ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti

AKTUALNO 2010
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | |

Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • Vreme "v vesolju" 1
  • Vreme "v vesolju" 2
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *


    Vir :     Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.






  • LETOS - 2010 - PRAZNUJE DOMAČA STRAN AKGŠ 15 LET NEPREKINJENEGA DELOVANJA!
    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!







  • Zaščitimo nočno nebo nad Slovenijo pred svetlobnim onesnaženjem
    Protect the night sky from light pollution above Slovenia

    Omogočimo nepozabno izkušnjo nočnega neba nad Slovenijo:
    a) Uporabljajmo samo svetila, ki oddajajo 0% svetlobe nad horizontom.
    b) Uporabljamo rumeno svetlobo (žarnice z barvno temperaturo pod 2400K); bela svetloba povzroča trikrat več svetlobnega onesnaženja, moti spanje in uničuje žuželke.
    c) LED in metalhalogenidne luči oddajajo preveč belo-modre svetlobe in so zelo škodljive.
    d) Zmanjšajmo nočno svetlobo in ugasnimo luči, ko gremo spat.
    e) Vse luči so lahko zastrte.
    Če želimo zaščitili nočno nebo nad Slovenijo, je treba upoštevati zgornja navodila v radiju vsaj 300 km od središča Slovenije.

    If we want to provide an unforgettable experience of the night sky above Slovenia:
    a) We have to use only lamps which emit 0% of light above the horizontal.
    b) We have to use yellow light (lamps with colour temperature under 2400K); white light causes three times more light pollution, disturbs sleeping and destroys insects.
    c) LED and metal hlide lamps emit too much blue-white light and are harmful.
    d) Let us reduce lighting and turn out the lights when we go to sleep.
    e) All lamps can be fitted with shields.
    In order to protect the night sky from light pollution above Slovenia it is necessary to follow the above instructions in the radius of 300 km from center of Slovenia.



  • Oddaja Zanimivosti nočnega neba praznuje 10 let
    - Kurešček 4. februar 2011

    Oddaja Zanimivosti nočnega neba praznuje 10 let (Radio Ognjišče) - v petek, 4. februarja 2011, smo se na povabilo avtorja oddaje Borisa Khama, dobili na prazničnem javnem astronomskem opazovanju pri Domu na Kureščku. Vsi udeleženci so prejeli publikacijo Zvezdni sel iz MLA2009 (prevedla dr. Andreja Gomboc). Med srečanjem je potekalo tudi direktno javljanje v Radio Ognjišče. Med drugim je bilo zastavljeno nagradno vprašanje (poimenovanje ozvezdij in najsvetlejših zved Zimskega šesterokotnika). Boris Kham je pred začetkom opazovanj razrezal in razdelil slavnostno torto in pred kočo priredil javno predavanje o lepotah nočnega neba in pomembnih osebah iz zgodovine astronomije, naravoslovja nasploh. Posebej je poudaril prispevek slovenskih astronomov in enega izmed očetov šolske in amaterske astronomije, Pavla Kunaverja. Pavel Kunaver se je držal življenjske filozofije, da je znanje, dobro in lepoto potrebno deliti z drugimi. Na srečanju se je zbralo okrog 70 astronomov amaterjev in ostalih ljubiteljev astronomije iz različnih koncev Slovenije. Času primerno je Kurešček, za razliko od doline, kazal, z 10 cm debelo snežno odejo, pravi zimski obraz (nadmorska višina: 826 m). Res čarobna noč, pod nami belina, nad nami zvezdno nebo, okrog nas pa idilična pokrajina z bližnjo romarsko cerkvico posvečeno Mariji Kraljici miru. To noč smo romali k zvezdam.
    Zbirka teleskopov na opazovalnem prostoru je bila zelo imenitna, od majhnih, a priročnih 10 cm-skih teleskopov, pa do velikanov - to sta bila teleskopa Newton 40 cm in 56 cm (f/3.6, lastnik zadnjega je Jernej Širok) - v obeh smo slutili Konjsko glavo (H beta filter - 486 nm, modrozelena barva ali tudi sinja barva - cian). Srečanja se je udeležil tudi zadnji zmagovalec M+M maratona David Grgič in predsadnik SAZ Rok Vidmar. Iz ADV smo našli čas za srečanje: Dejan Kolarič, Gregor Vertačnik (zmagovalec prvega M+M maratona), Klemen Blokar, Matija Kastelic in Zorko Vičar. S sabo smo vzeli znameniti Gregorjev teleskop (Newton 18 cm, lastna izdelava, izjemna slika), Klemenov Newton 15 cm, f/5 in Matijev Newton 25 cm, f/5 - odlična slika. V tem večeru smo se mnogi ljubitelji astronomije sploh prvič srečali - torej je Slovenija v določeni meri še zmeraj neodkrita astronomska dežela. Bilo je veliko zanimivih debat, domislic, izmenjav izkušenj. Pogovor je nanesel tudi na ozvezdje v katerem je bila rojena država Slovenija (lega Sonca na dan 25. junija glede na ozvezdje Zodiaka). To je ozvezdje Raka (če smo korektni, se je Slovenija v resnici "rodila" v ozvezdju Dvojčkov, zaradi precesije Zemlje namreč antična znamenja časovno več ne veljajo, so se zamaknila glede na koledar). Ozvezdje Raka je tudi narisano na evrskem kovancu za 50 centov (skupaj s Triglavom). Vsekakor zanimiva povezava astronomije in naše domovine. Gospod, ki je to omenil, je hkrati razmišljal, da če bi ljudje več opazovali lepote neba, se ne bi toliko sovražili in bojevali. Presenetila me je številčna skupina iz Bele krajine - naš prijazen sosed (na opazovališču) je imel postavljen odličen 20 cm CPC Celestron (Celestron Professional Computerized GPS). Omenil je, da ima zelo imenitno opazovališče - torej je potrebno obiskati Belo krajino.
    Imel sem čast spoznati tudi zakonca Jožeta in Ivanko Krašn iz "Čudnega sela" (občina Črnomelj). Gospa Ivanka, rojena Panjan, mi je povedala zelo zanimivo zgodbo povezano z zgodovino slovenske astronomije in sicer, da je njena mama Ana (rojena Matkovič) bila gospodinjska pomočnica pri znamenitem slovenskem astronomu, fiziku, Lavu Čermelju (zamejski Slovenec, pred fašizmom emigriral v Ljubljano). Mama Ana je bila pri družini Lava Čermelja zelo zadovoljna. Pravi, da je bil Lavo zelo delaven, natančen in prijazen gospod. Lavo Čermelj je slovenski fizik, astronom in publicist (pisec imenitnih učbenikov), [* 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana]. Povedala je tudi, da je njen oče bil zvest bralec Proteusa in jim je zelo rad razkazoval Sončeve mrke (skozi s sajami zatemnjeno steklo, pozneje skozi varilno steklo) in lepote nočnega neba, ozvezdja, planete, komete, Lunine mrke ... Vsa opazovanja so opravili brez teleskopa ali daljnogleda, na kmetih namreč ni bilo dovolj denarja za takrat drago optično opremo. Gospod Jože Krašn pa je kot strojnik kar dva meseca pomagal slovenskim misijonarjem na Madagaskarju, kjer je popravil marsikateri predragoceni gradbeni stroj - na Madagaskarju deluje tudi misijonar Peter Opeka. Še zmeraj pošlje, po misijonarjih, določene rezervne dele ali specialne ključe, ki jih sam izdela, na Madagaskar.

    Opazovanja
    Sam mraz ni prehudo pritiskal, vlaga praktično ni nagajala, samo nekaj koprenastih oblakov je sem ter tja motilo nočno idilo.
    Na srečanju je bilo kar nekaj navdušenih otrok. Eden je spraševal, skozi kateri teleskop se bo videla zvezda, ki bo eksplodirala. Drug je na vprašanje, kakšne so zvezde, ki jih je videl skozi teleskop, odgovoril da lepe, ... Spet tretji je iskal teleskop za Konjsko glavo. Otroci so zelo dobro razločili barve zvezd.
    Kurešček ima, glede na bližino Ljubljane, proti jugu kar solidne pogoje za astronomska opazovanja - glejte slike in nebo okrog Oriona. Na severu moti Ljubljana, na vzhodu in jugovzhodu pa Trebnje, Vel. Lašče, Ribnica, ... Lučka zraven koče pa je prav poseben problem, saj ni pravilno zasenčena in je tudi premočna - na slikah je ta problem očiten.
    V večernem mraku nas je navduševal Jupiter in mlada Luna za drevesi bližnjega gozda, ... Proti polnoči pa so padali M in ostali eksotični objekti, predvsem zimskega in pomladnega neba: znamenita Konjska glava (Horsehead Nebula) ali tudi Barnard 33 v emisijski meglici IC 434 - razdalja 1600 sv. let, mag. 11, emisijska meglica NGC 2024 imenovana tudi Plamen (Flame), Mačje oko NGC 6543, galaksija NGC 4565, ... Okrog polnoči nas je pozdravil še Saturn.
    Borisova oddaja, Zanimivosti nočnega neba, ne bi mogla praznovati svojih 10 let na boljši način, kot pod jasnim zimskim nebom, z navdušenimi ljubitelji astronomije. Res čudovit dogodek - čestitke Borisu in Radiju Ognjišče, naj oddaja še dolgo živi.
    Sledi nekaj slikic (prvo, tretjo in četrto sem posnel Zorko Vičar, ostale Dejan Kolarič skozi nov imeniten širokokoten objektiv, polje 180 ° po diagonali).

    Kurešček 4.feb. 2011
    Priprave - Gregor postavlja teleskop.

    Kurešček 4.feb. 2011


    Kurešček 4.feb. 2011
    Imeli smo čast spoznati zakonca Jožeta in Ivanko Krašn (prva iz desne) iz "Čudnega sela" (občina Črnomelj). Povedala sta nam prijetno zgodbo o njuni družini in Lavu Čermelju.

    Kurešček 4.feb. 2011
    Boris se je lotil praznične torte.

    Kurešček 4.feb. 2011


    Kurešček 4.feb. 2011
    Dejan je posnel odlično sliko celotne južne polovice neba (širokokotni objektiv). Na sliki zaznamo Zimski šesterokotnik, galaksijo M31, razsuto kopico M44 (Jasli), prelepe Gostosevce M45, znamenito Orionovo meglico M42, "Ha-Hi" - razsuto zvezdno kopico (kopici) v Perzeju, ... Ali tudi vi prepoznate omenjene objekte na sliki?
    Večina udeležencev je Andromedino galaksijo M31 (NGC 224) videla kar s prostim očesom.

    Kurešček 4.feb. 2011
    Gasilska, zadaj sveti Ljubljana. Na nebu je levo Jupiter, Pegaz, del Andromede, ...

    Kurešček 4.feb. 2011


    Kurešček 4.feb. 2011
    Matija med opazovanjem, Newton 25 cm, f/5.





  • Snemanje Lune s spletno kamero
    - 17. januar 2011

    17. januarja 2011 so člani Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana posneli Luno z novo spletno kamero. Panorama Lune je sestavljena iz 21 posnetkov, ki so bili narejeni v primarnem gorišču Newtona f=1000mm, D=200mm. Skupaj so bili zloženi s programom Hugin. Fotografije so posneli Nastja Marondini, Gaj Žižek in Bor Mlekuž. Posnetke je obdelala Nastja Marondini. Na enem posnetku sta Andrej in Klemen močno poudarila nasičenost barv, ki nakazujejo na različno sestavo kamnin na različnih delih Lune (geološka karte Lune). 
    Sestava Lunine skorje po elementih
kisik       41–46 %
silicij        21 %
magnezij        6 %
železo         13 %
kalcij          8 %
aluminij        7 %






    Temne in relativno brezoblične Lunine ravnine, ki jih lahko jasno vidimo s prostim očesom, se imenujejo morja (latinsko mare), saj so starodavni astronomi verjeli, da jih napolnjuje voda. Dejansko pa so obsežni strjeni bazeni starodavne bazaltne lave. Čeprav so podobni zemeljskemu bazaltu, je v bazaltu Luninih morij več železa in sploh nimajo mineralov, ki bi jih spremenila voda. Večina te lave je izbruhnila ali pritekla v vdrtine, ki so povezane z udarnimi kotanjami. Ob morjih leži več geoloških področij, ki vsebujejo ščitne ognjenike in ognjeniške izbokline.
    Morja skoraj večinoma ležijo na bližnji strani Lune, in pokrivajo 31 % površja bližnje strani. Na oddaljeni strani je le nekaj raztresenih krp morij, ki pokrivajo le 2 % površja. To je verjetno posledica koncentracije toplotnotvornih elementov pod skorjo na bližnji strani, ki jih je moč videti na geokemičnih kartah, posnetih s spektometrom žarkov ? robotske sonde Lunar Prospector. Elementi so pozročili, da se je spodaj ležeči plašč segrel, delno stopil, se dvignil na površino in izbruhnil. Večina bazaltov iz Luninih morij je izbruhnila med imbrijsko periodo, pred 3,0 do 3,5 milijardami let. Nekateri vzorci, datirani radiometrično, so sicer stari celo 4,2 milijarde let. Prav tako so najmlajši izbruhi, datirani s kraterskim štetjem, verjetno stari le 1,2 milijarde let.
    Svetlejša območja na Luni se imenujejo višavja (terrae), saj so višja od večine morij. Njihovo starost so ugotovili radiometrično in so nastala pred 4,4 milijardami let. Verjetno predstavljajo plagioklazne nagrmadene kamnine Luninega magmatskega oceana. Z razliko od Zemlje verjetno nobena Lunina gora ni nastala kot posledica tektonskih dogodkov.



  • Delni Sončev mrk
    - 4. januar 2011
    V torek 4. januarja 2011 je bil iz Slovenije viden delni Sončev mrk. Začel se je ob 8h. Ta dan je Sonce vzhajalo ob 7:43, kar pomeni, da smo si morali za začetek mrka poiskati primerno opazovališče ( mi smo izbrali Šmarno goro, Krim, Postojno, Katarino, ... ), da smo ujeli vzhod Sonca. Največja faza je bila ob 9:21 (68,5%), konec mrka pa ob 10:50. V dolini je bila megla, v hribih (nad inverzijo) pa božansko sončno vreme za izjemen dogodek v čarobni zimski idili. Iz Tacna smo začeli ta pravi zimski pohod na Šmarno goro ob 6:55 in prispeli na vrh ob 7:45, Sonce je ravno vzhajalo. "Sam da ne blo tok mrzlo" - no ni bilo tako hudo. Med spustom smo, po prihodu v meglo (nekaj m debela plast, 30 m pod kapelo), lahko mrk opazovali kar skozi meglo. Dve luštni gospodični sta dejali, da če bi vdedeli za mrk, bi kar vrtec pripeljali na Šmarno goro. Mnogi so si sposojali daljnoglede, očala, filtre za teleobjektive, bilo je res imenitno vzdušje (kužeki pa so uživali v mrazu). Nekateri so Sonce opazovali kar s prostim očesom - hm. Večina "gostov" še ni videla popolnega Sončevega mrka (11.8.1999 so ostali doma). Po srečanjih in poštah naslednji dan smo izvedeli, da so nekateri naši slušatelji (poleg Šmarne gore in Krima) sli še na Katarino, do Postojne, itn, srečali zanimive ljudi, ...
    Sledi nekaj slik.
    Ekipa iz Šmarne gore (Gregor, Zorko, Marko, Meta, družina Ortar, Vida, mnogi radovedni obiskovalci):












    Rašica je še ravno obsijana s Sončnimi žarki. Levo novoletna jelka.

