V FAZI IZDELAVE !!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Kaj bi dali v tiskano gradivo (Praktična astronomija)?
- uvod
- o koordinatnih sistemih na nebesni krogli,
- beseda o magnitudi, izsevu, ...,
- o zvezdnih kartah in zanimivejših objektih za 
  opazovanja, konkretne karte, določanje kotov na nebu,
- nekaj o teleskopih in upravljanju (goto osnove),
- napotki za opazovanje (karte, primerna oblačila, lučke, laser, nevarnosti, rošenje, ...),
- nekaj o planetih, Soncu in Luni, osnove nebesne mehanike,
- poglavje o astrofografiji,
- opis astronomskih vaj,
- nekaj o astronomiji v Sloveniji danes in nekoč,
  o profesionalni, šolski (krožki, raz. naloge, izbirni predmeti, astronomija 
  v različnih predmetih, tekmovanja) in amaterski (društva, srečanja, maratoni, 
  izdelava teleskopov),
- pojmovnik in določene tabele o planetih,
  zvezdah, galaksiji, vesolju, grška abeceda,
  seznam ozvezdij v latinščini, angleščini in slovenščini,
- razno, morebiti kaj kozmologije, o življenju zvezd,
  nalog iz tekmovanj, kaj o koledarju,
- astronomska literatura, astronomske domače strani, astronomski programi,
- osnove html in javascripta in mekaj primerov
  astronomskih programčkov, ki so interaktivni
- ........

UVOD

Človek je tisto bitje našega planeta Zemlje, ki mu uspeva posebna vrsta sporazumevanja, to je govor. Zmožen je poimenovanja stvari, zmožen je kompleksnega učenja, abstraktnega razmišljanja. Zmožen je zapisovati in narisati svoja hotenja, razmišljanja, čustvovanja, abstraktna razmišljanja. Človeku ni tuje merjenje razdalj, časa, mase, volumna, definicija meril, izdelovanje merilnih naprav. Človek je nadvse radoveden in hrepeni po razumevanju sebe, sveta, narave na Zemlji in sveta, ki se pojavlja na nebesnem svodu. Razvoj človeštva lahko primerjamo z razvojem slehernega od nas. Ko se rodimo smo nemočni a radovedno črpamo od staršev in okolja vse kar nam pomaga pri sporazumevanju in dojemanju sveta. Počasi se postavimo na noge, poimenujemo starše, sorodnike, predmete, postavljamo vprašanja in zahteve, rišemo, uporabljamo orodja, izdelujemo hiše v pesku, radovedno gledamo v lučke, ki svetijo na nebu, itn. Ravno pisava in risbe nam pomagajo, da iz preteklosti potegnemo zgodovinsko sliko razvoja našega rodu. Med naše večje uspehe sodi tudi astronomija, veda ki se ukvarja predvsem z dogajanjem na nebu. To je oddaljeni svet, ki se nam zdi (se nam je zdel) tako tuj in daleč, da ga ne bomo nikoli dojeli, razumeli. A temu ni čisto tako. Z majhnimi a vztrajnimi koraki smo prišli zelo daleč v razumevanju oddaljenega prostora, ki ga Slovenci imenujemo vesolje. Hkrati smo tudi poleteli na Luno in okrog Zemlje, s sateliti pa celo zapustili naše Osončje. Pa pogljemo od kod smo podedovali pojem "astronomija". Astronomíja iz starogrške besede - astronomía = ástron + nómos - zakon o zvezdah). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše: "astronomija -e ž (i) znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo."
Astronomija je torej znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem, raziskovanjem in razlago pojavov v Vesolju. Ukvarja se z nebesnimi telesi, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete, spremljevalce planetov, naravne satelite (trabanti, sateliti, lune ali meseci), na zvezde (zvezde stalnice oziroma nepremičnice), na galaksije (megličaste zvezdne sestave, ki vsebujejo po nekaj sto milijard zvezd). Posebno poglavje predstavlja teoretična astronomija, ki zajema povezovanje znanih dejstev o nebesnih telesih v skladno oblikovane fizikalne modele in matematične enačbe. Ukvarja se tudi z modeliranjem simulacij razvoja posameznih teles, kar nam daje bodisi vpogled na razvoj na primer našega planeta Zemlje, ali prikazuje in odraža pojave, ki spremljajo razvoj zvezde ali celo celotnega vesolja, njegovega nastanka in bodočega razvoja. Ástrofízika je mlajša veda, ki se ukvarja z uporabo fizikalnih zakonov pri astronomskih pojavih. Astrofizika še posebej tako zajema področje zvezd (zvezdna astronomija in zvezdna statistika) in se ukvarja z razlago vseh pojavov in parametrov (atributov), ki so bistvenega pomena za razvoj posameznega objekta in poskuša iz znanih dejstev strniti smiselno oblikovane in seveda enostavne, fizikalne zapise, enačbe. Če strnemo misli, definicij neke vede je lahko več, a za vse vede velja nek splošen konsenz in sicer, da se za vedami, znanostjo, tudi astronomijo, skrivajo "večna" vprašanja in hrepenenja človeškega rodu: zakaj smo taki kot smo, od kod prihajamo, kam gremo, kaj je bilo in kaj bo, ko nas več ne bo, zakaj je svet tak kot je, kako ga lahko spreminjamo in ali lahko napovedujemo ali celo vplivamo ma bodoče dogodke. (želja po olajšanju življenja, obvladovanju tehnologij in genoma življenja, želja po zdravju, napovedovanju vremena, razumevanju vesolja, napovedovanju mrkov, želja po potovanju na druga nebesna telesa, ...). Pa ostanimo pri astronomiji in jo po poglavjih, po korakih počasi vpeljimo, opišimo z metodo, ki ji pravimo tudi znanstvena. Vse mora biti merljivo, ponovljivo ali vsaj napovedljivo preko definicij aksiomov, zakonov in ustreznega matematičnega zapisa. Pa pogljemo, kako in kam smo prišli na področju astronomije.

