEF, TRR NLB 02085-0017741956


      How fast does a tsunami travel?
      The approximate speed of a tsunami, c, is given by
      c = sqrt(g*h), where
      g = 9.8 m/s^2 = acceleration due to gravity
      h = water depth in meters
      c = wave celerity(or speed)
      in m/s

      The speed is given in m per sec by the rule, so you have to convert to km per hour by multiplying the answer by 3.6. This expression is derived from linear long wave theory, and the approximation is good from about

      100 m to the deepest ocean depths.

      The average depth of the ocean is about ~ 4500 m or so, therefore
      c ~ 210 m/s ~ 756 km/hour
      A tsunami in only 1000 m of water would travel at 99 m per sec = 356 km/hour
      A tsunami in 5039 m of water would travel at 800 km/hour.
      A tsunami in 6000 m of water would travel at 873 km/hour.


      Worldwide Earthquake Activity in the Last Seven Days




    2. Komet C/2004 Q2 (Machholz), 6.1.2005


      Komet C/2004 Q2 (Machholz) posnet 17.1.2005 ob 22:04 UT s teleobjektivom 200 mm f/4 in CCD kamero ST7, montirano preko piggybacka na LX200 - ekspozicija 55 sekund, brez filtra. Lepo se vidi rahlo "razcefran" rep. Posneli: Klemen Blokar, Zorko Vičar, Matija Kastelic, Andrej Lajovic.


      Komet C/2004 Q2 (Machholz) posnet januarja 2005 s teleobjektivom 200 mm, na klasični film , fotoaparat je bil montiran na piggyback teleskopa LX200. Lepo se vidi zelena barva kometa in zametek dveh repov. Posnel: Peter Mihor.
      Dodano 2.4.2005, v spomin JPII.


      Komet C/2004 Q2 (Machholz) posnet januarja 2005 s teleobjektivom 300 mm, na klasični film , fotoaparat je bil montiran na piggyback teleskopa LX200. Lepo se vidi zelena barva kometa. Posneli: člani astronomskega krožka Gimnazije Šentvid.


      Komet C/2004 Q2 (Machholz) posnet 6.1.2005 ob 22:38 UT s teleskopom 25cm f/6.3 LX200 in CCD kamero ST7 - ekspozicija 15 sekund, brez filtra. Prisotni: Peter Mihor, Dejan Kolarič, Klemen Blokar, Zorko Vičar, Matija Kastelic.


      Komet C/2004 Q2 (Machholz) posnet 6.1.2005 okrog 22:00 UT s Canon A60 digitalnim fotoaparatom, pritrjenim na (Piggyback) LX200 - ekspozicija 15 sekund, objektiv 50 mm. Pod Plejadami (M45) je v krogcu označen komet, spodaj desno pa je barvna slika posneta s CCD ST7. Pogled z daljnogledom nudi (je nudil) res lep prizor, na žalost Šentvid nima optimalnih pogojev za kvalitetne posnetke in opazovanja. Snemal in imenitno obdelal Dejan Kolarič, ostali prisotni: Peter Mihor, Klemen Blokar, Zorko Vičar, Matija Kastelic. Glej tudi: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap050105.html


      Komet C/2004 Q2 (Machholz) posnet 6.1.2005. Peter Mihor je več posnetkov zložil skupaj (ura - od 23.34 do 23:51) v enega (poravnava na kometu), iz katerega se vidi kako hitro komet potuje.



    3. Komet C/2004 Q2 (Machholz), obisk predavanja Einsteinova pot do "najbolj razvpite enačbe E=m*c2", 20.12.2004


      Komet C/2004 Q2 (Machholz) posnet 20.12.2004 ob 22:40 UT s teleskopom 25cm f/6.3 LX200 in CCD kamero ST7 - ekspozicija 15 sekund, brez filtra. Sliko smo posneli po predavanju Einsteinova pot do "najbolj razvpite enačbe E=m*c2". Mrzel večer smo si lajšali z vročim čajem in s tem tudi "pridobivali na masi", Dm=MCDT/c2.
      Comet C/2004 Q2 (Machholz) taken on December 20, 2004 at 22:40 UT with 25cm f/6.3 LX200 and CCD ST7 - 15 seconds unfiltered exposure. Copyright © 2004 by AKGŠ and ADV (Zorko Vičar, Andrej Lajovic, Gregor Vertačnik, Peter Mihor).