    Levo zadaj je Krim, kjer je opazovala naša druga ekipa.





    Sonce in Luno smo "nosili" pod pazduho.














    Animacija z miško.
    Nekatere odlične slike še sledijo!!!!!!

    Izjemne posnetke so posneli tudi varovanci mentorice Marice Kamplet (Soncčev mrk Kalobje, avtor Robert Gajšek).
    Takole pravijo: "Na Kalobju smo danes doživeli sončno - zimsko pravljico. V galeriji poglejte nekaj utrinkov z opazovanja."
    http://gallery.me.com/robert.gajsek#100651


    Zgornjo sliko mrka skozi meglo je poslala Sonja Feuš iz Ormoža.


    Zgornjo sliko mrka je (brez filtra) posnel g. Bogomir Kraševec, Kranj, fotoaparat Nikon coolpic.


    Ekipa iz Krima (Klemen, Dejan, Ida, Matija, Bor):
























    Šmarna gora kuka iznad megle.















  • Tekmovanje v znanju astronomije

    - šolsko leto 2010/2011
    Šolsko tekmovanje - četrtek, 2. december 2010 ob 13:00
    Državno tekmovanje - sobota, 18. december 2010 ob 10:00



    Tekmovanje v znanju a s t r o n o m i j e - več informacij na DMFA !!!



    Letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (sobota 18. december 2010), z izdatno pomočjo astronomskega krožka. Mentor Klemen Blokar je skupaj z ostalimi člani (Ida Kraševec - lanska srebrna nagrajenka, Dejan Kolarič, Matija Kastelic, ...) uspešno opremil 9 učilnic za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Klemen je posebej pohvalil logistiko DMFA, informacijski sistem za izvedbo tekmovanja (vnos tekmovalcev, razredov, končna porazdelitev tekmovalcev po razredih, ...). Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci. Dijak Bor Mlekuž iz Šentvida je na tekmovanju po točkah zasedel zlato sredino. Spet je snežilo, kot pred letom in tako so na ta račun krožile mnoge šale o korelaciji, začetku smučarske sezone, itn. Tekmovanja se je udeležilo okrog 150 učencev, nekaj jih je zaradi slabega vremena manjkalo (škoda za mlade nadebudneže). Za tiste, ki so prej končali s tekmovanjem, je Gregor Vertačnik pripravil zanimivo predavanje na temo astronomskih dogodkov v letu 2011. Udeležence je v imenu organizatorjev pozdravil pomočnik ravnatelja Gimnazije Šentvid g. Edo Hubad. Poleg dobrih želja tekmovalcem in tekmovalkam, je predstavil še bogato astronomsko tradicijo Gimnazije Šentvid.
    Pridobili smo nekaj dragocenih izkušenj, kako z določenimi malenkostmi izboljšati organizacijo v naslednjem šolskem letu - koliko ljudi je potrebnih za organizacijo, kje in kako deliti malico, kdaj spustiti tekmovalce v učilnico, itn. Nadzor po razredih so vršili mentorji iz različnih šol. Andrej Guštin, kot pobudnik tekmovanja, je pravočasno prinesel na šolo naloge in sezname ter jih s pomočjo organizatorjev razdelil po razredih. Nadzor nad tekmovanjem je vršil tudi matematik doc. dr. Matjaž Željko, ki v okviru DMFA koordinira tekmovanja. Tekmovanje se je začelo ob 10h in končalo ob 12h (sočasno z ostalima regijskima skupinama). Letos bo naknadno za najboljše učenke in učence izveden tudi praktični del tekmovanja (uporaba teleskopa, itn), zelo smela in odlična poteza.
    Po tekmovanju so si nekateri udeleženci ogledali šolski astronomski observatorij. V ta namen je bilo potrebno vložiti kar nekaj napora v kidanje snega. Nekateri so uživali v spuščanju (metanju) "gromozanskih" kep snega iz terase šole na igrišče, kjer so tako nastajali zaresni modeli kraterjev.

    Sledi nekaj slik.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Andrej Guštin deli naloge.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Pogled skozi okono - še zmeraj sneži.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Sestanek z mentorji nadzorniki.
    astro_tekmovanje18dec2010

    astro_tekmovanje18dec2010
    Tik pred tekmovanjem.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Še zadnji posvet.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Gospa iz DMFA je pridno prodajala učbenike in ostale publikacije.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Med malico (samo del tekmovalcev - 30) - na vprašanje, koliko jih je že opazovalo skozi teleskop, sta roke dvignila samo dva.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Na vprašanje, ali imajo na šoli teleskop, je roke dvignilo 10 učencev.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Gregor med predavanjem.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Ogled observatorija. Konec dober, vse dobro. Tudi toplo Sonce je, nekaj pred dvanajsto, posijalo na pobeljeno pokrajino in tako ustavrilo izjemno idilično podobo tega našega, trenutno EDINEGA poznanega planeta priemrnega za življenje našega rodu in ...
    astro_tekmovanje18dec2010

    astro_tekmovanje18dec2010
    Ustvarjalna igra - metanje velikih kep iz terase, simulacija nastanka kraterja.
    astro_tekmovanje18dec2010
    Desno, mentor g. Stane Arh iz OŠ Medvode je pripelja na tekmovanje res navdušene in talentirane učence.
    astro_tekmovanje18dec2010









  • Obisk na OŠ Bežigrad
    - 8. december 2010

    Na povabilo učiteljice Liljane Mahkovič smo (Klemen Blokar, Matija Kastelic in Zorko Vičar) obiskali OŠ Bežigrad, kjer smo skupaj sestavili teleskop MLA2009 (Newton 20cm, f/5, "goto") in se hkrati pogovorili o tem in onem na šoli, v slovenki astronomiji, delu z mladimi, ... Obiskala nas je tudi pomočnica ravnateljice g. Erika Kovač. Sledi nekaj slik vaj rokovanja s teleskopom. Dež nam je odplahnil upanje na astronomska opzovanja, a ulična svetilka nam je (skozi odprto okno) dala nekaj možnosti za simulacijo opazovanj. Vsekakor je za šolo zelo ugodno, če lahko teleskop postavi v šolski observatorij, ali v kabinet blizu terase ...




















  • Slikanje Konjske glave v IC 434 in meglice NGC 2024,
    - 5./6. november 2010

    O D L I Č NO !!!

    Klemen poroča:

    "- vremenska napoved za noč iz petka na soboto je bila dobra in Lune ni. Padla je pobuda, da bi po dolgem času spet naredili ekspedicijo do Matijevega strica in izkoristili temnejše nebo pod Peco. Odpravo smo sestavljali Matija, Andrej in jaz. Zorko se je tudi nameraval pridružiti, a so mu obveznosti prekrižale načrte (utrujenost in celonočno opazovanje pač ne gresta dobro skupaj).
    Zaradi možnosti megle v nižini smo se zapeljali malo višje, na okoli 1100m nadmorske višine. Namen je bil fotografirati že leta zasledovano Konjsko glavo, tokrat s fotoaparatom, predelanim za h-alfa - C. EOS350D. Fotografirali smo skozi 1200mm, f/4.7 newtona na EQ-6 montaži. Avtomatsko vodenje smo izvajali s spletno kamero na malem maksutovu 1300mm, f/12.7, ki se ga lepo da priviti na fotografski navoj, z malo lepilnega traku pa celo čepi večji del mirno pritrjen na teleskopu, vetru navkljub. Taka postavitev nam je omogočala 10 minutne čase osvetlitve, s precej dobrim izkoristkom posnetkov. Edini preostali resnejši problem so baterije za fotoaparat, ki jih je nujno potrebno nadomestiti z napajalnikom, saj so nam menjave in pregledi baterij požrli precej več fotografij, kot veter, ki je vztrajno nagajal. Kar je samo še potrdilo že znano pravilo, da je pri astrofotografiji človek zraven teleskopa samo moteči dejavnik - ko je postavitev enkrat nastavljena, mora sistem delovati samodejno in zanesljivo, tako da se človek lahko umakne in pusti naprave, da v svojem miru nabirajo fotone, ki izgubljeni tavajo po vesolju.
    Pripeti fotografiji sta seštevek 8 posnetkov, vsi imajo ekspozicijo 10 minut. Posneli smo še šest "dark framov", ki smo jih povprečili in rezultat odšteli od surovih posnetkov (programska oprema: IRIS). Sešteto fotografijo smo zaradi velikega dinamičnega razpona (svetli Alnitak na sredini posnetka in šibke okoliške meglice) prebarvali z različnimi HDR algoritmi - prilagam rezultate algoritma fattal (poudari strukturo meglic na račun verodostojnosti barv in razmerij svetlosti) in reinhard05, ki naredi nekoliko manj "narisan" videz fotografije." Sledi Odlična slika in ena izpeljanka. Matija je meril še mejno magnitudo, ki je bila približno 21.5, razpršenost meritev je bila kar velika: od 21.35 do 21.63


    Desno zgoraj - znamenita Konjska glava (Horsehead Nebula) ali tudi Barnard 33 v emisijski meglici IC 434 - razdalja 1600 sv. let, mag. 11, spodaj je emisijska meglica NGC 2024 imenovana tudi Plamen (Flame). Svetla zvezda je Alnitak - zeta Oriona (leva zvezda Orionovega pasu). Vodeno s programom "Guidemaster" (Program for Autoguiding a Webcam): http://www.guidemaster.de/index_en.asp
    Še izpeljanka zgornje slike - spremembe: kontrasta, intenzitete barv, uporaba gama filtra, ...






    Slika za lažjo predstavo, kje leži Konjska glava glede na Orionov pas.
    Vir: http://www.orsapa.it/images/orbelt.jpg


    7.2.2005 - ic434 iz Ljubljane, ccd ST7 na teleobjektivu. Razlika je očitna.



  • Namestitev h-alfa filtra v aparat C. EOS350D
    - 29. oktober 2010
    Klemen poroča:
    "En vesel pozdrav vsem,
    kakor je že naslov pojasnil, je danes Andreju in meni uspelo dokončati menjavo filtra v EOS 350D. Začeli smo že v sredo popoldne (takrat je bil zraven še Matija), vendar je navkljub dobrim predpripravam projekt vzel več časa in živčevja, kot je bilo pričakovano. Čeprav smo pričakovali zahtevno opravilo, se nismo zavedali, kako težko je očistiti košček stekla in ga potem tudi obdržati čistega. Tako se je prvi dan podviga končal pri povsem razstavljenem aparatu z zamenjanim filtrom, ki pa ga je bilo potrebno še očistiti in potem vse skupaj sestaviti nazaj (ne, ni bilo lahko spati z mislijo na razstavljen fotoaparat). [...]
    Senzor sva med sestavljanjem prepihovala z dušikom, da bi nam kdaj ne povzročala težav vlaga.
    Po končanih delih je aparat znova zaživel in od sebe daje zelo rdečkaste posnetke, kar kaže na resničen uspeh podviga. S tem trenutkom torej najavljam, da je na razpolago aparat Canon EOS 350D, modificiran za boljšo detekcijo EMV valovne dolžine 650nm. [...]
    Posnetega je tudi kake pet ur slikovnega in zvočnega gradiva, ki bo s primerno obdelavo morda lahko zaživelo tudi na youtubu."



  • 3. Mednarodni simpozij za temne parke in 3. Mednarodni tabor za temno nebo
    - poročilo


    Kraj - otok Lastovo, Naravni park Lastovsko otočje: 6.-10. september 2010

    Gregor Vertačnik poroča:
    Astronomi smo šele pred leti odkrili, da je v sicer svetlobno precej onesnaženi Evropi vendarle še kakšno zatočišče, raj za oko in dušo. Lastovo se je izkazalo kot odlična lokacija, čeprav nam je v septembru dvakrat nagajalo vreme. Na lanski, 2. mednarodni simpozij za temne parke nisem šel, ker sem bil tik pred tem na alpsko-mraziščarski odpravi. Letos pa je bilo treba nujno videti v živo, za kaj se pravzaprav borimo v društvu Temno nebo Slovenije. In ni mi žal, prej mislim, da bi bilo marsikateremu laiku žal, da takšnega neba ni nikjer v Sloveniji ...

    Popoldne se je uradno začel astronomski simpozij, po uvodnih predavanjih smo nestrpno pričakovali večer ... Ob 21. uri se je na Heliodromu, kakih 400 m nad morjem, zbrala množica, po nekaj tehničnih težavah z opremo smo kmalu začeli vodeni ogled neba za udeležence simpozija in domačine. Prisotni so se ulegli na tla in uživali v lepotah skorajda naravno temnega neba. Znani hrvaški astronom Željko Andreič je obiskovalcem razkazal nekatere zanimivosti nočnega neba, jaz pa sem prevajal v angleščino za udeležence simpozija. Pogoji niso bili fantastični (rahlo zamegljeno ozračje), enkrat se je celo za kake pol ure pooblačilo (a oblaki so bili večinoma praktično ČRNI!!!), a za tako nebo bi pred domačim pragom ubijal ... 99 % ljudem se sanja ne, kaj pomeni tista prava nočna tema, z zvezdami prepolno nebo. Na žalost nimam fotografske opreme za ta namen, a na teh dveh slikah se vseeno da razbrati Rimsko cesto:


    V Strelcu in okolici, proti središču galaksije (pozor, nad spodnjim robom je temen pas, ki predstavlja oblake).


    Rimska cesta v zenitu, v ozvezdju Labod.


    Dr. Mojca Stojan-Dolar predava o vplivu umetne nočne svetlobe na živali.


    Tudi v raju ni vse idealno - Lastovo ima leta 2010 še zmeraj nameščene neprimerne (nezasenčene) luči za javno razsvetljavo.
    Takole je ponoči, ko ti v oči svetijo luči, ki niso vredne počenega groša (pa še vsaka ulica/kvadratni meter ima svoj tip luči).

    VEČ VTISOV, PODATKOV IN SLIK NAJDETE V CELOTNEM GREGORJEVEM POROČILU.



  • Komet Hartley
    - 9. oktober 2010

    Andrej Lajovic poroča: "Komet Hartley, kot sem ga videl (in slikal) v soboto na Gradišču nad Prvačino. Oprema: SkyWatcher 200mm f/5 na EQ5, Canon EOS 20D v primarnem gorišču. Posnel sem 16 enominutnih fotografij z enominutnim premorom (dark frame) na ISO 1600. Priložen je posnetek, zložen s programom Iris in obdelan v QtPfsGui ter Gimpu (hartley2010.jpg). Enak cevovod, tokrat s poravnavo slik na zvezde, sva s Klemnom danes uporabila tudi za izdelavo animacij premikanja kometa po nebu (hartley_anim40.gif in hartley_neg_bg.gif, slednja v negativu)."






    Avtor odličnih slik kometa Hartley je Andrej Lajovic (9. oktober 2010).



