ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti


AKTUALNO - 2005


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • Vreme "v vesolju" 1
  • Vreme "v vesolju" 2
  • Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/


    Vir :
    Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.






    1. Protuberance iz Tivolija, 18.12.2005





      Čudovito zimsko sončno nedeljo (18.dec 2005), je v parku Tivoli popestril gospod Rok Vidmar - s telekopom CORONADO je mimoidočim pričaral, skozi H-alfa filter, dogajanje na Soncu: protuberance, pege itn. Opazovanje je objavil tudi na SLO-ASTRO. Teleskopek CORONADO D = 4 cm, f = 400 mm, H-alfa filter, brez stojala itn, stane okrog 150 000 SIT. Je namenjen izključno opazovanju Sonca, a se splača, sploh za šole. H-alfa filtri so namreč izjemno dragi, v tej takoj uporabni kombinaciji pa je cena kar ugodna - če bi kupili samo filter 2r = 4 cm, bi zanj plačali vsaj 3x več kot stane komplet CORONADO.

      Spodaj so slikice, ki jih je skozi okular Coronadoa posnel Klemen Blokar. Podobe so kar zgovorne, tretja je zgolj primerjava Zemlje in protubernce (je obdelana).






    2. Pobuda za temno nebo
      11.10.2005 - nočna panorama iz okolice Vodic. Posnel Dejan Kolarič, slike je zelo kvaliteno zložil Gregor Vertačnik.


      11.10.2005 smo se člani ADV odpravili na lov za poceni zapravljeno energijo, ki jo ljudje mečemo z neprimerno razsvetljavo dobesedno v "luft" - vsaj eno hidroelektrarno - električne energije za nekaj 100 milijonov SIT na leto zapravimo zaradi malomarnosti in neodgovornosti pri načrtovanju javne in zasebne razsvetljave. Zgornja panorama je posneta iz terase G. Šentvid, ki pove vse o svetlobni onesnaženosti Ljubljane in okolice. Posnel Dejan Kolarič, slike je zelo kvaliteno zložil Gregor Vertačnik.
      Razlika med Vodicami in Šentvidom je očitna, vendar se tudi tukaj opazi premočan vpliv svetlobnega onesnaženja iz Ljubljane, Kranja, neprimerno postavljenih luči na podeželju itn.

      Glej tudi NOVO pobudo: Pobuda za temno nebo
      Dark Sky Slovenia


      http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/uredba-svetlobno-onesn2401_x3i.doc
      PREDLOGI IN PRIPOMBE ADV IN AKGŠ NA Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
      Pripombe in spremembe, kot smo jih mi videli, so v rdečem tekstu.
      Glej tud originalen predlog uredbe - vlada.
      http://www.vlada.si/index.php?&i1=vse&i2=slo&i3=1&i4=vse&i5=ter_dvl_021&i10=artic&i12=088C618E9DC68E94C1257100004F826B&i15=on&j1=utf-8&j2=content&j3=gids&j4=


      Glej tudi STARO pobudo: Pobuda za temno nebo
      Dark Sky Slovenia



      Skica, zgoraj, z grobim sklepanjem kaže na potratnost nezasenčenih (neparaboliziranih) luči. To je samo ilustracija, ki pa kljub vsemu kaže na ekološko, finančno, itn razsipnost naše civilizacije, tudi če pozabimo na astronomijo.


    3. CCD slikanje Marsa, 20.11.2005


      Za slikanje Marsa ni bilo veliko proložnosti, ta poskus sva spacala Peter Mihor in Z. Vičar. 20.11.2005 ob 0:57, ekspozicija 0.12 s, CCD kamera ST7, MEADE LX200 10", f/10, preko barlow leče. Ljubljana - Šentvid.



    4. ASTRONOMSKO SREČANJE - KISOVEC 8.10.2005



      Dragi ljubitelji astronomije!
      8.10.2005 bo na planini Kisovec (pod Veliko planino) tradicionalno Spikino srečanje slovenskih astronomov - od 12. ure dalje.

      Iz Šentvida se nas je odpravilo kar nekaj, tudi začetniki. Predavanja so bila dobro pripravljena, škoda da je bilo vremo že skoraj zimsko. A mladim astronomom ni nikoli dolgčas.

      Predavanja
      - Herman Mikuľ, Problematika svetlobnega onesnaľenja
      o - Predstavljeno bo nekaj zanimivih ugotovitev o ąirjenju umetne svetlobe v atmosferi in pokazani novi posnetki neba iz različnih lokacij, ki te ugotovitve potrjujejo. Prisotne bo Herman obvestil o tekočih aktivnostih in jih povabil, da se pridruľijo pobudi. Če bo interes in čas bi se lahko tudi pogovorili kako okrepiti aktivnosti, pridobivanju večjega ątevila aktivnih članov, strategiji nastopanja v javnosti in na MOP, ipd.

      - Javor Kac, Opazovanje meteorjev z video kamerami
      o - Javor ima na dveh loakcijah (Slovenska Bistrica in observatorij Rezman) nameąčeni posebni kameri, ki snemata določen del neba, ki skozi celo noč snemata nebo in avtomatsko detektirata meteorje. Javor bo predstavil tehnologijo (kamete, objektivi) in programsko opremo ter strategijo opazovanj in seveda prve rezultate.

      - Rok Palčič, Robotizacija observatorija Rezman in predstavitev projekta iskanja supernov
      o - Od letoąnjega februarja potekajo na observatoriju Rezman opazovanja v robotskem načinu - brez prisotnosti opazovalca na observatoriju. Opazovanja so avtomatizirana, kar pomeni, da operater predhodno nastavi opazovane objekte, ki jih teleskopi snemajo, medtem ko operater lahko spi. V ta namen je bilo narejenih veliko novosti od katerih bo posebej predstavljena avtomatika ob kritičnih situacijah, vremenskih motnjah (senzor oblakov) ter tudi sama informatizacija na observatoriju. V drugem delu bo predstavljen program iskanja supernov - od strategije iskanja, izbranih galaksijah, kjer se iąčejo supernove, do rezultatov (čeprav ąe nismo odkrili nobene).