      Glej tudi:
      http://www.astronomische-reisen.de/kometen/2004q2.htm

      Spodaj je karta poti kometa C/2004 Q2, komet se vidi že s prostim očesom.



      Spodaj je 3D lega Machholz-a.

      efemeride: http://cfa-www.harvard.edu/iau/Ephemerides/Comets/2004Q2.html
      ____________________________________________________________________
      Predavanje Einsteinova pot do "najbolj razvpite enačbe" (Predavanje je bilo v ponedeljek, 20. 12. 2004 ob 20:30 v Hiši eksperimentov - Trubarjeva 39, Ljubljana).

      Nekaj misli iz povabila
      Albert Einstein je v svojem čudovitem letu 1905 v članku "K elektrodinamiki gibajočih se teles" uvedel posebno teorijo relativnosti. Še isto leto je v zelo kratkem dodatku "Ali je vztrajnost telesa odvisna od njegove energije?" izpeljal zvezo med maso in energijo. Ne po Einsteinovem mnenju ne po mnenju drugih fizikov to ni bil "revolucionaren" korak. Predavanje naj bi pojasnilo ozadje te trditve. Ali so poznali podobno zvezo prej? V kolikšni meri je bila novost posebna teorija relativnosti sama? Nekaj besed bo posvetilo tudi preizkusu enačbe in Einsteinovemu poznejšemu odnosu do jedrskega orožja.

      Kje je predavatelj?

      Predavatelj profesor Janez Strnad se je zelo potrudil, požel je velik aplavz in pogovor po predavanju je bil zelo poučen in izzivalen.

      Optično kloniranje v Hiši eksperimentov . Ponavadi s takim kloniranjem ni težav, razen če se ne kloniraš zgodaj zjutraj po neprespani noči. Hitrost kloniranja je c=300 000 km/s.

      Še beseda o enačbi in njenem pomenu za razumevanje življenja zvezd in nas samih.
      Energija: E=m*c2 je enacba, ki hkrati opisuje svet atomov, na drugi strani pa širno - skrivnosti polno - vesolje. Iz energije, ki jo opisuje ta enačba, živi tudi naš planet, mi sami. Zlivanje vodika v helij, lažjih atomskih jeder v težje, v sredicah zvezd, povzroči, da je novo jedro nekoliko lažje od vsote mas jeder pred zlitjem. Razlika mas krat hitrost svetlobe na kvadrat, pa je energija, ki jo zvezde izsevajo v prostor (to je razlog, da Sonce sije). Mase zvezd se zaradi tega manjšajo. Naše telo potrebuje tudi težje elemente, železo itn, vsi ti elemneti so produkt termonuklearnih reakcij v zvezdah. Danes nam izsev Sonca omogoca življenje, hkrati pa smo mi sami, naši gradniki, produkt enakega procesa v preteklosti.




    4. Prehod izrazite hladne fronte 19.11.2004

      Sliki sta bili narejeni ob 16:15 iz vasi Dvor, z digitalcem Canon A60. Vremenska napoved in oster prehod fronte sta se ujemala, šolski primer. Astronomi kar čakamo na čisto ozračje po prehodu front.
      Foto: Dejan Kolarič.







    5. Jesen 2004, povečana verjetnost, da vidimo polarni sij iz naših krajev - AURORA BOREALIS


      Slika posneta 7./8. novembra 2004 zvečer.
      Photographs from Vodice, Slovenia (N46.19, E14.50) by Gregor Vertacnik using 35-mm lens and Kodak 200 film.
      Slika nočnega neba posneta 20. nov. zvečer (okoli 21h30m).
      Vodice, Slovenija (N46.19, E14.50), f=35-mm, Kodak 200 film, avtor: Gregor Vertačnik.

      GLEJ POLARNI SIJ 2003 - AURORA BOREALIS



    6. Popolni Lunin mrk - 28. oktober 2004 - nad Slovenijo

      We calculate the animation of the Total Moon Eclipse for October 28th, 2004. Total Moon Eclipse starts at 3h24' and lasts till 5h44' (CEST). In a mean time Full Moon culminate at 5h07'. All together from 2h07' to 7h50' when Moon escapes behind the horizon.