  • 3. MESSIERJEV PLUS MARATON V ŠMARTNEM NA POHORJU
    - v soboto 9. in nedeljo 10. oktobra 2010

    Odzivi na maraton
    Iz AD Vega smo se štirej odpravili na Šmartno na Pohorju. Za nekaj časa sta se nam pridružila še naša zunanja slušatelja (Sandi in Nada). Pot iz Slovenske Bistrice v kraje "ritoznojčana" nas je vse očarala (noro lepi kraji). Že celo življenje šibam k staršem po avtocesti pod Pohorjem in mi še nikoli ni uspelo zapeljati proti Šmartnemu. Od sedaj naprej bo temu drugače. Igor je s prijatelji (Javor Kac in ostali) odlično organiziral predavanja (veliko študenov) in sam M+M maraton. Glavni sodnik je tokrat bil naš član in zmagovalec maratona leta 2008, Gregor Vertačnik, ki se je odlično znašel v tej vlogi. Sodila sta še oče M+M tekmovanja dr. Igor Žiberna in Matej Mihelčič. Opazovalni prostor je bil odličen, odprto nebo, svetloba pa je motila iz Maribora, dravske doline, Slovenske Bistrice in tudi iz Slovenskih Konjic - a vse skupaj je bilo za siceršnje razmere v Sloveniji odlično. Po res izenačini tekmi je zmagal, s 110 objekti, David Grgič. Z enakim številom objektov, a malenkostno zakasnitvijo pri prijavi, mu je sledil veliki borec Gorazd Bizjan (že drugič drugi). Tretje mesto je zasedel Danilo Žmegač, četrto pa Mitja Govedič. Gorazd je s sabo tudi prinesel zlata zrnca, ki jih je, kot v časih zlate mrzlice, presejal iz Dravskega peska - res impresivno. Tekmovalni prostor je bil po svoje zelo štajerski - trava in na njej kravjaki. Ko si v temi stopil na kakega, si takoj začutil drugo kvaliteto podlage, vesel, če le s čevlji. Kdo se je hudoval - a pravzaprav so kravjaki zlato Štajerske, gnojilo za mnoge dobrote, tudi zlata žitna zrna. Tako lahko povežemo Bizjanova zlata zrna in opazovalni prostor, kot pot do oddaljenih zvezd, ki so nekoč, v silnih eksplozijah in posledično tvorbi težkih elementov (od helija, ogljika, kisika, dušika do železa, zlata, ...), omogočila nastanek točno takega Sonca, planetov - naše Zemlje, ki jo sedaj, polog ostalih bitij, naseljujemo tudi mi - ljudje z vsemi svojimi vrlinami, hibami, vprašanji, čustvovanji in hrepenenji. Boris Kham je pripeljal tudi imenitno skupino mladenk in mladeničev, ki so s vojo radovednostjo in tudi petjem popestrili enkratno druženje pod jasnim zvezdnim svodom - "Zvezde na nebu žare (upanje svetlo bude, kakor srebrno zvonenje, ...)". Sami smo testirali novo pridobitev Maksutov 102 mm - odlična slika (kontrast) za malega škrata. Skoraj celo noč so se štajerseke mladenke in mladenči urno prevažali po cesti gor in dol (sobota, čast trgatev, lepa noč, ...). Malo smo se jezili (astronomska opazovanja in avtomobilske luči niso prijatelji), a če pomislimo z druge strani - celostno, lahko rečemo - "hvala Bogu, da je še kaj življenja na podeželju, sploh v hribih." Na koncu nam je prijazni šolski upravnik povedal, da je število otrok padlo iz dobrih 200 na osemdeset, da ima Šmartno v idilični cerkvici ohranjene najstrejše freske v Sloveniji, da so do nedavnega imeli eno najstarejših smrek v Evropi (nekdo ji je namerno "pomagal" k žalostnemu koncu - 300 let staro Potnikovo smreko je podkuril, le zakaj?), ... Zjutraj nas je že dodobra zazeblo, na šipah avtomobilov se je nabral led, ... Še enkrat smo pogledali po jutranji pohorski pokrajini, doline so prekrivale meglice, iz njih se je bočil Boč ("Prasifalova" gora), ... in se odpravili vsak v svoje kraje. Res imenitno srečanje, z imenitnimi ljudmi in prelepimi griči dežele Štajerske.

    Priprave 8. oktobra 2010 na Ljubelju - nagajali oblaki.


    Pot na Pohorje - cilj Šmartno na Pohorju, za volanom Klemen Blokar.





    Dr. Igor Žiberna predstavlja objekte in taktiko M+M tekmovanja.

    Del AD Vega ekipe, z leve proti desni stojijo: Nada, Matija, Sandi, Klemen, spredaj desno pa naš nov teleskop palček Maksutov 102 - prva zaresna uporaba. Gregor se med tem časom poti kot pravičen sodnik. Na začetku maratona objekti padajo drug za drugim in beseda sodnik je skoraj edina na tekmovališču. Trava je že prekrita s slano - kar nekaj akumulatorejv je na mrazu "počepnilo" - konec go-to. Klemnov akumulator 12 Ah je zdržal celo noč.

    Še ena za spomin. Na sredi je sodnik in organizator M+M srečanja, dr. Igor Žiberna. Desno Matijev MLA2009 teleskop, Newton 25 cm, f/5 na EQ6. Odlična naprava, na njej smo testirali Gregorjeve, Borisove in Rokove okularje (Roko Vidmar jih ima celo zbirko). Razlika je bila očitna - malo denarja, malo muzike, no kdaj je potrebno uporabiti tudi malo pameti - ni vse zlato kar se sveti.

    Odmor pred jutranjim finišem - kdo prej najde razsuto kopico M93.

    Sodnik je obležal, ...

    Glavni sodnik Gregor Vertačnik (fant z očali) je razglasil rezultate, zmagal je David Grgič s 110 najdenimi objekti, tekmoval je z refraktorjem premera 15 cm.

    Z enakim številom objektov (110), a malenkostno zakasnitvijo pri prijavi, mu je sledil veliki borec Gorazd Bizjan (že drugič). Tekmoval je z 20 cm-skim Newtonom.

    Tretje mesto je zasedel Danilo Žmegač.

    Četrto mesto je zasedel Mitja Govedič.




    ---------------- spodaj je vsebina, ki je vabila na tretji maraton -----------
    V soboto 9. in nedeljo 10. oktobra 2010 bosta Astronomsko društvo Orion iz Maribora in ZOTKS – Regionalni center Maribor v Cerkvenjaku organizirala tretji Messierjev plus maraton (M+M). Naloga tekmovalcev na Messierjevem plus maratonu je, da v eni noči najdejo čim več objektov z M+M seznama. Ta vsebuje 110 deep-sky objektov, od tega je 75 klasičnih Messierjevih objektov, 34 objektov iz seznama NGC kataloga in en objekt iz seznama Collinderjevega kataloga. Struktura po tipih objektov je naslednja: prevladujejo razsute kopice (35), sledijo pa kroglaste kopice (26), galaksije (21), planetarne meglice (15), difuzne meglice (6), temne meglice (4), dva ostanka ekspolozije supernove in ena dvojna zvezda.

    Tretji Messierjev plus maraton se bo odvijal v dveh delih. V popoldanskem delu bodo potekala predavanja, s katerimi želimo popularizirati astronomijo. Popoldanski del Messierjevega plus maratona se bo odvijal na osnovni šoli Šmartno na Pohorju (če boste prispeli iz Slovenske Bistrice, se šola nahaja na koncu naselja na desni strani, ob šoli so na voljo tudi parkirišča). Tekmovanje bo potekalo na travniku v neposredni bližini šole. Do prizorišča Messierjevega plus maratona bodo vodile oznake M+M. Prvi trije uvrščeni dobijo nagrade, vsi tekmovalci pa priznanja.

    Vabimo vas, da se bodisi kot tekmovalec ali zgolj poslušalec ter opazovalec udeležite tretjega Messier plus maratona in druženja astronomov amaterjev v prijetnem okolju Pohorja.

    Tretji Messierjev plus maraton je finančno podprla Zveza za tehnično kulturo – Regionalni center Maribor. Sponzor maratona je podjetje V-Commerce iz Murske Sobote

    Program 2. Messierjevega plus maratona
    Sobota, 9. oktober:
    14:00 Otvoritev 2. Messierjevega plus maratona
    14:15 Predavanja:
    *Samo Smrke: Eksoplaneti - Od vročih Jupitrov do Zemlji podobnih planetov
    * Jure Zakrajšek: Iskanje supernov in nov - metodologija in praktične izkušnje
    * Javor Kac: Padec meteorita na Mežakli
    * Igor Žiberna: Messierjev plus maraton 2010
    18:00 Večerja
    19:30 Začetek tekmovanja Nedelja, 10. oktober:
    00:00 Odmor
    01:00 Nadaljevanje tekmovanja
    05:30 Predviden konec tekmovanja
    06:00 Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad

    Pravila tekmovanja na Messierjevem plus maratonu
    * Cilj tekmovanja je najti čim več objektov s seznama Messier plus maratona v času tekmovanja. Zmagovalec Messierjevega plus maratona je tisti, ki je v krajšem času našel več objektov. Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
    * Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, razen pri rokovanju s teleskopom.
    * Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
    * Uporaba teleskopov z vodenjem je dovoljena, vendar tekmovalec pri iskanju objektov ne sme uporabljati sistema GO-TO. Dovoljena je uporaba filtrov na okularjih.
    * Tekmovalec razen teleskopa lahko uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isto optično napravo.
    * Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna. Sodnik označi začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so potrebne.
    * Tekmovalci morajo uporabljati svetila zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
    * Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, naj bo v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov hkrati, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.

    Dostopi do prizorišča M+M:
    Po avtocesti do izvoza Slovenska Bistrica – jug, nato mimo trgovskega centra na desni strani, do drugega rondoja, kjer zavijete desno skozi središče Slovenske Bistrice. Na koncu naselja, tik preden se cesta začne vzpenjati, zavijete na levo (smerokaz Šmartno na Pohorju), čez nekaj deset metrov pa na desno preko mosta čez Bistrico. Od tod naprej vse do Šmartnega na Pohorju ni večjih cestnih odcepov.

    Dodatne informacije in prijave:
    - Telefon: 040 811 055 (Igor Žiberna)
    - Elektronska pošta: igor.ziberna@uni-mb.si

    Vljudno prosimo, da zaradi organizacijskih razlogov prijave s številom udeležencev oddate tudi, če ne boste tekmovali, pač pa boste prisostvovali le kot poslušalec predavanj ali opazovalec. Vsekakor pripeljite s seboj svoj teleskop. Prijave oddajte na zgornji elektronski naslov do torka 5. oktobra 2010.

    Prijazno vabljeni.
    Igor Žiberna
    Astronomsko društvo Orion Maribor

    ------------------------




  • ASTRO-NOVICE - OKTOBER 2010 

    A) Teden od 4. do 10. oktobra, je svetovni
teden vesolja (http://www.worldspaceweek.org/). In ravno v tem tednu
pričenjata DMFA Slovenije in Fakulteta za matematiko in fiziko UL
cikel poljudnih predavanj iz astronomije pod skupnim naslovom Sprehod
v vesolje. Predavanja bodo vsak prvi četrtek v mesecu na Fakulteti za
matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana. Prvo predavanje bo v
četrtek 7. oktobra ob 19h, ko bo o začetkih astronomije predaval prof.
dr. Tomaž Zwitter.

B) Društvo Temno nebo Slovenije vabi v četrtek, 7. oktobra ob 20:30 na
opazovanje Jupitra in predstavitev problematike svetlobnega
onesnaženja, ki bo v Ljubljani na športnem igrišču pred študentskimi
domovi v Rožni dolini.

C) V petek, 8. oktobra ob 18h bo na Fakulteti za matematiko in fiziko
dr. Thomas Posch predstavil knjigo "Konec noči" ("Das Ende der
Nacht"). Predstavitev bo v angleškem jeziku.

MLA2009




  • Astronomsko srečanje na Kisovcu
    - v soboto 2. oktobra 1010 od 14. ure dalje

    Tradicionalno Spikino srečanje ljubiteljev astronomije.


    Slika iz srečanja leta 2004.



    Srečanje je pokvarila izjemno gosta megla - oblačnost, spodnji sliki sta sami zase zgovorni. A je bilo tako več časa za pogovor - za spomine in načrte, kar ima tudi svoj čar. To je (komaj) drugo srečanje v zadnjih osmih letih, ki ga je pokvarilo vreme. Zbralo se je kar nekaj astronomov, pripravljena sta bila tudi 40 in 50 cm-ska Dobsona (Newtona). Družbo pa nam je delala še tradicionalno prijazna, lepo rejena, gorska mačka iz koče. Videli smo vsaj "mačje oko" ... Na poti v dolino so se iz gozda občasno zasvetile oči nočnih živali in lisice so se mirno, brez strahu, sprehajale ob cesti, ..., še je nekaj divjine, ...



    Zgornja slika je posneta leta 2007.
    Udeleženec srečanja: Zorko Vičar



  • Natural Sciences & eTwinning
    - 24th to 26th September 2010, Ptuj

    Professional Development Workshop
    Natural Sciences & eTwinning
    Venue: Ptuj, Gimnazija Ptuj, Slovenia
    24th to 26th September 2010


    Slovenijo je za področje astronomije odlično zastopal Andrej lajovic - “Naughty” Astronomy, Gymnasium Šentvid. Tema je bila - HDR v astronomiji. Slovenija je že drugič gostila eTwinning delavnice. Delavnico je koordiniral CMEPIUS (Javni zavod Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.)

    ETwinning pa je neke vrste mednarodno sodelovanje med EU šolami na področju IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije).

    HDR in Astronomy (abstract)
    ---------------------
    High dynamic range imaging (HDR) is a set of techniques that allows a greater range of luminances between the lightest and darkest areas of an image than standard photographic methods. The two main sources of HDR imagery are computer renderings and merging of multiple photographs, the latter of which in turn are individually referred to as low dynamic range photographs. Creating a HDR image consists of two steps. The first is merging multiple images into one image, which holds more information than images we can display on screen or print. The second step is converting (tonemapping) this image back into an ordinary image while retaining the wider range of luminances as well as fine details. HDR could prove very interesting for astrophotographers for those objects and events, such as nebulae, eclipses, atmospheric phenomena, etc., which have too large of a dynamic range to be captured in a single image. A number of image stacking applications use HDR, and are free!
    The workshop “Naughty” Astronomy

    Nekateri programi:
    easyHDR, Qtpfsgui, ArtisanHDR, Photomatix, Photosphere, ...
    http://www.easyhdr.com/download.php
    http://www.imagingluminary.com/Download.aspx
    http://www.hdrsoft.com/download/win.html
    http://en.wikipedia.org/wiki/High_dynamic_range_imaging
    ...