O koordinatnih sistemih na nebesni krogli,

Koliko zvezd je na nebu v jasni noči? V jasni noči brez mesečine lahko našteješ od dva do tri tisoč zvezd. Daljnogled ti jih razkrije veliko več, zdi se ti , kot da so zvezde pritrjene na nevidno nebesno kroglo (sfero), katere polovica (nebes, svod) se boči nad tabo, ti pa si prav v njenem središču. Zdi se ti tudi, da so zvezde od tebe enako oddaljene. To seveda ne drži. Zvezde so v prostoru zelo daleč druga od druge in so tudi različno oddaljene od nas. Poleg Sonca nam najbližja zvezda Alfa Kentavra je od nas oddaljena več kot štiri svetlobna leta. Zvezde torej vidimo na nekem ozadju, ki ga imenujemo nebesna krogla ali nebesna sfera. Svetlejše zvezde z malo domišljije lahko povežemo v različne podobe ali skupine, ki jim pravimo ozvezdja. Sedem svetlih zvezd ozvezdja Veliki medved oblikuje voz z ojesom-Veliki voz. Meje vsakega ozvezdja so dogovorjene, poznamo 88 ozvezdij. Zvezde ozvezdja navadno označujemo z grškimi črkami: a (največkrat najsvetlejša zvezda ozvezdja), b, g, d itd. Nekatere zvezde imajo lastna imena: Severnica je a Malega medveda, Sirij je a Velikega psa, Mizar je x Velikega medveda...

A. Nebesna krogla in ekvatorski koordinatni sistem

Slika 1: Točke in krogi nebesne krogle (sfere)

O-središče nebesne polkrogle, kjer je opazovalec
Z- zenit (nadglavišče), Z'- nadir (podnožišče)
P- severni nebesni pol (tečaj), P'- južni nebesni pol
E- vzhod, W- zahod, S- jug, N- sever
ZO- navpičnica, PP'- nebesna os
EAW- nebesni ekvator, ESW- horizont (obzorje)
NPZ- nebesni meridian (poldnevnik)
f - geografska širina opazovališča

Stran 3(16)

A.1.1. Vidnost ozvezdij in ostalih nebesnih objektov v različnih letnih časih

Pozimi krasi večerno nebo skupina izrazitih ozvezdij, med katerimi je najlepši Orion z znano meglico M42. Meglica se lepo vidi s prostim očesom, še lepše pa z daljnogledom. Orion in meglico M42 boste ujeli na film že pri nekaj sekundni ekspoziciji.