      Popolni Lunin mrk - 28. oktober 2004 - nad Slovenijo Izračunali smo animacijo popolnega Luninega mrka za dan 28. oktober 2004. Polni mrk nastopi ob 3h24' in traja do 5h44' po našem času (CEST). Skoraj hkrati nastopi tudi polna Luna ob 5h07'. Vse skupaj se začne ob 2h07' in konča ob 7h50', ko Luna pobegne za obzorje.
      Glej - http://www.geabios.com/?content=http://www.geabios.com/html/services/astronomy/eclipsemoon20041028/eclipsemoon20041028.htm



    7. The 55th International Astronautical Congress, 4-8 October, 2004

      Matija Kastelic je lani na srečanju mladih raziskovalcev EU, z nalogo Spektrometrija zvezd (STAR SPECTROMETRY, 15th EU Contest for Young Scientists, Budapest 20. - 26. september 2003), dobil imenitno nagrado - obisk "The 55th International Astronautical Congress, 4-8 October, 2004". Spodaj je del programa, predavanj, ki se jih je Matija udeležil. Zelo ga je navdušila ideja o vesoljskem dvigalu (Space Elevator) na principu nanocevk. Glej recimo http://www.isr.us/Spaceelevatorconference/aboutSE.html.


      Nekaj besed je padlo tudi na temo nove evropske raketeVEGA. Baje "ima" prste vmes naš Jurij Vega, seveda kar se tiče imena rakete?
      Zanimiv je tudi starejši projekt imenovan Vega.

      Matija je prinesel tudi veliko plakatov, cd-jev itn. Predstavil je tudi možnost udeležbe na natečaju za ****BREZTEŽNOSTNI LET. Potrebno je predlagati dovolj izviren eksperiment v breztežnosti (ta se zagotavlja z letalom 4 minute, let po paraboli po 12x20 sekund).
      ALI SMO SPOSOBNI PREDLAGATI ATRAKTIVEN IN KORISTEN EKSPERIMENT, KI BI SE IZVEDEL V BREZTEŽNOSTI ????????????????????????
      Glej tudi:
      (experiment for ESA student parabolic flight campaign, Weightless Science)
    8. http://www.estec.esa.nl/outreach/parabolic/
    9. http://www.nasa.gov/audience/forstudents/k-4/home/F_Space_Science_Challenge_K-4.html
    10. http://spacescience.com/headlines/y2003/4review_nosoap.htm
    11. http://www.esa.int/SPECIALS/Delta_Mission/SEMPNK1PGQD_2.html


      Veliko zanimivega in privlačnega se torej dogaja in nudi ogromno enkratnih moznosti in izzivov vsem, ki ste radovedni. Sprejmite katerega od njih, ne bo vam žal !!!
      Šolsko raziskovalno delo nam je omogočilo že veliko veselja, spoznanj, izkušenj, izzivov, sedaj smo pred novimi.
      55th IAC Congress Technical Programme
      
      
      IAC Technical Sessions
      55th IAC, Vancouver, Canada
      4-8 October, 2004
      
      Monday 4 October - afternoon
      Q.4.    New Mission Concepts for Space Exploration
      
      Tuesday 5 October - morning
      IAA.3.8.2.      Space Elevator Ribbons and Tethers in Space
      
      Tuesday 5 October- afternoon
      R.1.    Power from Space - Prospects for the 21st Century
      
      Wednesday 6 October - morning
      B.4.    Data for Environmental Applications and Global Change Studies
      IAA.6.16.2.     Imaging Space: Inspiring the Next Generation
      
      Wednesday 6 October - afternoon
      IAA.5.12.2.     Risk Analysis, Hypervelocity Impact and Protection
      
      Thursday 7 October - morning
      G.3.    Artificial Gravity as a Tool in Biology and Medicine
      
      Thursday 7 October - afternoon
      IAA.6.15.4.     Evolution of the Concepts of the Space Station
      
      Friday 8 October - morning
      Q.2.b.  Solar System Exploration
      
      Friday 8 October - afternoon (this optional as there is only one session)
      V.8     Flight Test and Strategies for Future Vehicles
      
      55th IAC Congress Technical Programme
      1. Science and Exploration
      
      
      G. SPACE LIFE SCIENCES IN THE 21STCENTURY (Joint with IAA Commission 2)
      Coordinators:
      Ronald J. White
      USRA - USA
      
      Rupert Gerzer
      DLR, Institute of Aerospace Medicine - GERMANY
      
      G.3. Artificial Gravity as a Tool in Biology and Medicine
      The focus of the session will be on the use of artificial gravity in
      biological research to uncover the effects of gravity in physiology and in
      medicine to prevent the deconditioning that results from long-term space
      flight.
      