    PROGRAM 
    
Professional Development Workshop
Natural Sciences & eTwinning
Venue: Ptuj, Gimnazija Ptuj, Slovenia
24th to 26th September 2010

Programme
Friday, 24th September
15:45                  Meeting at hotel lobby, departure to PDW venue 
16:00 – 17:00     Registration
17:00 – 18:30     Setting up of the presentation stands 
18:30 – 19:00     Opening addresses
• Maja Mihelič Debeljak, director of CMEPIUS
• dr. Štefan Čelan, Mayor of Ptuj Municipality 
• Melani Centrih, Headmaster of Gimnazija Ptuj
19:00 – 20:00     European fair - informal networking 
                              Presentation of projects and country specific food and drink
                              Buffet dinner
20:00 – 21:00     Insight into Slovenian culture

Saturday, 25th September
8:50  – 10:20    Plenary session                                                                                                                                                                                                                                                                                              
•	Borut Čampelj, Representative of Ministry of Education and Sport
•	Maja Mihelič Debeljak, director of CMEPIUS 
•	Christina Crawley, Christina Crawley, European Schoolnet, eTwinning CSS
•	The future of computer and information technologies in the coming decades,  Dr. Saša Divjak, Faculty of computer and information science (University of Ljubljana)
 10:20 – 10:45   Coffee break 
10:45 – 11:15    E-competent schools, Nives Kreuh, representative of The National Educational            Institute
11:15 – 11:45    Value added class work with on-line projects (presentation of good practices),     Breda Poličar, Lorena Mihelač in Tatjana Gulič, E-school project
11:45 – 12:30   Lunch and networking
12:30 – 14:00   Parallel workshops I
                           A:  Intercultural communication & eTwinning, James Chamberlain, Bonn-Rhein-Sieg University
                           B: European peer learning! The role of social games in relation-building                
                               process among pupils, Romina Plešec, Vrhovci primary school
                           C: Discovering eTwinning portal, Christina Crawley, European Schoolnet, eTwinning CSS
                           D: “Evil” Physics, dr. Aleš Mohorič, Faculty of Mathematics and Physics, (University of Ljubljana)
                           E: “Naughty” Astronomy, Gymnasium Šentvid
                                     F: Interactive whiteboard & Natural science subjects, Urška Bučar, Tomaz Miholič, Amela  Sambolič-Beganović, Viljenka Šavli, E-school project

14:00 – 14:30  Coffee break  and networking
14:30 – 16:00  Parallel workshops II
                           A:  Intercultural communication & eTwinning, James Chamberlain, Bonn-Rhein-Sieg University
                           B: European peer learning! The role of social games in relation-building                
                               process among pupils, Romina Plešec, Vrhovci primary school
                           C: Discovering eTwinning portal, Christina Crawley, European Schoolnet, eTwinning CSS
                           D: “Evil” Physics, dr. Aleš Mohorič, Faculty of Mathematics and Physics, (University of Ljubljana)
                           E: “Naughty” Astronomy, Gymnasium Šentvid
                                     F: Interactive whiteboard & Natural science subjects, Urška Bučar, Tomaz Miholič, Amela  Sambolič-Beganović, Viljenka Šavli, E-school project

16:30 – 21:00  Sightseeing (The oldest Slovenian wine cellar and the city of Ptuj) & Dinner        

Sunday, 26th September
10:00 – 10:15    Morning meeting 
10:15 – 11:45  Parallel workshops III 
                          A:  Intercultural communication & eTwinning, James Chamberlain, Bonn-Rhein-Sieg University
                          B: European peer learning! The role of social games in relation-building                
                               process among pupils, Romina Plešec, Vrhovci primary school
                          C: Discovering eTwinning portal, Christina Crawley, European Schoolnet, eTwinning CSS
                          D: “Evil” Physics, dr. Aleš Mohorič, Faculty of Mathematics and Physics, (University of Ljubljana)
                          E: “Naughty” Astronomy, Gymnasium Šentvid
                                    F: Interactive whiteboard & Natural science subjects, Urška Bučar, Tomaz Miholič, Amela    Sambolič-Beganović, Viljenka Šavli, E-school project

11:45 – 12:00   Formal closure 
12:00 – 13:00   Lunch 
13:00           Departure




  • Vaje iz uporabe teleskopa na OŠ Horjul
    - 31. avgust 2010

    Na OŠ Horjul že vrsto let gojijo, pod vodstvom mentorice Vladislave Burja, praktično astronomijo (imajo refraktor 80 mm) in hkrati astronomijo kot izbirni predmet.


    Lani, v MLA2009, so kupili še "go to" teleskop, optika Maksutov 180 mm premera, f/15 (pobuda "Teleskop za vsako šolo"). Klemen Blokar, Andrej Lajovic in Zorko Vičar iz AD Vega smo skupaj z gospo Vladislavo in njeno sodelavko Matejo Istenič naredili nekaj vaj postavljanja in uporabe novega teleskopa. Na začetku se je postopek zdel zapleten (postavitev stojala, poravnava s polarno osjo, pravilni zasuk vizirja - polarnega daljnogleda, glede na položaj Kasiopeje in Velikega medveda - glava teleskopa in lega ročice za uteži v določenem položaju tudi zastreta vizir, primeren položaj za namestitev uteži in cevi, uravnoteženje sistema, ..., uporaba tipkovnice in komand za vodenje teleskopa, ...), a po nekaj vajah je bilo zmeraj manj strahu pred napravo in zmeraj več zaupanja. Delo s teleskopom je relativno enostavno, a le če je vloženo dovolj napora v razumevanje mehanike in v same praktične vaje postavitve in vodenja teleskopa. Vsak začetnik rabi najmanj 4 ure vaj - najprej prikaz, nato samostojno delo pod vodstvom izkušenega mentorja in še nekaj vaj iz opazovanj. Večino vaj se pred opazovanji opravi zunaj ob dnevni svetlobi, če je mraz pa v učilnici (uporabi se lahko vrtljivo zvezdno karto in čisto korektno simulira opazovanje, vodenje teleskopa). Po uspešnih vajah, ponovitvah, se začne zaresno opazovanje. Pri usposabljanju pedagoginj in pedagogov v praktični astronomiji (ki je pomemben del spoznavanja osnov naravoslovja) bi bilo potrebnega več sodelovanja z univerzo, več iniciative s starni FMF in tudi pedagoške fakultete, pa še koga. Nekaj se premika in dajmo času čas. Izkaže se, da ponavljanje istega - torej da se zbere skupina pedagogov, nek predavatelj pa jim "ekskatedra" ponavlja že slišano o zvezdah in teleskopih (morebiti še zraven kaj potipa teleskop, misleč da so to praktične vaje, malo pošimfa tega ali onega ponudnika, montažo in optiko), ni dovolj. Sledi nekja slik, ki kažejo del postopka.














  • Risanje Jupitra
    - 24. avgust 2010




    Andrej Lajovic poroča:
    "Pozdravljeni,

    že v soboto, ko smo v poznem večeru (zgodnjem jutru?) opazovali Jupiter, se mi je porodila misel, da bi ga poskusil narisati, saj je bila na njem vidna obilica detajlov (prvič v življenju sem na primer zares nedvoumno videl rdečo pego!). Zaradi pozne ure sem načrt preložil in realizirala sva ga včeraj zvečer skupaj s Klemnom.

    Uporabila sva šolski teleskop (Newton 200 mm, f/5) na EQ6 montaži, dve 2x Barlow leči (ena šolska in ena Klemnova) in 25 mm okular. Efektivno torej goriščna razdalja 4000 mm, f/20 in povečava 160x. "Seeing" je bil relativno dober, od časa do časa je sicer sliko zamegljilo, vendar se je potem hitro spet zjasnila.

    Na papir sva s šestilom narisala nekaj krogov, nato pa sva po svojih močeh poskusila vanje s svinčnikom vrisati vse, kar sva opazila skozi teleskop. Rezultat je priložen k sporočilu: leva in desna slika sta moji, sredinska pa Klemnova.

    Oba sva se po tem preizkusu strinjala o tem, kako *zares* bistveno je, da si za opazovanje objekta vzameš dovolj časa – tudi, če ne rišeš. Po minuti ali dveh zrenja v okular se namreč šele prično kazati tisti najbolj drobni detajli. Občutek imam, da že sámo oko potrebuje nekaj časa, da se privadi in uspe fino izostriti sliko, pa tudi sicer se je treba umiriti, da gibanje telesa ne moti opazovanja. Ugotovila sva, da pomaga, če glavo rahlo – ampak RES rahlo – prisloniš ob okular. Drugo sliko sem včeraj risal okoli deset minut in v vsem tem času se mi je le dvakrat ali trikrat zgodilo, da sem za nekaj sekund zaznal komaj opazne tanke pasove na spodnji polobli. Če pomislite, da večina nepoučenih ljudi pri opazovanju pogleda skozi teleskop za največ pol minute, si lahko mislite, kaj zamujajo."

    Prof. Pavel Kunaver bi bil zagotovo vesel tega poročila in Jupitrovih skic - on je namreč bil mojster in zagovornik risanja nebesnih čudes.



  • M 27 - "ROČKA" IZ ŠENTVIDA - LJ
    - 16. avgust 2010

    Andrej Lajovic poroča:
    "Predlagam, da si najprvo ogledate sliko. Ja, to je iz Ljubljane."


    Planetarna meglica M 27.
    Teleskop: šolski SkyWatcher 1000 mm f/5,
    - montaža: EQ6,
    - sledenje (webcam): Celestron 400 mm + 2x Barlow,
    - fotoaparat: EOS 20D.

    20 posnetkov po 2 minuti ekspozicije @ ISO 800, "long exposure noise reduction" vklopljen
    slike zložene s programom Iris, končna obdelava ImageMagick in Gimp
    Strašno dobro se mi zdi, ker vem, da smo včeraj v resnici precej stvari naredili na hitro ali pa jih sploh nismo (kolimacija, točno fokusiranje, drift poravnava ...). Ko bomo poskrbeli še za te podrobnosti, po možnosti uporabili Matijev teleskop in se odpeljali na kako temno lokacijo ...
    Misel na prihajajočo jesen in zimo naenkrat ni več tako nadležna.


    Celotno polje slike, planetarna meglica (Ročka, Ogrizek, Dumbbell - NGC 6853) M 27 božansko žari.


    Klemen Blokar pravi:
    "Da se še jaz oglasim na to temo. Ker me je naš ponedeljkov uspeh zelo presenetil, sem naredil primerjavo naših posnetkov M27, na hitro zlepil v eno sliko, drznil sem si najnovejšo celo zavrteti, tako da je obrnjena približno tako kot prejšnji dve. Za primerjavo je tako bolje, tudi če kvaliteta malo trpi.
    Zanimivo opažanje je, da proizvedemo iz leta v leto manjšo sliko, ki pa ima občutno manj šuma in več detajlov. Morda velikost slike sama od sebe pojasni dobršen del izboljšanja - pravi test bi bil, da naredimo po najnovejši metodi večjo sliko in vidimo, kako se primerja z manjšo. Je pa vse skupaj lep primer, da večje ni nujno boljše."


    Andrej pravi: "Na posnetek M27 z digitalnim fotoaparatom smo dodali še 3 min posnetek kamere ST7 skozi H-alfa filter na teleskopu Meade LX200 10" f/6.3 ('fokalni reducer'). Posnetek smo z Gimpom prilepili v rdeč kanal originalne slike, pri čemer smo uporabili funkcijo 'Screen'." Spodaj je slika brez komponente H-alfa.





  • Prelet ISS čez Sonce
    - 29. julij 2010, blizu Iške Loke


    Jure Skvarč nas je vzpodbudil, da smo se odpravili na lov za ISS [ International Space Station, Mednarodna vesoljska postaja, dimenzije 51 m (167.3 ft) X 109 m (357.5 ft) X 20 m (66 ft), višina (18 June 2010) - perigej 347 km , apogej 360 km; nagib orbite 51.6419°, povprečna hitrost 7706.6 m/s, obhodni čas 91 minut, ... ]. Posneli smo prelet ISS čez Sonce - 29. julij 2010, ob 8h:39m:12s uri. Kraj fotografiranja - blizu Iške Loke.
    Slike posneli: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Dejan Kolarič, Zorko Vičar.
    Posneto v primarnem fokusu teleskopa Newton, 20 cm, f/5 (goriščna razdalja je torej "samo" 100 cm ).
    ISS poti dobite na: calsky - ISS - okultacije.



    Podatki iz calcsky:
    CalSky-Details. 29.Jul.2010 8h39m12.20s: ISS in front of Sun. Transit-Duration: 1.14s, path width: 7.30km. Diameter of ISS: 59.43"

    Animacija je 3x upočasnjena.




    Desna slika - absolutna primerjava Zemlje (modri krogec) in pege na Soncu - nad pego je ISS (satelit ISS potuje okrog 350 km nad Zemljo). ISS je bil "velik" dobro ločno minuto, približno kot pega, Sonce vidimo pod kotom približno 30', ker pa je Sonce veliko približno 109 Zemelj, pomeni da ena ločna minuta (pega na sliki) ustreza trem Zemljam.
    To je lahko odlična vaja tudi za šole. Iz posnetkov dveh lokacij (narazen nekaj km prečno na pot preleta, oziroma azimuta Sonca) se recimo lahko določi oddaljenost ISS in višina nad Zemljo.Pa še hkrati opzujemo in snemamo Sonce. Vse z opremo MLA2009 za 550 eur.

    Povečava slike prehoda ISS, lepo se vidi lamele s sončnimi celicami.

    Kot zmeraj, smo tudi to jutro improvizirali, a v časovni stiski, grozečih oblakih, nam je prva vaja imenitno uspela - škoda le, da nismo uporabili daljšega gorišča - vsaj 200 cm. Pa drugič. Sledi nekaj slik iz priprav, itn.



    Kje je lepilni trak? Dejan (desno) je lovil točen čas preko GPS - po pričakovanjih mu je program nekajkrat zatajil - a je deloval, ko je bilo to najbolj potrebno, enako velja za vse ostale dejavnike, oblake, ostrenje slike pred preletom (Klemen), sprožilno vrvico, ... Kakšne obročke in orodja smo pozabili doma, a iz preostale opreme je projekt za prvič odlično uspel - lepilni trak je večni spremljevalec takih dogodkov.

    Slike su uspele smo, ker je bilo Sonce 29° nad vzhodnim obzorjem. Od zahoda so namreč že drveli temni oblaki in 20 minut po zaključku snemanja so padle prve dežne kapljice. Satelitska slika pove vse (glej rdeč križek - naša lokacija).



    Grozeči oblaki zakrijejo Sonce - 10 minut do prehoda.















    Taktika slikanja - 5 posnetkov na sekundo (Canon), Andrej je začel s snemanjem ob 8h:39m:7s in fotoaparat je nehal nekje ob 8h:39m:13s - okrog 30 posnetkov, več fotoaparat ni zmogel.
    ALI SMO SPLOH KAJ UJELI?



    Veselje - šele na pc-ju smo videli, da nam je prehod ISS čez Sonce uspelo ujeti. Čas med mrki in prehodi planetov teče počasi, prehodi satelitov pa trajajo samo hipec, trenutek, nenavaden občutek, ...



    Filter ni optimalno pripet - a ...



    4/5 ekipe. Slike govorijo same zase, vse je šlo na tesno - a na koncu je bilo veselje izjemno. Foto: Zorko Vičar

    Barje s prečudovito kuliso.