    5. DELNI SONČEV MRK 3.10.2005,
      časi: 9:57,6 - maks 11:15,5 (60%) - 12.38.0.


      Delni Sončev mrk, se bo odvijal dne 03.oktobra 2005 v dopoldanskih urah. Iz naših krajev bo Luna v maksimumu zakrila cca 60% Sončevega premera.
      Začetek mrka bo ob 9:57,6 uri.
      Maksimum mrka bo ob 11:15,5 uri, ko bo Luna zakrila cca 60% Sončevega premera.
      Konec delnega mrka bo ob 12.38.0 uri.



      kolobarjast Sončev mrk iz http://www.mreclipse.com/Special/SEprimer.html
      Popolni Sončev mrk.
      popoln Sončev mrk iz http://www.mreclipse.com/Special/SEprimer.html
      Delni - kolobarjast Sončev mrk (tak bo na centralni črti tudi jesenski mrk, 3.10.2005).
      iz: http://www.mreclipse.com/Special/SEprimer.html

      Sončev mrk 3.10.2005 bomo najverjetneje prenašali na: http://astro.sentvid.org/
      časi: 9:57,6 - maks 11:15,5 (60%) - 12.38.0

      Potek mrka čez Zemljo.



      Očala in filtri za opazovanje in fotografiranje Sonca. tel: 041 / 737-337
      fax: 01 / 425-2789

      Infocona d.o.o.
      Borovec 2
      Trzin
      Ogled je možen po predhodnem telefonskem dogovoru na naslovu Motnica 13, Trzin (Micropos d.o.o.).
      info@celestron-si.com

      V Sloveniji nam je 3.10.2005 zagodlo vreme, a v španiji so lahko mrk opazovali v dokaj dobrih pogojih.

      Oglej si posnetke.


    6. STRELE 2.9.2005 od 21:00 - 22:00.

      Imenitne strele sta posnela Andrej Lajovic in Klemen Blokar.

      Oglej si še ostale posnetke.
      Pogled na Šmarno goro.

    7. POPLAVE V SEVNICI, 21.8.2005.

      POSAVSKI "CUNAMI" na reki Sevnici




      Oglej si AVI filmček (v avi pretvoril Andrej lajovic - kar od doma) zahoda Venere in Merkurja, 2.7.2005.

      Tokrat smo uporabili Gregorjev zooom objektiv pri 35 mm. Desna slika kaže inprivizirano postavitev optike in kamere na geodetskem stojalu. Po testiranjih se je najbolj izkazala kombinacija navadnega Practica 50 mm-skega objektiva ali zoom 35-70 mm, nataknjenega na škatlo Leica filma, na drugi strani pa web kamera Logitech QuickCam Pro 4000, prilepljena z lepilnim trakom. Sama kamera ima standardni navoj za fotografska stojala. Programska oprema je bila skoraj enaka kot ob prenosu prehoda Venere.



      Petrova prenovljena animacija zahoda za Triglavom iz leta 2001.

      Glej tudi AVI.


    Prenos zahoda Sonca za Triglavom v živo.
    Za prebivalca Šentvida pri Lj. je to znak za začetek poletja (dogodek je torej vezan na poletni solsticij ali Sončev obrat - od 21. do 23. junija).
    Dogodek si lahko ogledate v živo (20:15 - 20:45) ali preko interneta:
    zorko.vicar@guest.arnes.si (tel.: 01 232 4563).

  • Izdelava teleskopa v okviru ADV.
    Izdelava teleskopa je poseben izziv, monogi ne prispejo do cilja - mi smo si zastavili 30 cm, f/4 teleskop (brušenje, izdelava konstrukcije, vodenje), ALI NAM BO USPELO?

    Potek izdelave.



    Slika je link na animacijo, ki prikazuje razvoj nevihtnih oblakov od 16:43 do 16:49, 6 minut (15.6.2005). Avtor: Dejan Kolarič. Odlično 5.



    Temna stran Zemlje in javna razsvetljava - ali je to svetlobno onesnaženje - ali lepota moderne civilizacije, ali je to metanje energije v ekološko bombo, ustvarjanje umetnega raja - ali nujna potreba itn ?


  • Pojav prašnega vrtinca na Marsu.
    A Martian Dust Devil Passes


    Kaj neki se premika čez Marsovo ravan? Prašni vrtinec. Prvikrat so iz tal naredili jasne filmske posnetke znamenitih vrtečih stebrov prahu. Robotizirani rover Spirit je iz svojega položaja na hribu v preteklih dveh mesecih posnel že več prašnih vrtincev. Vsak posnetek v zgornji sekvenci je bil narejen v razmiku 20 sekund. Pregled digitalno obdelanih posnetkov prikazuje prehod prašnega vrtinca, ki je dvignil tako debelo Marsovo plast prahu, da meče senco. Snemanje filmov o prašnih vrtincih je omogočil nov hibriden interaktivni sistem, kjer robot Spirit na Marsu posname veliko slik in nato ljudje na Zemlji pregledajo sličice in se odločijo kateri posnetek naj pošlje nazaj v polni ločljivosti.

    Povzeto po: http://astro.ago.uni-lj.si/apod/ap050426.html

  • Panorama posneta iz terase Gimnazije Šentvid - april 2005


    Panoramo je z digitalnim fotoaparatom posnel Dejan Kolarič, sestavila Dejan Kolarič in Klemen Blokar. Na sredi je Šmarna gora, desno anemometer šolske meteorološke postaje, levo filter izpred observatorija (okrog 180 stopinj). Odlično.

    Terasa Gimnazije Šentvid (Dejan Kolarič 360 stopinj)

    Šmarna gora (Dejan Kolarič - 180 stopinj)


  • Predavanje ob slovesu fizika Albrechta Betheja in svetovni verižni eksperiment, 18.-19. april 2005


    Spostovani.
    Letos, 9. marca, je umrl Hans Albrecht Bethe (rojen 1906 v Strasbourgu). O tem izjemenem človeku bo astronom prof. dr. Andrej Čadež predaval v torek 19.aprila ob 18. uri v predavalnici F2 na Fiziki, Jadranska 19, Ljubljana. VABLJENI.


    Fizik Hans Albrecht Bethe (1906 - 2005), izvor elementov in energije zvezd.