      Chairs:
      Laurence R. Young
      MIT - USA
      Vladimir Krotov
      IMBP - RUSSIA
      
      
      
      Rapporteur:
      Peter Graef
      DLR - GERMANY
      
      Q.2. Solar System Exploration
      This Session covers robotic missions for Solar System exploration (inner and
      outer planets and their satellites, and space plasma physics) except the
      Earth, Mars, and small bodies covered in other sessions of this Symposium.
      Lunar exploration is included in this Session.
      Chairs:
      William J. O'Neil
      Jet Propulsion Laboratory (retired) - USA
      Luc Frécon
      
      Alcatel Space Industries - FRANCE
      
      Rapporteur:
      Jim Middleton
      MacDonald Dettwiler Robotics - CANADA
      
      Q.4. New Mission Concepts for Space Exploration
      This Session will deal with the new fields of space missions which are today
      emerging such as fundamental physics, exobiology, etc. Mission concepts as
      well as the associated specific technologies will be addressed.
      Chairs:
      Denis Moura
      CNES - FRANCE
      
      Jim Middleton
      MacDonald Dettwiler Robotics - CANADA
      
      Rapporteurs:
      Douglas A. O'Handley - USA
      Jun'ichiro Kawaguchi
      ISAS - JAPAN
      William H. Siegfried
      The Boeing Company - USA
      
      B.4. Data for Environmental Applications and Global Change Studies
      Past and present Earth observation data are now being processed and analyzed
      for a wide variety of environmental and related applications. New and
      innovative approaches for the use of satellite data offer the potential for
      new products. Papers are invited which demonstrate such approaches and
      environmental applications. Results involving the application of satellite
      data for global change studies are of particular interest.
      Chairs:
      Bhaskar J. Choudhury
      NASA Goddard Space Flight Ctr - USA
      Carlo Ulivieri
      University of Rome "La Sapienza" - ITALY
      Rapporteur:
      Bruce K. Quirk
      U.S. Geological Survey - EROS Data Center - USA
      IAA.5.12.2. Risk Analysis, Hypervelocity Impact and Protection
      The session will address methods for in-orbit (collision) and on-ground
      (debris impact) risk assessment. The in-orbit analysis will cover collision
      risk estimates (based on statistical population models and deterministic
      catalogs), active avoidance (evasive manoeuvres), and passive protection
      (shielding and damage predictions). Shielding aspects will be supported by
      experimental and computational results of HVI tests. The on-ground risk
      assessment will address the disintegration modelling during re-entry for
      orbital and sub-orbital objects (e.g. launch systems), the identification of
      survivor objects, and the resulting human risk on ground.
      Chairs:
      Toshiya Hanada
      Kyushu University - JAPAN
      
      Heiner Klinkrad
      ESA/ESOC - GERMANY
      
      Rapporteur:
      Clare Martin
      Qinetiq - UK
      R.1. Power from Space - Prospects for the 21st Century
      General topics bearing on the use of space-based power for the Earth are the
      subject of this session. It will address needs and benefits of space-based
      power, policy, economic, general technical and architectural issues, as well
      as environmental and societal aspects of the acquisition and use of space
      power on the Earth.
      Chairs:
      Richard M. Dickinson
      Off Earth-WPT - USA
      Nobuyuki Kaya
      Kobe University - JAPAN
      Rapporteurs:
      Vladimir Prisniakov
      Academy of Science of Ukraine - UKRAINE
      Leopold Summerer
      ESA/ESTEC - THE NETHERLANDS
      IAA.3.8.2. Space Elevator and the Future of Tethers in Space
      The Space Elevator is a revolutionary means of access to space conceived of
      as a 100.000 km ribbon of carbon nanotubes with one end attached to Earth
      and the other end beyond GEO. This session addresses the spectrum of issues
      and challenges associated with space systems design, orbital dynamics, space
      environmental factors, construction technologies, etc... of space elevators
      as well as advanced concepts for tethers.
      Chairs:
      Peter Swan
      SouthWest Analytic Network - USA
      David Raitt
      ESA/ESTEC - THE NETHERLANDS
      Rapporteur:
      Brad Edwards
      Institute for Scientific Research - USA
      IAA.6.15.4. Evolution of the Concept of the Space Station
      In this session the history of the concept of the space station will be
      covered.
      Chairs:
      Roger Launius
      Smithsonian Institution - Space History - USA
      Rapporteurs:
      Randy Lieberman
      History of Technology - USA
      Otfrid Liepack
      Jet Propulsion Laboratory - USA
      IAA.6.16.2. Imagining Space: Inspiring the Next Generation
      In recent years, the number of graduates from universities holding degrees
      in space science and engineering has declined. Aware of this situation, and
      with growing concern, NASA is looking towards the entertainment industry to
      inspire the next generation's pursuit in space-related fields. Space, as
      seen through the eyes of Hollywood, has the potential to positively
      influence vast numbers of young people worldwide. Papers are sought that
      explore avenues in which mutually beneficial dialogs might be developed and
      implemented between the entertainment industry and the World space agencies,
      space scientists, and engineers. Past and future concepts that explore new
      ways to inspire the next generation of space scientists and engineers,
      through the entertainment industry, will be discussed.
      Chairs:
      Richard Clar
      Art Technologies - FRANCE
      Larry Bell
      Sasakawa International Center for Space Architecture - USA
      Rapporteur:
      Ted Krueger
      Rensselaer Polytechnical Institute - USA
      IISL. 47th COLLOQUIUM ON LAW OF OUTER SPACE
      Coordinator:
      Tanja Masson-Zwaan - THE NETHERLANDS
      