    Bili smo presenečeni, kako se Barje "maje" - hoja okrog teleskopov in posledično izjemno tresoča slika v okularjih je pokazala, da je barje res tanka skorja na mehki šoti ( kot da bi hodil po močno napihnjeni blazini, v resnici je to blazina 150 do 350 vrst 1000-letnih šotnih mahov ). Dobesedno vidiš in čutiš posedanje tal pod človeškimi koraki. Kaj vse skriva Barje?



  • Izjava Društva Temno nebo Slovenije za javnost – tekst za objavo v medijih
    - 29. julij 2010



    Vlada je s spremembami uredbe dne 29.7.2010 omogočila 20 % povečanje svetlobnega onesnaženja okolja v Sloveniji.

    Vlada RS je na seji vlade dne 29.7.2010 sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Poleg nekaterih malih popravkov uredba odpravlja meritve svetlobnega onesnaževanja, kar je enako nedopustno, kot če bi zakon o podnebnih spremembah odpravljal meritve temperatur. S tem se ne reši problema, le omogoči se, da problema nihče ne nadzoruje.

    Za okoljevarstvenike je popolnoma nesprejemljiva odprava omejitve svetenja nad vodoravnico za športna igrišča na poselitvenem območju. Kljub temu, da obstajajo cenovno ugodne svetilke za osvetljevanje športnih objektov po prejšnjih določilih uredbe, je od danes, približno 10.000 svetilkam na športnih objektih dovoljeno, da pošljejo 5 % svetlobnega toka v nebo. Na prvi pogled gre zgolj za majhen delež svetlobnega toka, le ta pa povzroča veliko svetlobno onesnaženje, saj se svetloba tik nad vodoravnico širi in onesnažuje tudi več kot 100 km daleč. V Društvu Temno nebo Slovenije ocenjujemo, da bo nepotrebna in nerazumna sprememba Uredbe omogočila 20 % povečanje svetlobnega onesnaženja. Uporaba nezasenčenih svetilk na športnih objektih bo dovoljevala bleščanje voznikom in dovoljevala svetlobno nadlegovanje bližnjih stanovalcev.

    Minister Žarnić je pred tednom dni obljubil, da sprememb Uredbe pred jesenjo ne bo. Očitno je jesen za ministra Žarnića prišla že sredi poletja. Po neuradnih informacijah so Uredbo na hitro spremenili zaradi razsvetljave novega stadiona v Stožicah, ki le malo (0,2 %) odstopa od določil sedanje Uredbe. Težavo Stožic bi lahko rešili z namestitvijo preprostih in cenenih senčnikov, ne pa da zaradi enega stadiona spreminjajo zakonodajo, ki zadeva 10.000 svetilk po vsej Sloveniji. Vlada je očitno podlegla vplivni kapitalski skupini, tak način dela pa vodi v razkroj pravne države. Medtem ko država tone v vse globljo krizo, se vlada ukvarja s tehnično nepotrebnimi, nesmiselnimi in okoljsko škodljivimi popravki uredbe.

    Društvo Temno nebo Slovenije poziva vlado, da že na naslednji seji, odpravi današnjo zelo škodljivo uvedbo svetenja v nebo, ki omogoča 20 % povečanje svetlobnega onesnaževanja okolja.

    S spoštovanjem,
    Društvo Temno nebo Slovenije

    Herman Mikuž, predsednik
    Gregor Vertačnik
    Andrej Mohar


    Društvo Temno nebo Slovenije
    Teslova 30
    1000 Ljubljana
    Slovenia


    Tel. +386 1 477 66 43
    Fax. +386 1 426 45 86
    Mob. +386 41 738 411




  • Druženje 26. julija 2010
    - terasa G. Šentvid









    Na vrhu Triglava se vidi Aljažev stolp - 60 km razdalje.



    Luna nad Šmarno Goro - montaža.
    Slike posnel Dejan Kolarič v primarnem fokusu teleskopa Newton, 20 cm, f/5 (goriščna razdalja je torej 100 cm ).
    Priprava na snemanje prehoda ISS preko Sonca ( calsky - ISS - okultacije ).




  • Ogled planetarija v Padovi
    - 3. 7. 2010 (POMLA2009)

    Namen ogleda
    Organizacijski odbor Mednarodnega leta astronomije 2009, koordinira ga astronominja doc. dr. Andreja Gomboc, se zavzema za prepotrebno postavitev planetarija tudi v Sloveniji. Poleg Latvije, je Slovenija edina država EU, ki še nima planetarija. Organizacijski odbor MLA2009 (dr. Andreja Gomboc, dr. Uroš Kostić, ostali), je povabil na ogled planetarija v Padovi (enega najmodernejših) zainteresirano javnost in vladne službe (MŠŠ, MVŠZT, parlamentarne odbore, itn). Vladni predstavniki so bili večinoma službeno zasedeni - a v Padovi se nam je pridružila sekretarka MŠŠ gospa Alenka Kovšca. Ogled planetarija je imenitno uspel - srečali so se tako ucitelji in ostali ljubitelji astronomije, ki podpirajo projekt planetarija. Mnogi smo se od prej poznali zgolj preko elektronske pošte. Prišlo je do izmenjave izkušenj, novih poznanstev. Na nekaterih šolah že s pridom uporabljajo novo astronomsko opremo, kje bo še potrebna pomoč, ali malo več poguma. Planetarij v Padovi je res tehnično dovršen, lahko se ga uporablja tudi za predstavitev ostalih strok: geografijo, umetnostno zgodovino, zgodovino, pa še kaj, ... To je še en kamenček v mozaiku argumentov za planetarij.
    V enem letu so imeli 29 000 obiskovalcev, vstopnina za posameznika je 6 EUR, za skupine nad 30 je cena 5 EUR na obiskovalca (mi smo plačali še 4 EUR) - oprema (štirje projektorji, stoli, kupola) je stala okrog 700 000 EUR. Sledi nekaj slik.







    Planetarij nima več centralnega projektorja, ampak več digitalnih iz strani. Kupola je prozorna in postane bela (primerna za projekcije), ko se jo osvetli od strani.









  • Zahod za Triglavom
    - 28. 6. 2010











    Kolikšen del Triglava vidimo nad gozdom? Ocena - če pogledamo velikost Sonca in dela Triglava nad gozdom, sta velikosti (višina) približno enaki. Ker je zorni kot Sonca približno 30' in razdalja od Šentvida do Triglava približno s = 60 km, velja:
    HT = kot*s = 60000m*(30'*3,1415926/(180*60')) = 520 m
    Vidimo torej okrog 500 m zgornjega dela Triglava, torej še Kredarico na vzhodu gore, ... Še zanimivost, zaradi ukrivljenosti Zemlje se na razdalji 60 km spodnjih 280 m zakrije, velja za nadmorsko višini 0 m.












  • Zahod za Triglavom
    - 23.6 2010

    Tokrat nam je bila narava naklonjena, "Sonce je za Triglav šlo". Zbralo se nas je 9 in Sonce nam je za slovo še malo pokukalo tudi na vzhodni strani. Bilo je izjemno prijetno, čarobno. Po zahodu Sonca, smo si še ogledali staro znanko Luno in planet Saturn. Malo smo še podebatirali o pristankih na Luni, kraterju Vega, komercialnih poletih v vesolje, srečanju v Velikih Laščah, teleskopih, o ženah in možeh, o skromnih kadrih, ki prihajajo iz slovenskih srednjih šol, o razlikah med spoloma, o receptih, no to pa je že preveč za en večer, ... Slike govorijo same zase.













































    Sledijo slike Lune (23.6.2010) skozi Meadea s spletno kamero v primarnem gorišču. S Klemnom sva iskala krater Vega, ki trenutno ni ravno primerno osenčen. Verjetno sva ga našla. Zraven sva naredila še nekaj posnetkov in označila geografske zanimivosti. Na observatorijskem računalniku je tudi za 11GB "filmov z roba Lune". Poroča, Ida Kraševec
    Namen je bil, na skoraj polni Luni preveriti, koliko podrobnosti lahko detektirata kamera in človeško oko. Vsekakor zelo malo, a še zmeraj so večji vzorci razpoznavni.









    Sledi galerija Sandija Brcarja.



    Foto Sandi Brcar - med spremljanjem zahoda Sonca za Triglavom.


    Zahod Sonca za Triglavom - Foto Sandi Brcar.


    Luna, 24.junij 2010, veliko podrobnosti - Foto Sandi Brcar.


    Foto Sandi Brcar
    Sandi Brcar nam pošilja svoje prve "uspešne" astrofoto poskuse naše sosede Lune. Uporabil je teleskop Maksutov/Cassegrain 102 mm, kamera direktno v gorišču teleskopa (manjša povečava) in kamera na okularju Hiperionu 17mm (večja povečava). Sandi pravi, da mora še delati na ostritvi, pa bo. Čestitamo, res zelo uspešni koraki v svet astrofotografije. Do uspešne fotografije kraterja, poimenovanega po Juriju Vegi, pa ni več daleč.



  • Zahod za Triglavom, slovenski Stonehenge
    - 22.6 2010


    Triglav je zastrt z oblaki, 20:30.

    Naša mala ekipa: Andrej, Margaret, Marko, Zorko.
    Marko je naredil veliko čudovitih slik.

    Sonce zahaja za Triglav.

    Vznožje Triglava je vidno, vrh v oblakih, Sonce je za goro šlo ...

    Vrzel v oblakih, del Sonca pokuka še na vzhodu Triglava.





    20 minut po dogodku (21:00), se Triglav za nekaj minut razkrije.

    Prečudovita zarja. Margaret pravi: "Red sky at night, shepherd's delight; red sky in the morning, shepherd's warning."
    "Večerna rdeča zarja, pastirje navduši; jutranja rdeča zarja, pastirje opozarja."
    Zanimivost - Margaret je povedala, da je večino slovenskih gora in hribov že osvojila - vse čestitke, meni to ne bo nikoli uspelo.
    Foto: Vičar Zorko

    Andrej je še predstavil in demonstriral delovanje zvočne antene, parabole (montaža parabole izgleda profi), HDR sosonca, neba - odlično in še predstavo, projekcije, ptičjih senc na naši kupoli.

    Jure Varlec je poslal zgornjo HDR sliko in še nagradna vprašanja.
    a) Čemu naprava na sliki služi?
    b) Koliko sestavnih delov ima?
    c) Kateri so ti sestavni deli?
    č) Koliko časa smo prebili v občudovanju zadeve namesto da bi jo uporabljali?
    d) Ali sta inercijska in gravitacijska masa enaki ali ne?
    Pomembno je še, da ključni element, kateremu je cela reč namenjena, v času fotografiranja še ni bil namontiran.

    Odgovore pošljite najpozneje do ...



  • Poletni solsticij 21.6 2010,
    - prisluškujemo "sovi"



    Kaj je novega na sliki (observatoriju)? Po 16-ih letih je mlada generacija prebarvala že kar "odürna" vrata - zelo pohvalno.



    Bil je lep Sončni zahod, a s Triglavom za oblaki.







    Stojalo kot pajek za nosilec mikrofona - namen, snemanje (poslušanje) mladih sovic s parabolično anteno, ki so skovikale in čepele po vejah in drevesih v okolici šole.


    Končna izvedba zvočne antene.





  • Krater Vega, Komet C/2009 R1 McNaught,
    - 14./15. junij 2010


    Posnetek mlade Lune s kraterjem Vega. 14. junij 2010, ob 20:00 utc - Šentvid-Lj. Foto: Dejan Kolarič, Zorko Vičar, Klemen Blokar. Sliko obdelal: Zorko Vičar.
    Mlada Luna je bila "stara" približno 2 dni in 9 ur.


    Primerjava slike mlade Lune iz http://www.orcadian.co.uk/skynotes/archive42.htm in nasega posnetka - razlika v libraciji je očitna (glej razdaljo med Vego in robom Lune na obeh slikah - Lunini fazi, merilo in rotaciji slik so sicer različni, a se že na pogled opazi očitna razlika).


    Krater Vega - satelitski posnetek (Lunar Orbiter).
    Vir: http://www.lpi.usra.edu/resources/lunar_orbiter/images/aimg/iv_052_h2.jpg
    http://www.lpi.usra.edu/resources/lunar_orbiter/bin/info.shtml?96
    http://www.lpi.usra.edu/resources/lunar_orbiter/
    Glej - List of Feature Names
    Se nekaj povezav
    -     http://www.sternwarte-halle.de/Astrostation/Fotogalerie/Beobachtungen/Der_Mond/Mondkarte/mondkarte.html
    - http://www.orcadian.co.uk/skynotes/images/fig1120505large.jpg
    - http://www.uwgb.edu/dutchs/AstronNotes/HowSolSysWorks.HTM
    - http://www.astrolink.de/p012/p01207/p0120702001.htm

    Imenitna podoba kraterja Vega.
    Vir: http://www.mond.de/Mondkarte/karte07text.htm


    Animiraj premik kometa, pojdi z miško na sliko, klikni - slika se postavi na začetno stanje, če greš z miško iz slike. Slikano s Canon EOS 20D in objektivom Tamron 180mm macro in 2x telekonverterjem (torej 360mm goriščne razdalje). Piggyback na Meadu, na katerem je bil webcam za autoguiding. Posnetki so z različnimi nastavitvami, ker smo poskušali dobiti čim boljši rep, a nas je zora prehitevala (kar se na sliki opazi). Poroča klemen Blokar. Foto: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Ida Kraševec in Jure Varlec. 15. junij 2010 - Šentvid - Lj..



  • Astronomska noč na Šentvidu,
    7./8. junij 2010

    Prof. Mojca Peternel je pripeljala na obisk prof. Christine Okresek (že drugič, torej smo se prvič dobro odrezali), direktorico Avstrijskega inštituta v Ljubljani. Noč jima ni bila tako naklonjena kot 24. 6. 2008, kljub temu sta si gostji med okni v oblakih ogledali kar nekaj nebesnih teles. Na nočnem nebu so kraljevali:
    Saturn, Albireo, M3, M13, M27, M57, Mizar-Alkor, ...
    Gospa Okresek si je zapomnila veliko objektov izpred dveh let (temu zmeraj ni tako, mnogi niso tako pozorni med opazovanji), dopolnila pozabljeno in izvedela kaj novega. Opazovanja so potekala skozi MEADE, 25 cm, f/10 - LX200.



    Prof. Mojca Peternel in prof. Christine Okresek direktorica Avstrijskega inštituta v Sloveniji na obisku v našem observatoriju - 7. maj 2010.


    Na fotografiji je Ida med opazovanjem Lune, ki je tudi vidna med teleskopom (SkyWatcher na EQ6) in opazovalko. Odlična fotografija je bila posneta med čakanjem na C/2009 R1 McNaught, v zgodnjih jutranjih urah. Foto: Klemen Blokar.

    Enak motiv, Luna in Matija.



    Komet C/2009R1 McNaught je bil slikan skozi focal reducer, 25 cm, f/6.3 na Meade-u, 60 sek iso 1600 brez obdelave. Foto: Dejan Kolarič.


    Planetarna meglica "Obroč", M57, 9.5 min., iso 1600 + 1 min iso 6400, Pentax K-X, zloženo v Registax in obdelano v Gimp-u. Slikano v primarnem fokusu teleskopa Meade - 25 cm, f/10. Foto: Dejan Kolarič.


    M57 z okolico.