    Iz: http://ie.lbl.gov/education/glossary/Glossary.htm

    HeBurning.GIF

    CNO.GIF

    ComptonScattering.GIF

    Hburning.GIF

    Be7produce.gif

    Li7produce.gif

    Li6produce.gif

    PositronAnnihlation.GIF

    pncollide.GIF

    pncollidey.GIF

    ppchain.GIF

    alpha.carbon.gif

    HeNucleosynthesis1.GIF

    HeNucleosynthesis2.GIF

    nuclear.gif

    nuclear.gif
    Iz: http://ircamera.as.arizona.edu/NatSci102/lectures/supernovae.htm

    Bethe je bil eden poslednjih velikanov, ki je v svojem življenju doživel vse etape razvoja moderne fizike, od rojstva kvantne teorije do delcev. Malo kdo je vedel, da je še bival, do nedavnega, med nami.
    ZAKAJ JE BETHE TAKO POMEMBEN? Prispeval je ključno teorijo o nastanku energije in elementov v zvezdah. Zlivanje lažjih jeder v težje, p-p cikel, CNO cikel, pri čemer se sprosti ogromno energije, masa novih delcev pa je nekoliko manjša od mas gradnikov (E = dm*c*c), dm je razlika mas, c je hitrost svetlobe. Od te energija tudi živi naš planet, človeštvo.
    Pred njim je bilo veliko ugibanj, kako to, da Sonce lahko tako dolgo stabilno sije ("gori" - oddaja energijo) - nekateri so menili, da so zvezde goreč premog, pa so kmalu ugotovili, da bi prehitro zgorele; še je bilo, nam danes smešnih, teorij. Bethe je dokaz, kako ogromno znanja in razumevanja se je nabralo v zadnjih 100 letih (na ramenih velikanov preteklih dob).
    Cikel CNO je neodvisno odkril Carl von Weizsacker, vendar je Bethe odkritje prej objavil.
    Bethe je sodeloval tudi pri razvijanju atomske bombe (zaradi nacionalsocializma je leta 1933 pobegnil iz Nemčije v ZDA). Po vojni se je boril proti orozju za množično uničenje. Kar pametni razvijejo neumni uporabijo, ponavadi ni poti nazaj. Bethe do konca ni zgubil upanja.

    VLJUDNO VABLJENI.

    -----------
    ŠE O ENEM POMEMBNEM DOGODKU - leto fizike

    (iz: http://www.fizika2005.net/druga.htm).

    Prenos svetlobnega signala (Physics Enlightens the World)
    To je največji mednarodni projekt, saj bo v času od 18. aprila (obletnica Einsteinove smrti) do 19. aprila 2005 Zemljo obkrožil svetlobni signal. Signal bo pot začel v Princetonu (ZDA), kjer je Einstein živel in delal ter tudi umrl pred petdesetimi leti. Svetlobni signal bo od soseda do soseda potoval preko Amerike, Tihega oceana, Azije in Evrope ter Atlantika spet nazaj do Princetona. To bo sodobna izvedba obveščanja, ki so ga poznali že naši pradedje, ki so s kresovi oznanjali vdore sovražnikov. Udeleženci lahko kot vir svetlobe uporabijo vse, kar sveti in ni nevarno. Ideja projekta je, da se svetlobni signal širi od točke do točke, pri tem pa se vsak sodelujoči pred izvedbo poveže s svojima sosedoma, tako da ve, kakšen svetlobni signal mora pričakovati od svojega predhodnika, in da svojega naslednika obvesti o tem, kakšen svetlobni signal mu bo poslal. Da bo to mogoče izpeljati, se bo iz prijav na mednarodnih spletnih straneh www.wyp2005.at/glob1-light.htm gradila baza udeležencev in koordinat točk, ki bodo sodelovale pri prenosu. Svojega soseda boste kot udeleženec poiskali med drugimi udeleženci. Morda bo podvig prišel celo v Guinnessovo knjigo rekordov. Preko Slovenije bo šel signal od Maribora proti Kopru, kako bo vijugal preko Slovenije je odvisno od vas! Prijavite se v bazo sodelujočih in si priskrbite mesto v vrsti, ki bo objela Zemljo! Prijave sprejemamo tudi na naših spletnih straneh.

    Še Einsteinova najsrečnejša misel v življenju.
    A. Einstein je skozi okno svoje pisarne na Patentnem uradu v Bernu opazoval krovca na sosednji strehi (leto 1906).


    Pomislil je, kaj bi se zgodilo, če bi možak padel v globino. "Če človek prosto pada, ne čuti teže. Postal sem razburjen. Ta preprosta misel je name naredila globok vtis. Približala me je teoriji gravitacije." Kasneje je Einstein svoj miselni poskus s krovcem označil kot najsrečnejšo misel svojega življenja.


    Nič težnosti, nič gibanja. Tudi moderni "krovec", astronavt,
    prosto pada in zato zanj ni težnosti, poleg tega pa lahko povsem
    utemeljeno trdi, da miruje. Drugi opazovalci lahko vidijo dogajanje
    drugače, toda to na astronavtova opažanja in meritve ne vpliva.

    Originalni Einsteinovi članki o relativnosti, prevedeni v angleščino.
    Prijetno leto fizike 2005, Zorko




    In Memoriam Tomaz Vrhovec, 1959 - 2004




    
    V spomin, in memoriam: Marjani Deržaj
    
    ORION
    
    Čez tisoč let, ko naju več ne bo,
    bo spet prav tak večer, kot je nocoj. 
    Na modrem nebu daljen in svetal
    spet kot nocoj bo Orijon sijal.
    
    Zeleni hrast ki pošumeva v noč, 
    takrat prastaro temno bo drevo
    šumel bo v vetru kot teman spomin
    na ta večer, ko stala sva pod njim.
    
    Skoz mrak bo trepetala
    istih zvezd srebrna luč
    le mladi par, ki se bo tu takrat objel bo drug
    prav kot nocoj v pomladni mrak sijal bo orion
    in prav takrat kot jaz morda bo rekla deklica
    kako je daleč, kako je lep, kako blešči se
    njegovih sedem zvezd. 
    