Svetle zvezde Rigel v ozvezdju Oriona, Sirij v Velikem psu, Prokijon v Malem psu, Poluks v Dvojčkih, Kapela v Vozniku in Aldebaran v ozvezdju Bika tvorijo znameniti Zimski šesterokotnik. V ozvezdju Bika se s prostim očesom zelo lepo vidi razsuta kopica M45 z imenom Plejade.

Objekti, ki jih ni težko prepoznati - ZIMA:
- M45 **** (rk Plejade - Bik),
- Hijade **** (rk - Bik, leži blizu zvezde Aldebaran),
- M42 in IC434 **** (m - Orion),
- M1 ** (pm - Bik),
- M43 (m - Orion),
- M35 ** (rk - Dvojčka),
- M41 (rk - Veliki pes),
- M78 (m - Orion),
- ngc2237 ** (m Rozeta - Samorog ali Enorog),
- ngc2264 ** (m in rk - Samorog),
- IC405 ** (m - Voznik),
- NGC2392 (pm Eskim - Dvojčka),
- M93 (rk - Krma), ...
Delno povzeto po:
- deepsky,
- Messierjev katalog,
- osnove opazovanj

Legenda za tip nebesnih objektov (s čim opazovati):
g - galaksija (teleskop, daljnogled)
rk - razsuta kopica (večinoma daljnogled ali tudi prosto oko)
kk - kroglasta kopica (teleskop, kdaj tudi daljnogled)
m - meglica (teleskop, kdaj tudi daljnogled ali tudi prosto oko)
pm - planetrana meglica (teleskop ali kdaj tudi močnejši daljnogled)

Spomladi so na večernem nebu svetle zvezde: Arktur v ozvezdju Volarja, Spika v Devici in Regul v Levu. Zvezdi Arktur in Spiko najdeš na podaljšku ojesa Velikega voza, zvezdo Regul pa pod Velikim vozom. V ozvezdju Raka se nahaja ena lepših razsutih kopic M44, imenovana tudi Jasli, vidna s prostim očesom, še lepše z daljnogledom.

Objekti, ki jih ni težko prepoznati - POMLAD:
- M44 **** (rk Jasli - Rak),
- M3 **** (kk - Lovski psi),
- M51 **** (g Vrtinec - Lovski psi),
- M101 **** (g Vetrnica - Veliki medved),
- M104 **** (g Sombrero - Devica),
- ngc4565 in ngc4559 **** (g - Berenikini kodri),
- M81 in M82 **** (g - Veliki medved),
- M64 (g - Berenikini kodri),
- M48 (rk - Vodna kača),
- M67 (rk - Rak),
- M53 (kk - Berenikini kodri),
- M97 (pm Sova[Owl]- Veliki medved),
- M108 (g - Veliki medved),
- gruča galaksij v Devici (M91, M88, M90, M89, M87, M86, M84 - polje veliko okrog 10°),
- ...,
- dvojna zvezda zeta Velikega medveda **** (Mizar in Alkor - Veliki medved), - zeta Velikega medveda (Mizar in Alkor) (720")
- zeta Velikega medveda (Mizar A, B) (14.5")

- ...,

Poleti so na večernem nebu svetle zvezde: Vega v ozvezdju Lire, Deneb v Labodu in Altair v Orlu. Te tri zvezde tvorijo Poletni trikotnik. Ozvezdje Laboda nekateri imenujejo tudi Severni križ. Dvojna zvezda Albireo, b Laboda, je najlepša dvojna zvezda na nebu, vidna že z malo večjim daljnogledom. Nizko na južni strani neba v tem času sveti zvezda Antares v ozvezdju Škorpijona. V šibkem ozvezdju Herkula se nahaja najsvetlejša in najlepša kroglasta kopica M13, vidna že z daljnogledom. Med ozvezdjem Kozoroga in Škorpijona se nahaja šibko ozvezdje Strelca, v smeri katerega leži središče naše galaksije (v bližini razsute kopice M24).