      Sledijo njegovi vtisi, izkušnje ... (v pripravi)




    12. Gregorjeva galerija, jesen 2004


      Luna

      Irizacija (iris - mavrica, prelivanje barv)







      Avtor slik, Grgor Vertačnik, Vodice.



    13. Spikino srečanje astronomov na Kisovcu, 11.9.2004




      Nekateri člani AD Vega in AKG Šentvid na Kisovcu: Peter Mihor, Dejan Kolarič, Klemen Blokar, Gregor Vertačnik, ... Gospa Milica P. nam jo je prej popihala v dolino, saj je bilo videti, da veter ne bo pojenjal.


      Gregorjev nov doma izdelani teleskop, D=18 cm, f=80 cm, odlična naprava. Gregor Vertačnik je prvi z leve.


      Srečanje astronomov na Kisovcu, 11. september 2004 (slika povzeta iz http://www.komet-drustvo.si/kisovec/).

      Nekoliko smo primerjali Gregorjev teleskop in (ADV) teleskopek (refraktor, donacija članice ADV gospe Milice Pribošič, Celestron, NexStar 80 mm, f/5) Povečava 400mm/25mm = 16 je odlična za razsute kopice, recimo M45, M34, večje megličaste objekte, recimo M33, optika pa dovoljuje povečave nad 50, tako da tudi planeti niso noben problem. Naprava je zaradi majhnosti in lahkosti priročna, saj je z njo relativno enostavno rokovati. Teče na baterije 8x1.5V, ima računalnik voden preko prikupne tipkovnice, tudi dokaj zmogljivo knjižnico objektov. Iskalo je kar telemator z laserskim iskalnikom, nastavitev je altazimutna, umeritev teče preko dveh zvezd in kar dobro deluje. Vodoravnost je nekoliko nerodno določiti, na razgibanem terenu smo si pomagali z okularjem, ki smo ga postavili na mizico stojala in noge stojala toliko časa premikali, da je okular na mizici obmiroval. Nekateri udeleženci so bili presenečeni, da tako skromna optika (v bistvu teleobjektiv) nudi toliko podrobnosti na nebu.

      Vse nas je navdušil Gregorjev doma brušeni in skonstruirani teleskop. Ostrina zvezdic (M45, gama Andromede) in sij meglic (M27) sta bila izjemna. Opazovali smo tudi tančico v Labodu. Izmenjali smo nekaj izkušenj, za nekatere je beta Laboda (Albireo) najlepšo dvozvezdje, za nekatere, predvsem Gregorja, pa gama Andromede. Nekako bi lahko sklenili, da je Albireo eno lepših izrazito raznobarvnih dvozvezdij, gama Andromede pa eno lepših dvozvezdij, z izjemno prikupno kombinacijo sijev.

      Albireo (Double Star in Cygnus). Beta 1 ima magnitudo 3.1 - rumena zvezda, Beta 2 ima magnitudo 5.1 - modra zvezda. Navidezno sta narazen 35 loč. sekund ("), od nas sta oddaljeni okrog 400 svetlobnih let.