    
    Čez tisoč let, ko naju ne bo več, 
    na nebu Orion sijal bo še
    poljubi me za tisoč dolgih let
    ko mlad par se bo poljubil spet.
    Tekst: Gregor Strniša
    





    Na zgornji sliki je sestavljen hibridni Socev mrk, 8.april 2005. To je zelo redek dogodek. Izračuni kažejo, da bo v 21 stoletju le 3.1% (7 od 224) Sončevih mrkov hibridnih. Slednji obsegajo tudi okoli 5% Sončevih mrkov v obdobju 2000 pred našim štetjem do leta 4000 našega štetja. Povzeto po: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap050506.html.
  • Slovo nekega Poljaka, 8. april 2005


  • Galileo Galilei
    15. februar 1564, Pisa Italija , † 8. januar 1642.

    E pur si muove

    Karol Wojtyla
    18. maj 1920, Wadowice pri Krakovu, Poljska, † 2. april 2005
    Na slikah sta dva velikana drugega tisočletja. Od nas je, 2.4.2005, odšel veliki Karol Wojtyla, ki nas ima rad. Pokopan je bil, 8.4.2005, na obletnico prvih svobodnih volitev v Sloveniji (8.4.1990).
    Karol se je rodil na dan Sončevega mrka (18.5.1920) in bil z njim pokopan (8.4.2005).
    Za datume mrkov glej efemeride - k nastanku nebesne mehanike je veliko prispeval Galilei, predvsem pa Johannes Kepler.



    Papež Karol je bil drugi zelo vpliven politik (karizma), ki je priznal novonastalo državo Slovenijo, našo domovino (priznanje se je zgodilo 13.1.1992, to je slabih 6 mesecev po končani osamosvojitveni vojni za Slovenijo). Astronomija, tudi amaterska, se je v svobodni Sloveniji izjemno razvila. Imamo na desetine društev in astronomskih krožkov.

    Velikemu Galileiju se je Karol opravičil, ker je bil sodni postopek, s strani cerkve, proti Galileiju potvorjen, nepravilen in krivičen (Galileo Galilei je moral svoja stara leta preživeti v hišnem priporu). Zanimivo, znanstveno pot je Galileiju tlakoval drug veliki Poljak, Nikolaj Kopernik. Krog se je tako sklenil - in vendar se premika, vrti, je izjavil Galilei (E pur si muove). Zanimivo, ne Kepler in ne Kopernik, zaradi svojega znanstvenega dela, nista imela težav s cerkvenim pravom (Kepler je bil protestant, a je delal pri katoličanih in celo z jezuiti). Svet je poln znanstvenih in medčloveških skrivnosti.

    Pomenljivo je, da je Evropski prostor, zahodni svet, kjub vsem zgodovinskim zablodam (nekateri menijo, da ravno zaradi njih), enormno vplival na razvoj znanosti, mišljenja, tehnike itn. Ali bo to za Evropo in Svet morebiti celo pogubno? Dejstvo je, da skoraj ves svet želi posnemati Evropo, po razvitosti, mišljenju, dobrinah, večina ljudi bi se kar preselila v Evropo - nasprotnega toka, iz zahodnega sveta v ostale civilizacije, pa zaenkrat skoraj ni. Kaj je to na Evropi, ki je tako notranje razklana in se mnogi hudujejo nad njeno "mračno" preteklostjo in sedanjostjo, da vsi želijo prav k "nam"?

    Galilei skicira Sonce vsak dan, od 2. do 26. junija 1612. Danes smo njegove skice animirali, res prepričljiv dokaz, da se Sonce premika, vrti. Iz:
    http://www.thursdaysclassroom.com/index_03feb00.html
    http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/galileo/galileo.html
    Ob takih priložnostih se utrnejo mnoge misli, vprašanja. Skrivnostne so poti vesolja - iz kakšne snovi so že: bogastvo, bolezen, čas, dobrota, domovina, družabnost, dvom, enakost, hrpenenje, jezik, končnost, krivica, kultura, laž, logika, melodija, minevanje, misli, mladost, naivnost, napadalnost, nered, neskončnost, nesmisel, nestrpnost, neumnost, nič, obup, odhjanje, osamljenost, pamet, pisava, poezija, ponižanje, ponižnost, ponos, pravica, preteklost, prevara, prihajanje, prihodnost, prijatelji, privlačnost, prostor, različnost, razlika, red, resnica, revščina, samota, sanje, simpatija, skrivnost, slava, smisel, smrt, sovraštvo, sprejemanje, sprejetost, sreča, starost, strpnost, svoboda, ta trenutek, tišina, to sporočilo, tujina, umirjenost, upanje, večnost, vera, Veselje, Vesolje, žalost, zapuščenost, zavedanje, zavračanje, zavrženost, zdravje, zgodovina, življenje, "zlo", znanje, znanost, iz kakšne snovi sva Ti in Jaz?

    Vsako človeško udejstvovanje, vsak projekt, je veriga znanih in neznanih dogodkov in ljudi iz preteklosti in sedanjosti. Da nek proces steče, teče ali pa se nenadoma ustavi, je dovolj: majhen dogodek, beseda, sprememba klime v družbi, trenutno počutje, bežno srečanje, drobna informacija itn, vseh teh vplivov, dogodkov, "slučajev" ponavadi ne prepoznamo.

    Zakaj astronomija?!

    Zdi se, da smo Ljudje le bežen trenutek v času Vesolja, tako neznatni, pa vendar, ko gledamo v zvezdno Nebo, gledamo milijarde let v preteklost in hkrati napovedujemo dogodke milijarde let v prihodnost, ko našega rodu morebiti več ne bo, ko se bomo vrnili nazaj med zvezdni prah* Ljudje marsičesa ne razumemo, se sprašujemo o smislu lastnega bivanja, se zavedamo - ponavadi z grenkobo v srcu - svoje lastne minljivosti in končnosti, pa vendar se zdi, da ima vse smisel, še več, predrzno celo pomislimo, da Vesolje skozi Človeka osmisljuje samo sebe* Tudi če tega ne moremo dokazati, je ta misel, ta skrivnost, morebiti vredna Življenja* Bodimo Otroci, glejmo v Nebo*



  • Jupitrovo leto


    ali v čem je čar večletnega spremljanja neba

    (Spika, mesec april, številka 4, leto 2005)

  • Prelep posnetek celotnega mavričnega loka nad Ljubljano.


    Peter Mihor je sestavil panoramo celotnega mavričnega loka nad Ljubljano iz treh posnetkov. Peter pravi: "Panorama je narejena zelo nahitro, vendar mi je všeč." Tudi nam je všeč.