Objekti, ki jih ni težko prepoznati - POLETJE:
- M57 **** (pm Obroč - Lira),
- M27 **** (pm Ročka - Lisička),
- M13 **** (kk - Herkul),
- M8 in M20 **** (m Laguna in Trifid - Strelec),
- M16 ** (m Orel - Kača),
- M17 ** (m - Strelec),
- M24 (rk - Strelec)
- M92 (kk - Herkul),
- M97 (pm Sova[Owl]- Veliki medved),
- M22 (kk - Strelec),
- M28 (kk - Strelec),
- M55 (kk - Strelec),
- M56 (kk - Lira),
- M4 (kk - Škorpijon),
- M5 (kk - Kača), M9 (kk - Kačenosec),
- M10 (kk - Kačenosec),
- M12 (kk - Kačenosec),
- ngc7000 ** (m Severna Amerika - Labod),
- ngc6826 (pm Utrip - Labod),
- IC1318 (m - Labod),
- NGC6992-5 [vzhod] in ngc6960 ** [zahod] (m Tančica - Labod),
- ngc6543 (m Mačje oko - Zmaj),
- skupina meglic IC4606, IC4604, itn, severno od Antaresa (m - Škorpijon),
- ...,
- dvojna zvezda beta Laboda **** (Albireo - Labod),
- dvojna zvezda beta Škorpijona **** (Škorpijon),
- dvojna zvezda epsilon Lire **** (Lira).
- ...,

Jeseni zvečer so za opazovanje najprikladnejša ozvezdja Pegaz, Perzej, Andromeda, ki jih poiščeš s pomočjo Kasiopeje. V ozvezdju Andromede že s prostim očesom opazimo nam najbližjo in na nebu najsvetlejšo galaksijo M31.

Objekti, ki jih ni težko prepoznati - JESEN:
- M31 (M110 in M32) **** (g - Andromeda),
- ngc869 in ngc884 **** (rk "hi in hai" - Perzej),
- M33 **** (g - Trikotnik),
- M15 **** (kk - Pegaz),
- ngc7293 **** (pm Heliks - Vodnar),
- ngc7318A/B, ngc7319, ngc7320 je HCG 92 a, b, c, d, e (g Štefanov kvintet - Pegaz; zahteven),
- M77 (g - Kit),
- M74 (g - Ribi),
- ngc1499 ** (m Kalifornija - Perzej),
- M2 (kk - Vodnar),
- M30 (kk - Kozorog),
- M103 (rk - Kasiopeja),
- M34 (rk - Perzej),
- M52 (rk - Kasiopeja),
- ngc281 ** (m - Kasiopeja),
- IC1396 ** (m difuzna in okrog temne - Kefej),
- IC1805 ** (m - Kasiopeja),
- IC1848 ** (m - Kasiopeja),
- ngc7822 (m - Kefej),
- ...,
- dvojna zvezda gama Andromede **** (Andromeda),
- ...,

Stran 4(16)

Galaksija je oddaljena od našega osončja nekaj več kot dva milijona svetlobnih let, po obliki in velikosti je zelo podobna naši galaksiji Rimski cesti.

Zmeraj vidna Cirkumpularna ozvezdja so: Veliki voz, ki je del ozvezdja Velikega medveda, Mali voz, ki je del ozvezdja Malega medveda, Kasiopeja, Kefej, Zmaj, Žirafa in Ris. Ozvezdje Kasiopeja ima obliko črke W. Ozvezdje Veliki voz je pomembno zaradi iskanja Severnice, zvezda Mizar je dvojna zvezda, vidna že s prostim očesom.

Dvojne in večkratne zvezde, seznam nekaterih "lepših" primerov:
- epsilon Lire (208")
- epsilon Lire 1 (2,6")
- epsilon Lire 2 (2,3")
- SAO 67287 (Lira) (60")
- zeta Lire (43,7")
- delta 1,2 Lire (620")
- delta 2 Lire (86")
- delta 2 Lire B (2,2")
- theta Kače (22,3")
- ksi Kefeja (7,8")
- beta Laboda (34,4")
- omikron 1 laboda (338")
- (107")
- (36,6")
- gama Delfina (9,6")
- epsilon Žrebička (1,1")
- (10,9")
- alfa 1,2 Kozoroga (378")
- alfa 1 Kozoroga (45")
- (44")
- alfa 2 Kozoroga (6,6")
- beta Kozoroga (205")
- beta Kozoroga B (0,8")
- beta Škorpijona (13,6")
- gama Andromede (9,7")
- gama Andromede B (0,5")
- zeta Velikega medveda (Mizar in Alkor) (720")
- zeta Velikega medveda (Mizar A, B) (14.5")
-
Glej tudi:
- doublestars
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublestar.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublenotes.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/springtour.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doubletour.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublestargallery.html

Vsa našteta ozvezdja in ostale označene objekte poišči na vrtljivi zvezdni karti in tudi na nebu, časa imaš dovolj.