    Animacija premika kometa med zvezdami sledi ...



  • Obiskali smo Gimnazijo Moste
    - 20. maj 2010

    V četrtek 20. maja 2010 smo Klemen Blokar, Matija Kastelic in Zorko Vičar obiskali Gimnazijo Moste (Ljubljana), kjer smo skupaj s kolegoma Gorazdom in Alešem naredili nekaj vaj sestavljanja in uporabe telskopa tipa Newton (8 palcev, f/5) na EQ5 montaži (kupljen med pobudo Teleskop za vsako šolo, MLA2009). Bilo je imenitno druženje od 18:30 do 22:00 ure in še klepet ob osvežilni tekočini. Taka pomoč prihrani ogromno časa, kdaj pa tudi odločilno vpliva, da določena šola sploh začne z astronomskimi opazovanji. Upajmo, da bo tokrat temu tako. A potrebno je dati času čas.
    Spodnje slike kažejo del truda, ki smo ga namenili vajam. Slikanje korakov postavitve in krmiljenja teleskopa je lahko zelo primeren in hiter didaktični proces, ki nam lahko pozneje pride zelo prav. "Pametni slikajo!"












    Foto: Gorazd in Aleš

    Sledi nekaj posnetkov šentviške ekipe.






    Kolimacija z laserjem



    Foto: Zorko

    Zelo smo veseli, da so na šoli opravili že prva opazovanja z učenci - kot pravi Gorazd, poučno druženje, ob opazovanju zvezd, prekrasnega Saturna, ...


    Še dve zgovorni slikici iz opazovanj - odlično. Poslal Gorazd Kovačič.



  • Podelitev nagrad za prvo Tekmovanje v znanju atronomije 2009/2010
    - 19. maj 2010





    Društvo matematikov, fizikov in astronomov je 19. maja 2010 v Koloseju v Ljubljani organiziralo svečano podelitev nagrad najboljšim učencem in dijakom, ki so jih osvojili na letošnjih državnih tekmovanjih iz matematike, fizike in astronomije. Prisotna sta bila tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Ida Kraševec (4.b Gimnazija Šentvid - Ljubljana) je prejela imenitno drugo nagrado in s tem Zlato priznanje na Tekmovanje v znanju atronomije 2009/2010.

    Nekaj besed o tekmovanju. Prvo Tekmovanje v znanju atronomije 2009/2010 je potekalo 19. dec. 2009, v Ljubljani na FMF. Jedro priprav je vodil astronom Andrej Guštin skupaj z DMFA. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 1541 tekmovalcev, predvsem iz osnovnih šol, državnega pa nekaj 100, žal je na št. udeležencev vplivalo močno sneženje po celotni državi Sloveniji, Astronomski krožek Gimnazije Šentvid se je odlično odrezal - Ida Kraševec (4.b) je prejela drugo nagrado in Zlato priznanje (mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic).



  • MLA PO MLA

    Astronomoija po Mednarodnem letu astronomije 2009.
    Organizatorji MLA2009 upajo, da se bodo številne astronomske aktivnosti nadaljevale tudi po mednarodnem letu astronomije.

    Pripravili so logotip, ki ga lahko uporabljate ob oglaševanju astronomskih opazovanj, predavanj, razstav, itn.
    * http://www.astronomija2009.si/index.php
    * http://www.astronomy2009.org/
    * http://teachingwithtelescopes.org/intro.html - učenje s teleskopom



    International Year of Astronomy 2009 Certificate of Appreciation awarded to Astronomsko društvo Vega and Zorko Vičar by the International Astronomical Union (IAU) in grateful recognition of their commitment and outstanding contribution to the success of the International Year of Astronomy 2009 in Slovenia
    Presented on this 5th day of May 2010.
    Robert Williams IAU President
    Catherine Cesarsky IAU/IYA2009 Executive Committee Working Group Chair
    * IYA2009_Certificate_advega.pdf
    * IYA2009_Certificate_zorko_v.pdf
    Posredoval:
    Pedro Russo
    International Year of Astronomy 2009 Global Coordinator
    Editor-in-Chief CAPjournal
    IAU C55: Comm. Astro. w/ Public Secretary
    International Astronomical Union
    http://www.eso.org/~prusso/ | www.astronomy2009.org | www.capjournal.org



  • Slikanje Marsa in Saturna s spletno kamero, 7. in 8. april 2010


    Okularna projekcija na teleskopu Newton.




    Planet Mars in Saturn - 8. april 2010 iz obs. Šentvid. Okularna projekcija na Newton teleskopu 8", f/5. Adapter improviziran iz MEADEa, malo selotejpa, kosi skatle za film (okular 10 mm), itn. 30 sekundni posnetki s spletno kamero, sestavljeni v RegiStaxu, nato še lepotni popravki v gimpu. Prisotni : Jure, Andrej, Klemen, Dejan, ...



    Obdelani sliki Saturna in Marsa - odpravljen diagonalni sum spletne kamere. Jure Varlec je s Fourierjevo analizo in ostalimi metodami zaznal sistematični odvecni signal kamere k slikam in ga odštel - spletna ccd namrec nima "darkframe" opcije (... za vsak posnetek, faza šuma se namreč spreminja s posnetka na posnetek), slike sta v Gimpu sestavila Andrej Lajovic in Klemen Blokar.
    Okularna projekcija na Newton teleskopu 8", f/5 (SKY-WATCHER) - res imenitna optika in dobri pogoji - za Ljubljano.


    Okularna projekcija na teleskopu Newton.


    Podoba neba ob 20h, 9.april 2010.


    Obdelava stare slike - m81_m82_20_slik_2008



  • Predlogi k spremembam U R E D B E o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
    - marec 2010, ADV&AKGŠ

    Predlogi k spremembam U R E D B E o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja - marec 2010, ADV&AKGŠ.     Ukinja se monitoring, uredba še zmeraj ne vsebuje omejitev uporabe svetil, ki oddajajo modro svetlobo (izrazito sipanje, modra svetloba je zelo moteča tako za ljudi kot za živali, žuželke, ...). S pojavom svetil z visoko barvno temperaturo (nad 3000K) se je pojavila nevarnost, da se bo kljub popolni prilagoditvi razsvetljave z uredbo svetlobno onesnaženje povečalo. Razlog je, da je sipanje svetlobe v ozračju mnogo večje za modro svetlobo. Poleg tega se svetila, ki oddajajo več modre svetlobe, bolj bleščijo (večje sipanje v očesu) in so bolj moteče tudi s psihološkega vidika ter negativno vplivajo na človekov bioritem. Bolj moteče so tudi za večino nočnih živali. Vse več je tudi študij, ki povezujejo modro svetlobo v nočnem času z nekaterimi vrstami rakavih obolenj. Nekaj znanstvenih člankov o tem je navedenih v prilogi na koncu. Škodljivost modre svetlobe v nočnem času za človeški organizem se še ugotavlja in ocena te škodljivosti še ni dokončna. Je pa vpliv modre svetlobe na splošni nivo svetlobnega onesnaženja in škodljiv vpliv na nočne živali (predvsem žuželke) zelo dobro znan in splošno priznan.
    Predlagamo tudi spletni obrazec načrta razsvetljave - upravljavec razsvetljave bi naj torej oddal načrt razsvetljave v spletnem obrazcu, ki ga pripravi ustanova, ki je pristojna za pripravo poročil o stanju okolja v Republiki Sloveniji. Načrti razsvetljave so (bi naj bili) informacije javnega značaja. Tako bi država (stroka in civilna družba) preko centralne evidence enostavno ugotavljala stanje (trende) okolja na področju razsvetljave.

    U R E D B A o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,
    Ljubljana, dne 30. avgusta 2007



  • Del tivolske in potujoče razstave "Od Zemlje do vesolja" tudi na Šentvidu
    - stalna zbirka od marca 2009 naprej


    Na Gimnazijo Šentvid - Ljubljana smo marca 2009 prenesli v stalno zbirko astronomskih slik nekaj prekrasnih velikih podob vesolja iz tivolske razstave MLA2009 - "Od Zemlje do vesolja".


    Na gimnaziji prav tako gostimo zbirko nekaterih astronomskih slik iz potujoče razstave MLA2009 - "Od Zemlje do vesolja".
    - stalna zbirka prekrasnih astronomskih slik od marca 2009 naprej na Gimnaziji Šentvid,
    - Ljubljana, Prušnikov 98.
    http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_content&view=article&id=369:slike-razstave-od-zemlje-do-vesolja-po-sloveniji&catid=45:aktualna-obvestila&Itemid=67



    "Od Zemlje do vesolja" + "From Earth to the Universe"

    Razstava kroži skoraj po vseh državah sveta; po šolah, univerzah, institutih, agencijah ... Zbirka prekrasnih astronomskih slik je bila zbrana v Mednarodnem letu astronomije 2009 v počastitev 400. obletnice prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s teleskopom. Zbirko slik sta za Slovenijo uredila dr. Andreja Gomboc in Bojan Kambič, razstavo pa omogočata Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Urad za UNESCO.
    Ljudje smo z vesoljem povezani tesneje, kot se zdi na prvi pogled. Raziskovanje vesolja, življenja zvezd in ostalih pojavov nam pomaga tudi na poti razumevanja nastanka kemijskih elementov, planetnih sistemov, življenja na Zemlji in seveda človeka. Naravno dogajanje na Zemlji je primarno odvisno od dogajanja na naši najbližji zvezdi - Soncu. Vesolje, vesoljske tehnologije in astronavtika so danes močno vpeti v naše vsakdanje življenje. Lociranja točk na Zemlji si skoraj ne predstavljamo več brez satelitske GPS navigacije, da ne govorimo o satelitskih slikah vremena in množici ostalih meritev, ki jih za potrebe mnogih vej raziskovanja in življenja danes opravljajo sateliti. Slovenija je letos postala tudi pridružena članica Evropske vesoljske agencije.

    Poleg splošne kulturne, estetske in raziskovalne vrednosti podajajo astronomske slike tudi okoljevarstveno sporočilo. Orbite okoli našega planeta so že dodobra onesnažene s stotisoči odpadkov, ostankov satelitov, eksperimentov, eksplozij, trčenj itn. Dovolj zgovoren je podatek, da na leto izstrelimo skoraj 3000 satelitov v različne orbite okrog našega planeta. Zaradi ekološko nedomišljenih tehnologij onesnažujemo naš planet, tudi ozračje. Zaradi prekomernega in napačnega osvetljevanja nočnega neba ne ogrožamo samo lastne vrste in živalskega sveta, ampak v mnogih predelih sveta onemogočamo pogled v vesolje.
    "Ohranimo vidnost zvezdnega neba tudi za zanamce" je tako eno izmed ključnih sporočil razstave "Od Zemlje do vesolja".



  • Poljanec, Kopitar, Zois in izpodnebniki
    Odličen članek dr. Dragana Boziča (o meteoritih) je bil objavljen v Večeru - sobota 2010-02-27.




    Iz članka:
    "Kaj je imel z izpodnebniki ali meteoriti opraviti Leopold Poljanec, cesarsko-kraljevi profesor na mariborski klasicni gimnaziji? Kateri Slovenec je imel leta 1808 v rokah železov meteorit iz Hrašćine v Hrvaškem Zagorju, imenovan tudi Zagrebško železo? Ali je imel Žiga Zois v svoji zbirki mineralov tudi izpodnebnike? Kaj se je tocno sto let pred padcem izpodnebnika Avce zgodilo v mestecu Stonaržov na Moravskem? Katera izpodnebnika sta padla v alpsko reko Soco in sibirsko reko Jenisej? Še bi lahko nizali vprašanja, pa se raje posvetimo odgovorom." Več v spodnjih povezavah.
    * Vecer_v_Soboto_2010_02_27_stran_22_Poljanec_Kopitar_Zois.pdf
    * Vecer_v_Soboto_2010_02_27_stran_23_Poljanec_Kopitar_Zois.pdf



  • Meritve neba na terasi Gimnazije Šentvid - Lj, 15. marec 2010

    Instrument - Sky Quality Meter
    Meritve neba (magnituda na kvadratno ločno sekundo, +- 0.10 mag/arc_sec^2)
    15.3.2010; 20:00
    Višinski koti glede na horizont:
    0°, 45°, 90°


    Dimnik:
    S - 16.5, 18.15, 18.89
    V - 18.14, 18.45, 18.89
    Z - 17.75, 18.20, 18.84


    Sredina:
    S - 18.35, 18.54, 18.94
    V - 18.57, 18.62, 18.9
    Z - 17.8, 18.2, 18.88
    J - 17.83, 17.87, 18.86


    Za observatorijem:
    J - 16.97, 17.80, 18.80
    V - 18.24, 18.47, 18.88
    Z - 17.3, 18.14, 18.7


    Izmerila Zorko in Dejan, pretipkal Gaj Ž.
    - večkrat je potrebno ponoviti meritva (različni pogoji).
    zadnje meritve ob 20:30 v zenitu, so dale vrednosti do magnitude 19,0-19,1.
    Kar je pod 21 magnitudo, je zelo slabo!


    Sky Quality Meter, nekaj lastnosti
    # 9V baterija.
    # velikost 3.8 x 2.4 x 1 palcev.
    # kot zajemanja podatkov ~42°.
    # maksimalni čas zajemanja svetlobe: 8 0 s.
    # enota - magnituda na kvadratno ločno sekundo, natančnost +- 0.10 mag/arc_sec^2.

    ----------------------------
    Sija dveh zvezd m1 in m2 in gostoti svetlobnega toka (gostoti izseva: j=P/S) j1 in j2, ki ga ti zvezdi pošiljata na Zemljo, so povezani z empirično enačbo:
    j1/j2 = 10-0,4(m1 -m2)

    m2 = m1 + 2.5*log(j1/j2) = m1 - 2.5*log(j2/j1)
    Vsaka magnituda pomeni 2.5x vecji svetlobni tok kot prejsnja. Če kvadratna ločna sekunda neba sije z 22 mag, s kolikšno sije kvadratna locna minuta (če bi energijo ene kvadratne ločne minute zbrali v kvadratni ločni sekundi)?
    Kvadratna locna minuta = 60 sekund x 60 sekund = 3600 kvadratnih locnih sekund
    Tako je svetlobni tok na kvadratno locno minuto 3600x vecji, kot tok na kvadratno locno sekundo:
    mag_na_minuto^2 = mag_na_sekundo^2 + 2.5*log(1/3600)
    22.0 mag na kvadratno locno sekundo da 13.1 mag na kvadratno locno minuto.




  • Slikanje Marsa z webcamero, 1. marec 2010

    Planet Mars sta 1. marca 2010 iz obs. Šentvid posneli dijakinji Ida Kraševec in Gaja Mraz, zložil Dejan Kolarič z registaxom, 313 slikic od 2400. Vidi se polarna kapa in nekaj (recimo) "podrobnosti" na površini.



  • 3. Mednarodni simpozij za temne parke in 3. Mednarodni tabor za temno nebo

    Kraj - otok Lastovo, Naravni park Lastovsko otočje: 6.-10. september 2010
    Tematike simpozija:

    Biološki učinki umetne svetlobe na živalske in rastlinske vrste, svetlobno onesnaženje kot grožnja bio=ski raznovrstnosti, naravni in kulturni dediščini, vloga zavarovanih območij v prizadevanjih za zmanjševanje svetlobne onesnaženosti, nočno nebo in nočna krajina kot vrednota, kako in zakaj vključevati astronomijo in nočne aktivnosti v načrte ohranjanja narave in več.