  • Saturnove lune iz mesta.


    Velikokrat smo že opazovali Saturna iz mesta in ponavadi smo bili, zaradi preosvetljenega neba, pozorni le na Titana, luno velikanko. To noč (4.4.2005) pa je najbolj slepi med nami izjavil, da vidi zraven Titana še eno luno, nato so prihiteli še ostali in po vrsti izjavljali - jaz vidim 3, jaz 4, jaz 5, jaz 6 itn. Planet z lunami smo tudi posneli (Saturn, desno zgoraj, je "prekurjen" zaradi nasičenja svetlobnih elementov). Andrej je poiskal program xephem za lego lun (The Sky je dal napačno sliko) in tako smo lahko preverili naša opazovanja. Rezultat je na sliki, desno zgoraj je naš CCD posnetek - luni I in II sta v polju Saturnovega nasičenja in nista vidni. To noč so krožkarji tudi natančno spoznali pojem "seeing-a", med opazovanji je namreč občasno dokaj močno zapihal veter in zaradi turbolence je "seeing" tako padel, da sta se videli kvečjemu 2 ali 3 lune. Prisotni: Andrej Lajovic, Dejan Kolarič, Klemen Blokar, Matija Kastelic, Žiga Kotnik, Luka Knez, Zorko Vičar.


  • 2. MESSIERJEV MARATON, 12. marec 2005 , ŠTANJEL




    Udeleženci Messierjevega maratona iz AKG Šentvid in AD Vega: Gregor Vertačnik z očetom, Peter Mihor, Dejan Kolarič, Matija Kastelic, Zorko Vičar (slika), Klemen Blokar. Pri prelepem kamnitem vodnjaku v obnovljenem delu gradu Štanjel. Škoda, da vreme ni bilo naklonjeno opazovanjem, Gregor bi tako lahko nov teleskop lastne izdelave primerjal z ostalimi.

    Predavanja so bila v najvisji predavalnici TIC-a (Turistcno informacijskega cenra). Kljub oblacnemu vremenu je bila predavalnica nabito polna, saj se je srecanja udelezilo okrog 80 ljudi. Okrog 15h so se zacela predavanja. Bilo je pet daljsih pedavanj (Herman Mikuz, Javor Kac, Igor Ziberna, Furio Pieri in Maruno Tumpic) in predstavitve organiatorjev (Matej, Teja in Primoz). Zelo zanimivi so bili Hermanovi posnetki istega dela neba, pri neprimerni in primerni javni razsvetljavi ulic. Potrebno je apelirati na državni zbor, da sprejme ustrezen zakon o pravilni postavitvi in izbiri javne razsvetljave.

    Glej tudi pobudo: Pobuda za temno nebo
    Dark Sky Slovenia


    Med čakanjem na jasno noč smo si ogledali film Vesna (prikupna slovenska klasika), romatičen Stanjel ponoči, Ferarijev vrt,itn. Štanjel je res prelepa kamnita kraška vas (premalo cenjena in obiskana), škoda, da ni več starega gradu.


    Okrog 20.30 smo zakljucili s predavanji. Najbolj zagrizeni pa smo ob caju in roladah cakali na jasnino do 3h zjutraj, ki je nazalost nismo docakali.
    Messierjev maraton na Limbarski Gori 2004.
    Glej tudi uradno stran dogodka.

    Štanjel - predstavitev


    Še nekaj dig. posnetkov Dejana Kolariča, terasa G. Šentvid, 14.3.2005.


    Jupiter slikan z digitalcem skozi okular teleskopa MEADE LX200.


    Orion slikan z digitalcem iz cevi teleskopa LX200, čas: 15 sekund.


    Preosvetljena Luna, vidi se tudi senčni del, zaradi odboja svetlobe iz Zemlje.




  • Spodaj - Saturn 18.2.2005, Gimnazija Šentvid. CCD posnetki s kamero ST7, časi so od 0.6 do 1.0 s. Posnetke so naredili: Klemen Blokar, Gregor Vertačnik, Peter Mihor, Zorko Vičar, Matija Kastelic, Dejan Kolarič. Skoraj točno pred enim letom, so bili pogoji še nekoliko boljši, primerjava je spodaj.




    Primerjalna slika iz 17.2.2004.
    Primerjalna slika iz 17.2.2004.




  • INFORMATIVNI DAN 11.2.2005





    Ob posebnih priložnostih , informativni dnevi, obiski od zunaj, observatorij tudi nekoliko pospravimo, uredimo. Po šoli nalepimo nekaj plakatov za informacijo in pot do observatorija, letos so nam enega pri fiz. učilnici kar strgali, le zakaj? Obiskovalcem se pokaže skozi teleskop in filter Sončeve pege, če pa je oblačno, pa opremo, skozi teleskop pa se ogleda bližnje znamenitosti (Šmarna gora - koliko je ura na taborskem zvoniku, ljubljanski grad, hribe ...), po potrebi predstavimo domačo astronomsko Internetno stran, plakate raziskovalnih nalog, astronomsko revijo Spiko itn. Ponavadi so starši bolj zvedavi, kot bodoči dijaki. LETOS JIM NI ŠLO V GLAVO, KAKO TO, DA SE TUDI IZ NAŠIH KRAJEV OBČASNO VIDI POLARNI SIJ. Plakate sija na steni in posnetke je priskrbel Gregor V.

    IN ŠE PARODIJA NA "SLIKO DNEVA"

    Letos smo na planetu Zemlja, na terasi observatorija, odkrili človeške stopinje (parodija na sliko dneva).


    Letos nas je obiskal tudi astronom Robert Terčelj - Schweizer. Na sliki sta Robert in njegov sin pred šolskim observatorijem. Z našega zakajenega Šentvida občasno tudi opazujemo Kum, goro kjer ima Robert odličen observatorij. Robert je pred leti tudi sam obiskoval astronomski krožek na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana. Lepo je videti in srečati bivše člane krožka. Beseda takoj steče o starih časih, kako je bilo takrat, kje pa je sedaj tisti lep mesingasti teleskop itn in tako zveš koliko opreme ni več, jo je vzel "čas".


    Posnetek zahoda Sonca za Šentviški hrib skozi iskalo teleskopa, digitalni fotoaparat Mercury (Kitajska, 20 000 SIT), 11.2.2005.