      Gama Andromeda - je ena od najljepših dvojnih zvezd za male teleskope. Poznana je tudi pod imenom "Almach". Ena komponenta je svetlejša zlata (2.3 mag), druga pa je šibkejša modra (4.8 mag). Zvezdi sta oddaljeni okrog 10" in zahtevata povečave okrog 50x. Modra zvezda je hkrati dvojna, s sijem druge zvezde 6.3 magnitude (se v malih teleskopih ne razloči). Ta zvezda (6.3 mag) je spet dvojna (spektroskopsko) in tako imamo sistem štirih zvezd. Od nas je sistem oddaljen okrog 250 svetlobnih let.


      Nekateri so se pred srečanjem na Kisovcu odpravili na bližnjo VLIKO PLANINO, ki nudi poleg paše za krave, še veliko paše za oči in duha. Planjava in Ojstrica v ozadju tvorita izjemno koliso celotni planini.

      Predavanja so bila odlična, glej povzetke, tudi samo vreme je na koncu zelo dobro služilo. Veter je pojenjal in tudi nebo je bilo dokaj jasno in mirno. Škoda, da so mnogi prehitro obupali.

      • POVZETKI POSAMEZNIH PREDAVANJ (odlomki iz http://www.komet-drustvo.si/kisovec/):

      1. Naslov: Dve malo drugačni uporabi CCD kamere v astronomiji
      avtor: dr. Jure Skvarč, Observatorij Črni Vrh

      Povzetek:
      Astronomsko CCD kamero običajno namestimo na teleskop, s katerim sledimo zvezdam. Vidno polje je v takem primeru razmeroma majhno, zlasti pri dolgih goriščnih razdaljah pa smo pogosto omejeni s kvaliteto sledenja teleskopa. Dodatno težavo lahko predstavlja dolgotrajno branje kamere, kar prinese izgubo časa. Ta problem lahko rešimo s tako imenovanim načinom sledenja nebu (drift-scan), kjer teleskop miruje, premikamo pa naboje na tipalu CCD. Predstavljeno bo, kako to sploh lahko deluje in prikazani primeri uporabe, prednosti in omejitve te metode. Če namesto s teleskopom kamero uporabimo s širokokotnim objektivom ali s posebnim zrcalom, dobimo sliko vsega neba. Na kratko bo opisana vsenebna kamera na observatoriju Črni Vrh in nakazane različne možnosti uporabe.

      2. Naslov: Opazovanja spremenljivk in observatorij Vega (vizuelna in CCD opazovanja)
      avtorja: Teja Fabjan in Matej Mihelčič, Observatorij Vega
      Povzetek:
      • Predstavitev bo obsegala: Nekaj osnovnih metod pri vizualnem ocenjevanju spremenljivk. Prikazani bodo tudi rezultati. • Kako opazovanja spremenljivk in fotometrijo le teh modernizirati s CCD opremo • Predstavitev nekaj posnetkov kometov, galaksij, Venerinega tranzita z observatorija Vega

      3. Naslov: CCD opazovanja kometov
      avtor: Rok Palčič, Observatorij Rezman
      Povzetek:
      Na observatoriju Rezman že od začetka delovanja leta 1999 opazujemo komete s CCD kamero, občasno pa tudi vizuelno. Predavanje bo obsegalo predstavitev slik nekaj svetlejših in zato tudi lepših kometov kot tudi tehniko snemanja z novim teleskopom Rezman II. Pogledali si bomo kako je v eni noči mogoče posneti tudi preko 15 kometov, ki so trenutno vidni in niso šibkejši od 19. magnitude. Vse to omogoča sodobna tehnologija, ki je vgrajena v nove teleskope na observatoriju. Na koncu si bomo še pogledali kako narediti astrometrične meritve kometov, ki jih pošiljamo v Minor Planet Center.