    Simpozij zajema kakovostna predavanja, izlete po naravnem parku in nočna opazovanja neba na 400 m nadmorske višine.

    Obiščite www.darkskyparks.org za nadaljnje informacije (stran je zgolj v angleškem jeziku).

    Preživite septembrske dneve poletja v objemu otoka, kjer je nebo eno izmed najtemnejših v Evropi!



  • Plazovi v Tamarju, 18. februar 2010


    V slovenskih gorah je bil 18. feb. 2010 prvi toplejši dan po zadnjem sneženju. Dolina Tamarja je ponujala prijeten dan za zimski sprehod - levo in desno slikovite stene obsijane s toplim soncem. Po četrtini poti od Planice do koče (na koncu doline), smo zaslišali močno šumenje, najprej smo pomislili, da nas nizko preletava reaktivno letalo - grozljiv zvok. Oziramo se v nebo, naokrog, a nikjer letala - a nato v steni zagledamo slap snega, plaz, ki se spušča iz, s soncem obsijanega, zahodnega pobočja Cipernika. Toplo vreme in sonce sta povzročila sesedanje snega, plazove. Prvič smo doživeli plaz, sledilo jih je še več, a plazovi so bili daleč od poti. Kljub temu, da so se zdeli majčkeni, je že njihov hrup naredil na vse grozljiv vtis, hkrati pa izjemen prizor. Začutili smo lastno nemoč in moč narave.

    Srečali smo tudi zelo simpatičnega, prijaznega sneženega moža Tamarčka iz Tamarja. Sprejel nas je z odprtimi rokami.




  • Informativni dan - 12. in 13. februar 2010

    Informativni dan je privabil na teraso Gimnazije Šentvid (v astronomski observatorij) veliko skupin in posameznikov. Na terasi še nikoli ob informativnem dnevu ni bilo toliko snega - idilično vzdušje. S teleskopom se je, zaradi slabega vremena, lahko opazovalo le uro na bližnjem zvoniku - za ponazoritev vrednosti telskopa dovolj.




    Foto Dejan in Zorko.

    Klemen Blokar in Andrej lajovic sta tudi izdelala izjemno učinkovito meglično komoro za detekcijo visokoenergijskih delcev, kozmičnih žarkov (recimo alfa, beta žarki, itn - ionizirajo plin, na poti žarka tako pride do kondenzacije, kar se kaže kot sled). Glej sliko spodaj.

    http://www.youtube.com/watch?v=knTzEOuhKwI     - youtube.
    Posnetek meglične komore na Gimnaziji Šentvid. Gre za difuzijsko meglično komoro na izopropanol, hlajena je bodisi s tekočim dušikom ali suhim ledom. Video of particle trails in diffusion cloud ch... Video of particle trails in diffusion cloud chamber at Gymnasium Šentvid, made with isopropyl alcohol cooled by liquid nitrogen or dry ice. Pripravili in posneli (made and filmed by): Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Jure Varlec, Klemen Blokar Category: Science & Technology Tags: meglična komora cloud chamber Šentvid astronomski krožek

    Za informativni dan smo tudi pridobili imenitno razstavo "Od Zemlje do vesolja". Utrinki iz razstave - Gimnazija Šentvid - Ljubljana, feb. 2010.
















  • Pege na Soncu,
    - 13. feb. 2010

    Pege na Soncu, posnete 13. feb. 2010 - med informativnim dnevom na Gimnaziji Šentvid - Lj. (okularna projekcija). Posneli: Klemen Blokar, Jure Varlec, Matija Kastelic. Sonce bi, glede na statistike prejšnjih ciklov, moralo biti aktivno že pred leti - ali so te pege znanilke pričakovane večje aktivnosti?



  • Obdelava Jupitrovih slik po letu in pol,
    slike posnete 24. 6. 2008 - obdelane februarja 2010.


    Obisk prof. Christine Okresek, direktorice Avstrijskega instituta v Ljubljani - 23. 6. 2008. Po obisku sva s Klemenom naredila še kar nekaj posnetkov Jupitra - okularna projekcija Canon EOS450D (datum je že 24. 6. 2008). Slike Jupitra je Klemen obdelal in zložil z registaxom februarja 2010 - nikoli ni prepozno.
    Spodaj - primerjava slike z napovedjo vidnosti rdeče pege.



    Iz: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/planets.htm

    Še nekaj besed o obisku.

    Prof. Mojca Peternel je pripeljala na obisk prof. Christine Okresek, direktorico Avstrijskega inštituta v Ljubljani. Noč nam je bila naklonjena in tako smo si, kljub svetlobnemu onesnaženju, ogledali kar nekaj nebesnih teles. Na nočnem nebu so kraljevali:
    Saturn, Jupiter, Albireo, M3, M13, M27, M57, Mizar-Alkor, ozvezdja poletnega trikotnika, Velikega in Malega medveda, Zmaja, Herkula, Leva, Device, Škorpijona, ...
    M13 je sijala v vsej svoji lepoti, Jupiter pa je ponudil enkratno predstavo Medičejskih lun, saj so bile tri (Evropa, Ganimed in Kalisto) zbrane v trikotniku na eni strani Jupitra, ena (Io) pa na drugi strani, čisto zraven roba. Io je kmalu prečkala planet in tako sva s Klemenom lahko tudi opazovala njeno senco na Jupitru - naredila sva tudi nekaj posnetkov. Nebo se je obema obiskovalkama predstavilo v najlepši podobi.
    jupiter_lun_23_6_08_utc21_30
    Pogled od zgoraj.

    jupiter_lun_23_6_08_utc21_30
    Pogled iz Zemlje.

    Enkraten položaj Jupitrovih lun, 23.6.2008 ob 21:30 UTC.

    m13
    M13 - prelepa kroglasta kopica v Herkulu.

    Slika desno prof. Mojca Peternel (Gimnazija Šentvid) in desno prof. Christine Okresek (sedi prva z leve, direktorica Avstrijskega inštituta v Ljubljani).
    Slika je povzeta iz: http://lublin.deutsch.info.pl/lublin/zjazd04_galeria_samstag.htm



  • PREDAVANJE "Vesolje in mi"
    - predava DR. ANDREJA GOMBOC, DRŽAVI ZBOR - torek 26.01.2010 ob 9h

    SPOŠTOVANI !
    DR. ANDREJA GOMBOC BO V DRŽAVNEM ZBORU v torek 26.01.2010 ob 9h imela predavanje z naslovom "Vesolje in mi". Vljudno vabljeni.

    Predavanje lahko poslšate kot gost na balkonu velike dvorane Državnega zbora. Ker je zaradi pravil Državnega zbora potrebno vse goste v naprej najaviti, prosimo tiste, ki se nameravate udeležiti predavanja, da pošljete e-mail (astro2009@fmf.uni-lj.si) z naslednjimi podatki:
    ime in priimek
    naslov stalnega prebivališča,
    do ponedeljka, 25. 1. 2010.
    Več informacij o projektu "Znanje žanje" na spletnih straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Državnega zbora.
    Več na:
    * http://www.dz-rs.si/index.php?id=390&no_cache=1&show_sporocilo=2589&cHash=30ce4c9756
    * http://www.dz-rs.si/index.php?id=517
    * Znanje žanje

    Galerija DZ 26. jan. 2010 (nastop dr. Andreje Gomboc - Znanje žanje - "Vesolje in mi"):




















    Reaptice & kometi in AD Vega smo zbrali 10 članov in skupaj z ostalimi gosti (okrog 40) pozorno prisluhnili predavanju dr. Andreje Gomboc, ki je lepo predstavila razvoj astronomije skozi različna zgodovinska obdobja, aktualno delo slovenskih astronomov v povezavi s tujino, rezultate MLA2009, problematiko svetlobnega onesnaženja in problem skromnega števila profesionalnih astronomov na milijon prebivalcev, samo 3 na milijon - v tujini je ta številka 10 astronomov ali več na milijon. Hkrati se je dotaknila problema skromnega števila deklet, ki se odločijo za študij fizike (10% deklet med diplomiranci FMF - smer fizika). Poslanci so postavili nekaj tehtnih vprašanj, mnenj o: svetlobnem onesnaženju, teleskopu Hubble, o zastopanosti deklet v naravoslvju, o lastnem odnosu do vesolja, ... Škoda, da taka srečanja ne privabijo več poslancev - ali res znanje žanje, če ni setve ni žetve ...?
    Foto: Zorko Vičar, zadnje 4 slike foto DZ RS.



  • Galaksija M 101
    - 20. januar 2010, Kurešček


    M 101 posneta na Kureščku, 20. jan. 2010 ob 5. uri zjutraj. Posneli: Klemen Blokar, Matija Kastelic, Andrej Lajovic, Jure Varlec. Bile so sibirske razmere.

    Kurešček (826 m) je hrib nad naseljem Ig, nad južnim obronkom Ljubljanskega barja. Na njegovem vrhu se nahaja znamenita romarska cerkvev sv. Marije, kraljice miru izpred katere je lep razgled na okolico. Do Kureščka vodita dve cestni povezavi: s severne smeri preko naselja Ig ter z južne preko vasi Rob. Na zahodni strani se vzpenja hrib Mokrec (1059 m), na vzhodni pa je preko Želimeljske doline moč videti grad Turjak (542 m) in hrib Gora (748 m) s cerkvijo sv. Ahaca. Pod vrhom Kureščka je tudi planinski dom.



  • Zaključek Mednarodnega leta astronomije 2009
    - 14. januar 2010, Ljubljana

    Uradni zaključek Mednarodnega leta astronomije je bil na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (Ižanska cesta 12, 1000 Ljubljana). Slovesnost je bila namenjena pregledu rezultatov in dejavnosti v Mednarodnem letu astronomije 2009. Slovenija je izvedla vrsto aktivnosti, naštejmo jih - s poudarkom na prispevkih "Šentviških astronomov":
    - * 100 ur astronomije (16 javnih opazovanj, tudi šentviski astronomi smo priredili predavanja in javno opazovanje v Starem trgu ob Kolpi - na robu naše domovine Slovenije),
    - * izvedena je bila pobuda "Teleskop za vsako šolo" (več kot 80% vseh šol je kupilo as. opremo, teleskope, od tega kar 90% osnovnih šol), pobudo za akcijo je dal Zorko Vičar in se z vladnimi službami julija 2008, po dolgi komunikaciji, tudi uspešno izpogajal (novo vlado je bilo potrebno spet spomniti na obljubo prejšnje - pohvala vsem iz MŠŠ), vsaka šola je prejela maksimalno 550 eur (za nakup so se odločale prostovoljno), nekatere so se združile in kupile skupaj boljšo opremo; pobuda je bila unikum v EU, čeprav so podobno akcijo izvedli v VB, a zelo omejeno, selektivno in skromno ...,
    - * Razstava Od Zemlje do vesolja, Jakopičevo sprehajališče, park Tivoli, Ljubljana, 17. junij do 4. september 2009 in ponovno: 26. november 2009 do 10. februar 2010, - razstava nam približa bližnje in daljno vesolje, na njej so predstavljene najlepše astronomske fotografije, posnete z največjimi profesionalnimi teleskopi na Zemlji in z vesoljskim teleskopom Hubble ter drugimi sateliti nad njo, vključuje pa tudi najboljše astronomske fotografije slovenskih astronomov, razstava predstavlja astronomijo in raziskovanje vesolja ter pokuka tudi v tehnološko ozadje (Urednika razstave: Andreja Gomboc in Bojan Kambič; Oblikovanje: Bojan Kambič; Teksti: Andreja Gomboc ), zelo pomemben je delež urednika astronomske revije Spika, Bojana Kambiča, ki ima v svojem arhivu neprecenljivo zbirko slik in ostalega gradiva ...,
    - * veliko je bilo predavanj in javnih astronomskih opazovanj čez celo leto 2009, največje javno opazovanje Jupitra in Lune je bilo v Ljubljani, Tivoli 28.08.2009, organizatorji: UAD, Temno nebo Slovenije, MLA2009, skupaj z večino ostalih astronomskih društev, tudi AD Vega; zbralo se je nekaj 1000 ljudi, domačinov, nekaj tujcev, tudi predsednik države; sami smo v MLA2009 organizirali 8 srečanj s predavanji in opazovanji (Stari trg ob Kolpi Vodice na Gorenjskem, Sentvid pri Sticni, Velike Lašče, Knežak, Šentvid - Ljubljana, Tivoli, Galilejeve noči), vsa društva in šole se opravila okrog 70 javnih predavanj in opazovanj, ocena je, da se jih je udeležilo okrog 20 000 ljudi,
    - * prvo Tekmovanje v znanju atronomije 2009/2010, 19. dec. 2009, Ljubljana, jedro priprav je vodil astronom Andrej Guštin skupaj z DMFA, šolskega tekmovanja se je udeležilo 1541 tekmovalcev, predvsem iz osnovnih šol, državnega pa nekaj 100, žal je na št. udeležencev vplivalo močno sneženje po celotni državi Sloveniji, Astronomski krožek Gimnazije Šentvid se je odlično odrezal - Ida Kraševec (4.b) je prejela drugo nagrado in Zlato priznanje,
    - * bila je še vrsta ostalih aktivnosti za vrtce in otroke iz OŠ, ki so tekmovali v risanju nebesnih čudes in pisanju spisov na temo ozvezdij (organiziral Andrej Guštin), šole so ocenjevale tudi stopnjo svetlobnega onesnaženja v svoji okolici,
    - * po slovenskih šolah je potekalo tudi veliko predavanj na temo astronomije, kjer je v veliki meri sodelovala tudi katedra za astronomijo iz lj. univerze (prof. Tomaž Zwitter, prof. Andreja Gomboc), - * organizirani sta bili dve razstavi (prof. Boris Kham) iz zgodovine slo. astronomije, Kopernik na Slovenskem in Moje zvezdarne - razstava o življenju Pavla Kunaverja, Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki,
    - * spletno stran MLA2009 (na njej se je zbralo ogromno gradiva, glej http://www.astronomija2009.si/index.php ), je urejal Aram Karalič,
    - * Kongres - "Slovenia and space: yesterday, today and tomorrow" - Slovenija in vesolje: včeraj, danes in jutri (Slovenija, Ljubljana, 20-21/10/2009, Tuesday 20th October 2009, Wednesday 21th October 2009); namen - delovno srečanje organizira Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ob skorajšnji slovenski pridružitvi Evropski vesoljski agenciji je namen delavnega srečanja krepitev vezi v lokalni znanstveni in tehnološki srenji raziskovalcev, povezanih z vesoljem; srečanaj se je udeležoilo 43 aktivnih udeležencev iz Slovenije in nekaj iz tujine, ZDA, EVA (ESA), med drugim Marcos Bavdaž EVA, Gimnazijo Šentvid je zastopal Zorko Vičar s prispevkom Šola in astronomija,
    - * na Golovcu so potekali dnevi odprtih vrat (2000 obiskovalcev),
    - * Organizacijski odbor Mednarodnega leta astronomije so sestavljali: doc.dr. Andreja Gomboc, Bojan Kambič, Zorko Vičar, Boris Kham, dr. Uroš Kostić, Andrej Guštin, dr. Aram Karalič, Rok Vidmar (na sestankih so sodelovali še mnogi drugi slovenski astronomi), v torek, 15. decembra 2009 je organizacijski odbor Mednarodnega leta astronomije prejel priznanje "Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju" (podeljuje SZF), glej STA.