    Peter in njegova senca ob pripravi kamer za ogled med informativnim dnevom.


    Zgoraj, CCD ST7 z objektivom 200 mm na piggybacku teleskopa LX200. Kamera ima že ustrezen navoj za piggyback, in če s kamere odstraniš cilinder izpred CCD čipa, lahko nanjo priviješ teleobjektive od Zenita ali Praktice z navojem m42. V okularni prizmi je web kamera Logitech QuickCam Pro 4000 (CCD 640X480 pix). Na spodnejm posnetku je prikazana zaslonka 200 mm-skega teleobjektiva, ki je pritrjen na CCD ST7.


    Slika pedal-polž mehanizma za odpiranje poliesterske strehe observatorija (izdelal gospod Giacomelli). Pogled na odprt observatorij.


    Letos smo si med informativnim dnevom podrobneje ogledali šolsko meteorološko postajo ob observatoriju in posebej padavinski senzor na prekucno posodo, ki šteje nihaje po 0.1 mm padavin.

    V senzorju za padavine (v posodi) se ponavadi znajdejo razni hrošči, listi, lupine, in če se senzor redno ne čisti, so podatki o padavinah neuporabni. To je eden večjih problemov avtomatske padavinske mreže v Sloveniji, zato se padavinskih podatkov tudi ne objavlja v javnih medijih.

    Še utrinek iz informativnega dneva
    Zelo zgovorna mama je pripeljala svojega sina v observatorij in nas vse sorte spreševala. Ko smo ji pokazali domačo stran, je zatrdila, da pa ona našo stran dobro pozna. Bili smo kar veseli. Nakar je pogovor nanesel na naše fotografije in je rade volje spremljala našo Internetno galerijo. Na konco je vprašala, če lahko ona vse to gleda na Internetu tudi doma. Bila je vesela, da bo lahko. Očitno je našo stran zelo slabo poznala. Na takem primeru se kaže, kako je Internet lahko zavajujoč. Eno je, da mora Internetna stran biti čim bolj pregledna in dopadljiva, naša tukaj najbrž ni za vzor, drugo pa je, kaj ljudje sploh najdejo na njej in ali se znajdejo v tem gozdu Internetnih strani in ponudb, ali ločijo zrna od plevela.



  • Podobe vesolja iz Ljubljanske megle in svetlobe, 7.2.2005

    Spodaj - podobe vesolja iz Ljubljanske megle in svetlobe, 7.2.2005, Gimnazija Šentvid. CCD posnetke, s kamero ST7 in objektivom 200 mm (časi: od 120 do 160 sekund), so naredili: Andrej Lajovic, Klemen Blokar, Zorko Vičar, Matija Kastelic, Dejan Kolarič, Luka Knez .

    Galaksija M 31 v Andromedi.

    Galaksiji M 81 in M 82.

    Orionova meglica M 42.

    Meglica Alnitak IC 434 ob zeti z Oriona.

    Alnitak IC 434, desno konjska glava.

    Alnitak IC 434, desno konjska glava.



  • Svetovno leto fizike 2005 - World Year of Physics 2005

    Iz: http://www.amnh.org/exhibitions/einstein/

    Kaj je fizika? Je temeljna znanost o naravi sveta, vesolja! Zakaj?
    Na otvoriti Svetovnega leta fizike 2005, 14.1.2005, v Narodnem muzeju v Ljubljani, je predsednik SAZU, dr. Boštjan Žekš, med drugim, duhovito definiral fiziko kot temeljno znanost. Dejal je, da je kemija tako samo del fizike, matematika pa je zmeraj dobivala inspiracijo in probleme prav iz fizike, na začetku predvsem iz astronomije ... Seveda je to potrebno razumeti kot metaforo, ki pa v marsičem drži. Nekaj podobnega bi seveda lahko trdili astronomi, kemiki, matematiki, zdravniki ...
    Seveda pa je resnica o položaju fizikov drugačna. Gospod, ki je otvoril Svetovno leto fizike 2005, je pravilno poudaril, da je delo fizikov zahtevno, garaško, ponavadi odmaknjeno od javnosti in ni zadosti cenjeno, kaj šele dovolj plačano - na drugi strani pa fizika predstavlja temelje sodobne tehnološke družbe in bodočega razvoja. Tem mislim lahko samo pritrdimo, saj so temelji fizike vgrajeni v: mnoge ostale vede - kemijo, biologijo, medicino, strojništvo, fiziologijo, v razumevanje vesolja, v optiko, meteorologijo, agronomijo, v energetiko, v različne naprave - računalnike, telekomunikacije, TV in radijske sprejemnike, mobilne telefone, satelite, internet, GPS, v prevozna sredstva, avtomobile, letala, rakete, ladje, podmornice, v informatiko, v premnoge medicinske naprave - rentgen, v naprave na temelju magnetne resonance, sonde, obsevalne naprave, laserje, v logiko športnih disciplin, v zabavo raznih lunaparkov, otroških igračk, v filozofijo, ekologijo ... Na valovih fizike takorekoč poteka sodobno življenje. Seveda fizika brez ostalih ved ne bi mogla doseči tako pomebnih spoznanj in rešitev.
    Upajmo torej (po izrečenih besedah), da bo politika preko izobraževnja in drugih vzvodov, končno imela več posluha za naravoslovje.


    Violinistka Anja Bukovec, Mateja Urbančič in Janez Dovc so odlicno koncertirali. Poželi so izjemen aplavza (Johannes Brahms - Madžarski ples št.1 in 5 Astor Piazzolla - Esculado ...). Fizika je tudi v glasbi, glasba je tudi v fiziki. Kako je z glasbo in fiziko, je dokazala tudi Hiša eksperimentov, ki je udeležencem podarila različno dolge cevke, označene z različnimi barvami in preko zaslona z melodijo zapisano v barvah, preko laserskega dirigiranja, izvabila iz publike, ki je udarjala po cevkah, slo. ljudsko pesem Majhna sem bila .. .


    Dr. Janez Strnad in dr. Boštjan Žekš sta še poudarila nesrečno resnico, da se je pouk fizike v zadnjih letih skrčil. Strnad tudi ugotavlja, da se uspešni udeleženci fizikalnih tekmovanj in olimpijad, premnogokrat raje odločajo za manj zahtevne, a donosnejše študije (pravo, ekonomija ...). Kdo dela (je delal) iz Slovencev trgovce in pravdače?