A.1.2 Sij nebesnih teles

Nebesna telesa različno močno sijejo ("svetijo"), pravimo, da imajo različen sij. Siju ustreza gostota svetlobnega toka, ki ga oddaja vesoljsko telo in pade na Zemljino površje. Svetlobni tok prestrežemo z očesom ali kakim drugim svetlobnim merilnikom. Svetlobni tok merimo v vatih (W), njegovo gostoto pa v vatih na kvadratni meter (W/m²). V astronomiji uporabljamo za sij nekoliko drugačno enoto. Vesoljsko telo, od katerega prihaja na Zemljo svetlobni tok z gostoto 10^-8 W/m², ima sij prve magnitude, kar zapišemo 1m. Vesoljsko telo, od katerega prihaja svetlobni tok z gostoto 10^-10 W/m², pa ima sij šeste magnitude, kar zapišemo 6m. S prostim očesom zaznamo še vesoljska telesa s sijem 6m. Vesoljska telesa, ki jih s prostim očesom ne zaznamo, imajo sije: 7m, 8m, 9m ... Z daljnogledom, ki ima odprtino 10cm, vidimo še zvezde s sijem 12m. Odprtina tega daljnogleda je okoli 20-krat večja od odprtine zenice človeškega očesa pri nočnem opazovanju. Z najmočnejšimi daljnogledi zaznamo vesoljska telesa s sijem 24m. Vesoljska telesa, vidna s prostim očesom, imajo sij: 5m, 4m, 3m, 2m, 1m, 0m, -1m, -2m itd.

Stran 5(16)

Severnica ima sij 2,1m, zvezda Kapela 0,2m, najsvetlejša zvezda na nočnem nebu Sirij -1,5m, Venera v največjem siju -4,4m, Luna ob ščipu -13m, najsvetlejše telo na nebu - Sonce pa kar (-27m).

Zvezde lahko ločimo tudi po barvi. Ker so zvezde različno vroče, svetijo v različnih barvah. Sonce je rumena zvezda s površinsko temperaturo okoli 6000K. Taka je tudi Kapela v ozvezdju Voznika. Oranžne zvezde imajo površinsko temperaturo okoli 4000K, recimo Aldebaran v ozvezdju Bika.

Površinske temperature rdečih zvezd so okoli 3000K, taka je zvezda Betelgeza v Orionu. Zvezde z višjo površinsko temperaturo od površinske temperature Sonca so bele, naštejmo jih nekaj: Sirij, Vega, Spika, Deneb. To so zvezde s površinsko temperaturo od 10 000 do 20 000K. Bolj redke so modrikasto bele ali modre zvezde, ki imajo površinsko temperaturo nad 30 000K. Povezavo med barvo in temperaturo si najlažje zapomniš, če pomisliš, kako se spreminja barva železa, ki ga kovač segreva, od temno sive, rdeče, oranžne do bele. Zakaj zvezde nizko nad obzorjem utripajo in celo spreminjajo barvo?

A.2. Lega vesoljskih teles in koordinatni sistem

Lego kraja na Zemlji določata dva podatka: zemljepisna dolžina in zemljepisna širina. Zemljepisno dolžino merimo od začetnega (Greenwiškega) meridiana (poldnevnika), širino pa od Zemljinega ekvatorja. Zemljepisna dolžina Ljubljane je 14^o32' vzhodno od Greenwicha (E), zemljepisna širina pa +46^o3' severno od ekvatorja (N). Zemljo si predstavljajmo prepredeno z mrežo poldnevnikov in vzporednikov. Če to mrežo preslikamo na nebesno kroglo, kamor projeciramo vesoljska telesa, dobimo nebesno koordinatno mrežo. Zemljinemu ekvatorju ustreza nebesni ekvator, Zemljinim meridianom pa deklinacijski krogi (glej sliko 2). Lego vesoljskega telesa na nebesni krogli določata dva podatka-nebesni koordinati: rektascenzija (a) in deklinacija (d).