    14. Perzeidi
      Perzeidi - utrinki 2004, "zvezde padajo z neba"


      Kako nastanejo vsakoletni ponavljajoči roji utrinkov?
      Nastanek periodičnih utrinkov. Nastanek radianta.
      Sledenje prašnih delcev orbiti kometa in (morebitno) Zemljino sekanje kometove orbite, sta potrebna in zadostna pogoja za vsakoletno periodično ponavljanje meteorjev (utrinkov). Če Zemlja seka glavo razpadlega kometa, pa pride celo do meteorskega dežja ali nevihte. Hitrosti, s katerimi priletijo prašni delci v atmosfero Zemlje, so odvisne od smeri vpada. Hitrosti so tako lahko večje ali celo manjše od same hitrosti Zemlje (hitrosti se odštejeta). Perzeidi so najbolj znani meteorski roj (10.-12. avgust), relativna hitrost Perzeidov glede na Zemljo znaša okrog 59 km/s. Odkod taka hitrost? Hitrost Zemlje je 30 km/s, če pri tem upoštevamo še primerljivo hitrost kometa, potem pridemo do te izjemne hitrosti. Perzeidi so ostanki kometa Swift Tuttle - 1862 III (Doomsday-Comet, komet sodnega dne).
      Klasični maksimum "utrinkov" bo letos sredi dneva (12. avg. 2004 od 13h do 15h po lokalnem času), a ker bo Zemlja letos zadela še eno izmed sledi ostankov kometa, si lahko obetamo še en maksimum, na veselje viden tudi iz Evrope (11. avg. ob 21h UT= 23h lokalno), ki bo bogatejsi od dnevnega, ZHR (Zero Hourly Rate) okrog 200 utrinkov na uro . Več o Perzeidih si lahko preberete na:
      http://science.nasa.gov/headlines/y2004/25jun_perseids2004.htm

      Odlomki
      " Americans Lewis Swift and Horace Tuttle, working independently, discovered the comet in 1862, and they watched the Aug. 11th filament billow into space. Three years later Giovanni Schiaparelli (of Martian "canali" fame) realized it was the source of the Perseid meteors. He understood that the comet could come close to Earth, but in those days no one worried about such things.
      The idea that comets and asteroids might threaten our planet was not widely accepted until the 1980s. Then astronomers began to worry. Comet Swift-Tuttle is big, about the same size as the asteroid that wiped out dinosaurs 65 million years ago, and as recently as 1992 it seemed that Swift-Tuttle might strike Earth in the year 2126. New data and calculations show otherwise, though. There's no danger of a collision for at least a millennium and probably much longer.
      So relax. Enjoy the show. Perseids are harmless … and beautiful. This is an unusually good year to see for yourself "

      Ob meteorskem dežju ali na fotografijah, imamo občutek, da utrinki prihajajo iz ene toćke na nebu. Ta točka se imenuje radiant in je v primeru Perzeidov v ozvezdju Perzeja (animacija je narejena na Leonidih). V resnici se vpadni delci gibljejo bolj ali manj vzporedno proti Zemlji iz smeri določenega ozvezdja, a občutek ene točke se pojavi zaradi optičnega efekta (perspektive) navideznega bližanja vzporednih premic v neskončnosti. Enak efekt opazimo pri opazovanju sneženja iz gibajočega se avtomobila, navidezno sneži iz ene točke.



    15. Član astronomskega krožka Klemen Blokar se udeleži fizikalne olimpijade v Koreji, 2004.

      To je šele tretji dijak iz Gimnazije Šentvid - Lj., ki se mu je uspelo uvrstiti v slovensko ekipo, čestitamo. Glej tudi IPhO 2004 International Physics Olympiad

      Kartica, ki smo jo prejeli od Klemna iz Koreje.




    16. Prehod Venere 8.6.2004, Ljubljana - trajanje med 7:20 in 13:24 uro.http://www.vt-2004.org/
      Prenos prehoda Venere preko Sonca v realnem času po internetu, Astronomski krožek Gimnazije Šentvid in AD Vega





    17. Metoda merjenja astronomke enote, priprave na prehod Venere 8.6.2004





    18. Komet NEAT 2001 Q4 10. maj 2004, Astronomski krožek Gimnazije Šentvid - ADV Slovenija.
      - ujeli satelit, ki je potoval navidezno mimo kometa




    19. Vegovi dnevi 2004, ob dvestopetdeseti obletnici rojstva barona Jurija Vege,
      matematika, posredno tudi astronoma, artilerijskega častnika in balistika.



    20. Srečanje astronomov na Limbarski gori, 19. marec 2004 (I. Messierjev maraton v Sloveniji)




    21. Jupiter, sateliti in izračun rdeče pege





    22. Posnetki Saturna
      (kaj več se težko potegne iz mesatnega okolja).



    23. Temperaturna nihanja. Kaj nas čaka?

    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.