    Na prireditvi je potekal tudi verižni eksperiment - 2x uspešna demonstracija, ki ga je pripravila dr. Irena Drevenšek Olenik (pri njem sodeluje tudi član krožka Peter Mihor).

    Zakaj ravno leto 2005?
    V letu 2005 bo poteklo 100 let, odkar je Albert Einstein objavil svoje legendarne znanstvene članke s področja relativnostne teorije, kvantne teorije svetlobe in dinamike tekočin. To je povod, da so fizikalna združenja po svetu leto 2005 razglasila za Svetovno leto fizike. Idejo so podprli tudi Združeni narodi in leto 2005 razglasili za Mednarodno leto fizike.

    Leta 1905 je Albert Einstein utemeljil:
    -posebno relativnostno teorijo (čas, masa "m" in dolžina sta odvisna od hitrosti opazovalca, hitrost svetlobe "c" je za vse opazovalne sisteme konstantna, c = 3*108 m/s, energija je E=m*c2 ... ),
    -fotoefekt (pojasnil je izbijanje elektronov iz snovi s svetlobo, svetloba se širi z energijskimi paketi - kvanti, E=h*n), za katerega je leta 1921 prejel Nobelovo nagrado,
    -teorijo atomov (nadgradil Brownovo gibanje molekul in atomov v tekočinah).
    Leto 1905 zato imenujejo tudi kot Einsteinovo "annus mirabilis" (čudežno leto).

    Omenimo le, da GPS brez upoštevanja relativnostnih popravkov ne bi deloval.
    Še nekaj besed o enačbi in njenem pomenu za razumevanje življenja zvezd in nas samih.
    Energija: E=m*c2 je enacba, ki hkrati opisuje svet atomov, na drugi strani pa širno - skrivnosti polno - vesolje. Iz energije, ki jo opisuje ta enačba, živi tudi naš planet, mi sami. Zlivanje vodika v helij, lažjih atomskih jeder v težje, v sredicah zvezd, povzroči, da je novo jedro nekoliko lažje od vsote mas jeder pred zlitjem. Razlika mas krat hitrost svetlobe na kvadrat, pa je energija, ki jo zvezde izsevajo v prostor (to je razlog, da Sonce sije). Mase zvezd se zaradi tega manjšajo. Naše telo potrebuje tudi težje elemente, železo itn, vsi ti elemneti so produkt termonuklearnih reakcij v zvezdah. Danes nam izsev Sonca omogoca življenje, hkrati pa smo mi sami, naši gradniki, produkt enakega procesa v preteklosti.


    Bistveno za moderno družbo

    V resoluciji, ki so jo ZN sprejeli 10. junija 2004, so med drugim zapisali, da je fizika podlaga za razumevanje materialnega sveta in osnova večine modernih tehnologij. Svetovna organizacija je prepričana, da je učenje fizike "bistveno za moderno družbo".
    Očarljivost te znanstvene veje bodo v letu 2005 skušali javnosti približati prek različnih akcij in prireditev.

    V Svetovnem letu fizike 2005 se bo ljudem približalo vznemirljivosti narave, sodobne tehnologije in najnovejših dosežkov znanosti ter navdihnilo nove generacije raziskovalcev čudovitega sveta okoli nas. Postavljeno ob bok proslavi stote obletnice ”čudežnega leta” Alberta Einsteina, vas bo Svetovno leto fizike začaralo in pritegnilo nase, preden se boste dobro zavedli (povzeto po http://www.fizika2005.net/).

    GLEJ PROGRAM URADNE STRANI http://www.fizika2005.net/ in http://www.dmfa.si/PovzetkiDS2005.pdf

    Med drugim bodo v letu 2005 naslednje aktivnosti:
    - 3. februar 2005, dr. Tomaž Zwitter, Razdalje v vesolju / Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani
    - 15. februar 2005, dr. Igor Serše, Magnetna resonanca v medicini, Pokrajinski muzej Ptuj
    - 23. februar 2005, dr. Ferdinand Trenc, Motorji z notranjim izgorevanjem / Bežigrajska knjižnica, Ljubljana
    - 2. marec 2005, dr. Borut Bajec, Poenotenje sil / Politehnika Nova Gorica
    - 10. marec 2005, dr. Klemen Kočevar, Fizika tablet / Mestni muzej Idrija
    - 15. marec 2005, dr. Iztok Arčon, Rentgenska svetloba - -okno v svet atomov / Dolenjski muzej, Novo mesto
    - 5. april 2005, dr. Gvido Bratina, Organski polprevodniki / Muzej novejše zgodovine Celje
    - 13. april 2005, dr. Rudolf Podgornik, Fizika DNK / Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
    - 19. april 2005, dr. Marko Marinček, Uporaba laserjev / Pokrajinski muzej Koper


    Se nekaj zanimivih podatkov iz zgodovine

    Odnos A. Einsteina do mature
    (Seveda je to le eden od pogledov, ki je delno posledica Einsteinovih slabih izkusenj z maturo, a vsekakor vreden razmisleka).

    NOČNA MORA
    Mature, ki sledi normalnemu obisku šole, nimam samo za nepotrebno, ampak 
    celo za škodljivo. Za nepotrebno jo imam, ker brez dvoma lahko učitelji 
    kake šole ocenijo zrelost mladega človeka, ki je več let obiskoval šolo. 
    Vtis, ki so ga učitelji med časom šolanja dobili o učencu, in zagotovo 
    veliko število pisnih izdelkov, ki jih je moral izdelati vsak učenec, 
    dajo skupaj dovolj obširno podlago za oceno učenca, boljšo, kot jo lahko 
    da še tako skrbno izveden izpit.
    
    Za škodljivo imam maturo iz dveh razlogov. Strah pred izpitom in velik 
    obseg snovi, ki jo je treba zajeti s spominom, v znatni meri škodujeta 
    zdravju številnih mladih ljudi. To dejstvo preveč dobro poznamo, da bi ga 
    bilo treba na dolgo utemeljevati. Vseeno pa bi rad omenil znano zadevo, 
    da številne Ijudi v zelo različnih poklicih, ki so v življenju uspeli in 
    za katere ne moremo reči, da imajo šibke živce, do pozne starosti v sanjah 
    muči strah pred maturo.
    