    Na Slovesnosti je bil govornik tudi Gregor Golobič - minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Sledi galerija slik.

    G. Marjan Prosen ob teleskopu AT140, katerega izdelavo (projekt) je v letih 1969 - 1971 organiziral. Iz slike se vidi spoštljiv odnos do izjemne naprave - za tiste čase, no, še danes teleskop odlično služi svojemu namenu.


    Levo prof. Marjan Prosen ob AT140, desno graditelj teleskopov Samo Stopar.


    Stane in Niki med sestavljanjem znamenitega veterana, 8 palčnega Celestrona - AD Javornik.


    Marjan Petauer iz OŠ Podčetrtek med ogledom stare astronomske opreme.


    Na hitro smo zbrali zgledno število stare astronomske opreme, nekatera še zmeraj služi svojemu namenu - res imenitno. Predlagal sem postavitev stalne zbirke stare slovenske astronomske opreme (morebitne lokacije: TM Bistra, PM Slovenije, Golovec, ...).


    Velika dvorana Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (Ižanska cesta 12, 1000 Ljubljana) - prijazni gostitelji zaključka MLA2009.


    Andreja, minister Gregor in desno sekretar Aleš Mihelič MVZT.


    Povezovalka med prireditvijo - v ozadju Plejade.


    Učenki bereta nagrajena spisa na temo nebesnih znamenj in mitologije z vložkom lastne domišljije.


    Na Golovcu so potekali dnevi odprtih vrat (2000 obiskovalcev), predstavil jih je Bojan Dintinjana.


    Trio iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je z glasbenima vložkoma polepšal večer.


    Marjan Petauer iz OŠ Podčetrtek je predstavil odziv njegove šole na MLA2009, predvsem pa odziv na pobudo "Teleskop za vsako šolo" in pomen astronomskih opazovanj, ki jih od leta 2009 lahko vršijo tudi na njegovi šoli. Odziv učencev in staršev je zelo pozitiven.


    Andrej Guštin predstavi prvo tekmovanje iz astronomije (pasti takega početja) - cilj je - olimpiada ...


    Pogostitev, druženje po uradnem delu, ogled razstave stare astronomske opreme, itn.





    Levo meteorolog Gregor Vertačnik (predsednik AD Vega, Temno nebo Slovenije), desno Matic Smrekar (študent astronomije, Temno nebo Slovenije, UAD) - strokovna debata.





    Klemen Blokar (prevedel vajo za MLA2009 - merjenje razdalje od Zemlje do Lune s paralakso) in ostali "Šentviški astronomi".











  • Galaksija M 51
    - 27. in 28. december 2009, Krim


    Galaksija M 51 posneta na Krimu, 28. decembra 2009 ob 2. uri zjutraj. Posneli: Dejan Kolarič, Klemen Blokar, Matija Kastelic, Andrej Lajovic.



    Animacija gibanja megle v Lj. kotlini - zadnja slika - pogled iz Krima proti vzhodu, prvi hrib z leve z lučko je Kum, nato desno Lisca, itn. Poučno animacijo je izdelal Dejan kolarič.



  • Tekmovanje v znanju atronomije 2009/2010
    - 19. dec. 2009, Ljubljana

    Spodaj so rezultati prvega tekmovanja v znanju atronomije 2009. Zelo smo veseli imenitnega rezultata dijakinje Ide Kraševec (4.b), članice As. krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana, ki je prejela drugo nagrado in Zlato priznanje. Vse čestitke za imeniten uspeh. Seveda čestitamo tudi ostalim zmagovalcem in tekmovalcem.

    Ida Kraševec - je na državnem tekmovanju v znanju atronomije 2009/2010 - Ljubljana, prejela drugo nagrado in Zlato priznanje.

    Rezultati tekmovanja za tekmovalno kategorijo SŠ
    - Ime in priimek - Šola - Mentor - Zlato priznanje - Nagrada
    1. Matija Skala Elektrotehniško-računalniška strok. šola in gimn. Ljubljana Rasto Snoj • 1. nagrada
    2. Filip Kozarski Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Sebastjan Zamuda • 1. nagrada
    3. Ida Kraševec Gimnazija Šentvid Ljubljana Klemen Blokar in Andrej Lajovic • 2. nagrada
    4. Domen Kampjut Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Florjana Žigon 3. nagrada
    5. Rok Vogrinčič Gimnazija Murska Sobota Franc Trplan 3. nagrada


    Vir: http://www.dmfa.si/Ast/RezultatiDT/DT2010Rez.html


    Prvo tekmovanje iz astronomije, šolsko leto 2009/2010.
    Cilji tekmovanja
    * Širjenje in poglabljanje znanja astronomije,
    * primerjanje znanja astronomije med dijaki,
    * popularizacija astronomije,
    * odkrivanje in spodbujanje nadarjenih dijakov,
    * motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s področja astronomije,
    * spodbujanje druženja mladih iz različnih šol in okolij.

    Ravni tekmovanja
    šolsko tekmovanje
    državno tekmovanje


    Naloge
    Naloge za vse ravni tekmovanja pripravi državna tekmovalna komisija.

    Vrednotenje izdelkov
    Izdelke na šolskem tekmovanju ovrednotijo učitelji šole, na državnem tekmovanju pa državna tekmovalna komisija s sodelavci.

    Priznanja
    Najuspešnejši tekmovalci na šolskem tekmovanju prejmejo (v skladu s Pravilnikom) bronasto priznanje, na državnem tekmovanju pa zlato ali srebrno priznanje.
    Vir: http://www.dmfa.si/Ast/OpisTekmovanj.html



    http://www.dmfa.si/Ast/index.html
    Primeri nalog - osnovne šole
    Primeri nalog - srednje šole

    Naloge in rešitve iz astronomije 2009 - šolsko tekmovanje

    * astronomija_solsko_srednja_RESITVE_TEST09.html - naloge in rešitve

    * astronomija_solsko_OS_RESITVE_TEST09.html - naloge in rešitve
    Vir nalog: avtor prof. Andrej Guštin



  • Potujoča razstava Od Zemlje do vesolja



    Mednarodno leto astronomije 2009 (MLA2009) je enkratna priložnost, da v obliki čudovitih razstav po vsem svetu predstavimo astronomijo širšim množicam. Ta temeljni projekt MLA2009 »From Earth to the Universe« predstavlja najlepše astronomske slike širšim množicam na netradicionalnih krajih. Te slike in znanost, ki stoji za njimi, želimo prinesti v šole, knjižnice, pa tudi javne parke, avtobusne in železniške postaje, galerije in druge lokacije. S tem želimo pritegniti pozornost posameznikov, ki v normalnih okoliščinah ne pridejo v stik z astronomijo in znanostjo na sploh.

    Da bi čim večjemu številu ljudi v Sloveniji približali lepote astronomije, organiziramo manjšo različico te razstave v obliki Potujoče razstave Od Zemlje do vesolja - Lepota znanosti, ki od januarja 2009 potuje po slovenskih šolah, knjižnicah idr. V šolskem letu 2008/09 jo je omogočilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V šolskem letu 2009/10 jo omogočata Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Urad za UNESCO.

    Razstava Od Zemlje do vesolja, je tokrat na ogled tudi v prostorih Gimnazije Šentvid – Ljubljana, Prušnikova 98 – od 14. do 18. decembra 2009.

    Razstava je brezplačna in odprta od 8:00 do 20 h.

    Razstava nam približa bližnje in daljno vesolje. Na njej so predstavljene najlepše astronomske fotografije, posnete z največjimi profesionalnimi teleskopi na Zemlji in z vesoljskim teleskopom Hubble ter drugimi sateliti nad njo. Vključuje pa tudi najboljše astronomske fotografije slovenskih astronomov. Razstava predstavlja astronomijo in raziskovanje vesolja ter pokuka tudi v tehnološko ozadje.

    Organizatorja razstave: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani.

    Urednika razstave: Andreja Gomboc in Bojan Kambič; Oblikovanje: Bojan Kambič; Teksti: Andreja Gomboc

    Povzel, Zorko Vičar
    Utrinki (spodaj) iz potujoče razstava Od Zemlje do vesolja - Gimnazija Šentvid - Ljubljana, dec. 2009.


















  • TELESKOP ZA VSAKO ŠOLO
    Galileo Galilei pred skoraj 400 leti izreče:
    »E pur si muove! In vendar se premika!«,
    tokrat tudi v Sloveniji.


    Komisija za izvrševanje sklepov Vlade Republike Slovenije na področju učbenikov in učne tehnologije, je v program uvrstila tudi sofinanciranje projekta ''Teleskop za vsako šolo''.

    Vladne službe predvidevajo, da se bo postopek sofinanciranja nakupa teleskopov pričel izvajati pred poletnimi počitnicami. V tem času se bodo strokovne službe uskladile o minimalnih tehničnih zahtevah za teleskope, ki so primerni za šolsko uporabo.

    Ta sklep vlade toplo pozdravljamo astronomi, pedagogi, starši, učenke in učenci, ki bomo tako lahko, kot Galileo Galilei pred 400 leti, opazovali, spoznali in bolje razumeli oddaljeni skrivnostni svet nebesnih teles.

    Nakup astronomske opreme je dala v plan že prejšnja vlada (smo trkali in trkali, ...) - julija 2008. Tudi nova vlada je pobudo, kljub finančnim zagatam, sprejela za svojo. Zelo pohvalno! Astronomija je tokrat SPLOH prvič v zgodovini te Dežele prišla na vrsto za sofinanciranje in to prav v letu astronomije 2009.

    23. aprila 2009 je Ministrstvo za šolstvo in šport (R. Slovenije, v nadaljevanju MŠŠ,
    Masarykova 16, 1000 Ljubljana, tel.: 01 400 5400, faks: 01 400 5321, e-posta: gp.mss'afna'gov.si, direktorat za vrtce in osnovno šolstvo, www.mss.gov.si)
    poslalo na šole dopis številka 6034-1/2009/ (03216),
    v katerem obvešča vse:
    - osnovne šole,
    - srednje šole,
    - osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami,
    - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
    da bo, glede na finančne možnosti, MŠŠ povrnilo sredstva za nakup teleskopov ali dodatne opreme za dejavnosti povezane z astronomijo in sicer v skupni vrednosti do največ 550 EUR na šolo. Prosijo tudi, da šole ovrednotijo potrebe, pridobijo informacije na trgu, same izpeljejo nakup, ter na MŠŠ najkasneje do 30. 9. 2009 pošljejo zahtevek za povračilo sredstev (obrazec MŠŠ-UT-09) s priloženo fotokopijo računa.
    Opozorilo: opozarjajo tudi, da šolam, ki se ne bodo držale časovnega roka, žal ne bodo mogli zagotoviti sredstev za povrnitev stroškov nakupa. MŠŠ želi šolam poučna opazovanja.

    Kateri teleskop kupiti? Hm! Koliko ljudi toliko mnenj o tem, kateri teleskop je za kaj boljši. Oglejte si poenostavljeno shemo osnovnih tipov teleskopov po prioriteti šentviških astronomov (cene so približne).
    23. aprila 2009 so šole prejele dopise za sofinanciranje teleskopov.

    Na mednarodni spletni strani in v IYA2009 Newsletter so 5. junija 2009
    objavili novico o pobudi Teleskop za vsako šolo:
    http://www.astronomy2009.org/news/features/
    A Telescope per School in Slovenia: In the IYA2009 the Ministry of Education and Sport in Slovenia enables all primary and secondary schools in Slovenia to purchase a telescope and other astronomical equipment of their choice in value of 550 EUR per school. From 2009 on, all Slovenian pupils should therefore have a chance to observe the sky through a telescope!
    TZVŠ

    Ministrstvo za šolstvo in šport objavi 8. junija 2009 pobudo "Teleskop za vsako šolo" kot novico številka 1.
    Portal SIOL-a objavi 8. junija 2009 pobudo "Teleskop za vsako šolo" med novicami.



    Prehod Venere iz Šentvida, 8. junij 2004, terasa Gimnazije Šentvid - Ljubljana.

    Mednarodno leto astronomije 2009 so razglasili Združeni narodi, UNESCO in IAU (The International Astronomical Union) IYA2009 - International Year of Astronomy 2009, 1609 - 2009

    Tudi Slovenski astronomi smo se aktivno vključili v Mednarodno leto astronomije 2009 - MLA2009 
    Rezultati pobude "Teleskop za vsako šolo"!
Razpis MŠŠ je bil dokončno izveden s 30. septembrom 2009.

Statistika pobude "Teleskop za vsako šolo" v %, MLA2009
-----------------------------------------------------------------------------
Št_kup_teleskopov    st_šol   izplen v %
-----------------    ------   -----------   
       406           449      90.4%   osnovne šole
       113           165      68.5%   srednje šole
         7            28      25.0%   Zavodi za izo. otrok s pos. potre.
       ----          ----     ------
Skupaj  526           642      81.9%
---------------------------------------------------------------------------

    Pobuda je odlično uspela, 82 % (562) vseh šol je kupila teleskop ali dodatno astronomsko opremo. Posebno razveseljuje odziv osnovnih šol, kjer se je za teleskop odločilo dobrih 90 procentov šol. Tudi četrtina Zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami je kupila astronomsko opremo. To je prvič v zgodovini slovenskega šolstva, da so se šole proračunsko namensko opremile z astronomsko opremo. Sedaj pa z majhnimi koraki do Galilejevih opazovanj skrivnosti vesolja. Vse pohvale Ministrstvu za šolstvo in šport R. Slovenije, ki je že julija leta 2008 sprejelo to smelo pobudo in jo v letu 2009 (MLA2009) tudi realiziralo.

    Nekaj ocen!
    Ocena po tipih teleskopov:
    40 % tip Newton
    40 % tip Schmidt-Cassegrain
    20 % ostali tipi

    Premeri objektivov - od 10 cm - 25 cm

    Računalniško vodeni - 80 %.
    Montaže:
    50 % nemška montaža
    50 % viličasta (altazimutna) montaža (tudi Dobson)




  • Navodila za uporabo teleskopov in dodatne opreme
    - 3. december 2009 (15. - 19. ure), vabilo na strokovno srečanje učiteljev fizike v gimnazijskih programih - Ljubljana, Prušnikova 98, Šentvid, fizikalna učilnica


    Uradno vabilo profesorjem fizike (Ljubljana).
    Praktično delo - priprava in uporaba teleskopov in dodatne opreme – delo v skupinah Ob jasnem vremenu opazovanja nočnega neba

    Sledijo utrinki iz seminarja (strokovno srečanje učiteljev fizike), 3. dec. 2009 - Šentvid - Ljubljana, foto Zorko Vičar.
















  • Predstavitev dosezkov teleskopa Hubble - 400 let po Galileju (MLA2009)




    Ekipa iz 2005.



    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si

    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.