    Matura je škodljiva še zato, ker zniža raven poučevanja v zadnjih šolskih 
    letih. Stvarno zaposlitev s posameznimi predmeti prerado nadomesti nekakšno 
    bolj ali manj zunanje urjenje učencev za izpit, poglobitev pa nadomesti 
    nekakšen bolj ali manj zunanji dril, ki naj razredu pred izpraševalci 
    podeli določen sijaj. Zato proc z zrelostnim izpitom!
    
    A. Einstein
    
    Zapis, objavljen v časopisu Berliner Tageblatt 25. dedembra 1917.
    
    
    Zgornji zapis (prevod) je bil zavrnjen v neki strokovni slovenski reviji, čeprav ga je za objavo predlagal zelo eminenten naravoslovec. Če se strinjamo z zapisom ali ne, neobjava Einsteinove misli veliko pove o svobodi in kritičnosti duha naše dežele.

    Odlomki iz knjig:
    avtor 1: David Bodanis - E=mc2, Življenjepis najslavnejše enačbe na svetu,
    avtor 2: doktor prof. fizike Janez Strnad - Fiziki I,II,III,
    avtor 3 ISAAC ASIMOV - Enciklopedija znanosti in tehnike,
    ostali viri: raziskovalna o Ernstu Machu - bil je rojen v Brnu, veliko časa je preživel tudi NOVEM MESTU - Slovenija.

    Imena nekaterih fizikov, ki so se ukvarjali s problemom časa, hitrosti svetlobe, s koordinatnimi sistemi, mehaniko ...
    Galilei Newton Faraday Maxwell Michelson FitzGerald Larmor Lorentz Poincare Mach Einstein
    Italijan Galileo Galilei, Anglež Isac Newton, Faraday, Škot James Clerk Maxwell, Prus Albert A. Michelson , E.W. Morley, Irec George Francis Fitzgerald, Irec Joseph Larmor, Nizozemec Hendrik Antoon Lorentz, Francoz Jules Henri Poincare, Ernst Mach - Avstrijec - rojen v Brnu, veliko časa je preživel tudi v Novem mestu, Albert Einstein.

    Henry Poincare ugotavlja: "Po načelu relativnosti so zakoni fizike za 'mirujočega' opazovalca enaki kot za opazovalca, ki se glede nanj giblje premo enakomerno in sploh ne moremo imeti možnosti, da bi dognali, ali nas takšno gibanje nosi s seboj ali ne. Iz vseh teh rezultatov se mora razviti popolnova nova vrsta dinamike, za katero bo značilna predvsem pravilo, da nobena hitrost ne meore preseči hitrosti svetlobe." Poincarejevo načelo je do danes doživelo toliko preizkusov, da ga povsem mirno lahko imenujemo zakon narave.

    Irec George Francis Fitzgerald je opazil, da bi izid Michelosovih in Morleyevih poskusov lahko pojasnili, če bi se vse razdalje v smeri gibanja Zemlje skrčile za faktor
    g=1/(1-(v/c)2)1/2


    - The Lorentz Contraction
    - The Dilation of Time

    Galileijeve transformacije

    Lorentzove transformacije (že prej jih je izpeljal Irec Joseph Larmor, pogoj - hitrost svetlobe "c" je v vseh opazovalnih sitemih enaka)



    The length of the energy-momentum
    4-vector is given by

    iz: http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/relativ/vec4.html#c3
    Lorentzov kalkulator. iz http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/relativ/ltrans.html

    Glej tudi: http://mathworld.wolfram.com/LorentzTransformation.html

    Introduction to Special Relativity

    Fizika - Matjaž Cerkvenik

    Splošna teorija relativnosti

    Splošna teorija relativnosti (ali skrajšano STR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in objavil Albert Einstein. Splošna teorija relativnosti razlaga gravitacijsko silo kot posledico ukrivljenosti prostor-časa.
    V splošni teoriji relativnosti je lastni čas funkcija Newtonovega absolutnega časa.
    V Schwartzschildovi metriki:

    ima na primer časovna spremenljivka vrednosti kot .
    GLEJ TUDI: http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/teksti/relativnost_splosna.htm




    Razlaga animacije
    Odklon svetlobe v gravitacijskem polju. Gravitacijsko polje Sonca odkloni curek svetlobe z zvezde. Pri popolnem Sončevem mrku, se zvezde, ki bi jih sicer videli tik ob Sončevem robu, zdijo premaknjene proč od Sonca za 1,75 ločne sekunde. Opazovalec, ki ujame žarek v svoj teleskop, vidi zvezdo iz katere prihaja žarek na drugem mestu kot je v resnici. Prva merjenja leta 1919 so v okviru dosegljive natančnosti potrdila napoved Einsteinove splošne teorije relativnosti. Danes z radijskimi teleskopi merijo odklon valov s treh kvazarjev in meritve so na del odstotka natančne. Gravitacija torej vpliva na svetlobo podobno kot na masne delce, recimo na kamen, ki ga vržemo poševno v zrak in se giblje krivo, po paraboli. Animacijo je naredil Peter Mihor.

    Življenjepisi iz:
    http://www-groups.dcs.st-and.ac.uk/~history/Societies/LunarFeatures0.html

    The Michelson-Morley Experiment
    Eter ? interferometer
    The Michelson-Morley Experiment. Michael Fowler U. Va. Physics ... Can we detect it? Detecting the Aether Wind: the Michelson-Morley Experiment. ...



  • GREGORJEVE NATANČNE SKICE SONČEVE AKTIVNOSTI - JANUAR 2005


    Glej še ostale skice
    http://freeweb.siol.net/gvertacn/sonce_14jan.jpg
    http://freeweb.siol.net/gvertacn/sonce_15jan.jpg
    http://freeweb.siol.net/gvertacn/sonce_16jan.jpg

    Pega je res neverjetna. Najlepši spremenljiv objekt, ki sem ga dosedaj videl skozi 18-cm teleskop.
    Danes sem ponovno izmeril velikost pege (po dolžini): 3,3' oziroma ~150000 km!
    študent Gregor Vertačnik _________________
    Vodice, Gorenjska, 14°30'1'' E & 46°11'31'' N, 345 m.n.m; 18 cm home-made Newton



    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.