Stran 6(16)

V tem primeru govorimo o navidezni legi. Pravo (dejansko) lego telesa v prostoru določa še tretji podatek, to je razdalja ali oddaljenost telesa od nas. Deklinacija je podobna zemljepisni širini, rektascenzija pa zemljepisni dolžini. Deklinacijo merimo od nebesnega ekvatorja do severnega (od 0^o do +90^o) in južnega (od 0^o do -90^o) nebesnega pola. Severna deklinacija je pozitivna, južna pa negativna. Rektascenzijo pa merimo od deklinacijskega kroga, ki gre skozi točko g (pomladišče). To je točka na nebesnem ekvatorju, v katero pride Sonce pri svojem navideznem letnem gibanju ob spomladanskem enakonočju, okoli 21. marca. Rektascenzijo ponavadi povemo v časovnih enotah od 0 ur do 24 ur (eni uri ustreza 15^o, štirim minutam torej ena kotna stopinja).

Slika 2: Koordinatni sistem na Zemlji in na nebesni krogli, primerjava

l- zemljepisna dolžina, f- zemljepisna širina
G- Greenwich, skozi katerega poteka začetni poldnevnik (meridian) in od koder merimo zemljepisno dolžino
a- rektascenzija, d- deklinacija, g- točka gama (pomladišče)

Stran 7(16)

Slika 3: Ekvatorski koordinatni sistem

vz- vzporednik; narisana je dnevna pot zvezd ĺ, ĺ₁ in ĺ₂ z enako deklinacijo, toda različno rektascenzijo. Vse te zvezde kulminirajo na isti višini, vendar v različnih časih. Istočasno kulminirajo le zvezde z enako rektascenzijo. Nebesno telo kulminira, ko je najvišje nad obzorjem, to je zgornja kulminacija, oziroma najnižje nad obzorjem ali pod obzorjem, to je spodnja kulminacija. Kulminacija je prehod nebesnega telesa čez krajevni meridian ali poldnevnik.

Stran 8(16)

B. Splošno o zvezdni karti

Za hitro orientacijo na nebu in spoznavanje najvažnejših ozvezdij v glavnih obrisih nam najbolje pomaga vrtljiva zvezdna karta, ker nam takoj pokaže, katera ozvezdja so ob določenem času na nebu. Nebo kaže zaradi vrtenja Zemlje okrog lastne osi in zaradi gibanja Zemlje okoli Sonca neprestano nekoliko drugačno podobo. Vrtljiva zvezdna karta pa je narejena tako, da pokaže vsako uro kateregakoli dne le tiste zvezde, ki so takrat na nebu. Hkrati v grobem pokaže tudi deklinacijo in rektascenzijo nebesnega telesa, ki ga opazujemo. Zaradi skromnih priročnih dimenzij ni na karti mnogih podrobnosti, ki jih bodo zahtevnejši astronomi našli v zvezdnih atlasih.

Vrtljiva zvezdna karta je sestavljena iz dveh delov, ki sta vrtljivo speta.

a) Na nevrtljivem delu se nahajajo ozvezdja z zvezdami, ki jih vidimo s prostim očesom in nekateri svetlejši oziroma pomembnejši Messier-jevi objekti, označeni s črko M in številko. Messier-jev katalog vsebuje: meglice, galaksije, razsute kopice, kroglaste kopice in planetarne meglice. Vidni deli Rimske ali Mlečne ceste so označeni s pikicami. Zaradi boljše preglednosti so svetlejše zvezde posameznih ozvezdij povezane s črtkanimi črtami, like ki tako nastanejo si lažje zapomnimo. Zvezdna karta obsega vsa važnejša ozvezdja, ki so vidna iz srednje Evrope.

Nebesni meridiani so razmaknjeni na 15^o oziroma 1h, nebesni vzporedniki pa na zenitni krog (deklinacija d_Z=j_Lj=+46^o3'), cirkumpolarni krog (d_C=90^o- d_Lj=+43^o57'), severni obratnik (d_SO=+23,5^o), nebesni ekvator (d_E=0^o) in južni povratnik - obratnik (d_JO=-23,5^o ). Gostejša stopinjska mreža bi motila.

Zvezdno polje obdaja še obroč z meseci in datumi po 5 dni, kar zadostuje. Zunanji obroč zvezdne karte obsega razdelitev celotnega horizonta na stopinje v koraku 30^o in na pripadajoča znamenja zodiaka od Ovna od 0^o do 30^o ter do Rib od 330^o do 360^o oziroma 0^o.

Stran 9(16)

Zenitni krog obsega zenitu najbližja ozvezdja. Znotraj Cirkumpolarnega kroga ležijo zvezde nadobzornice za kraje z enako geografsko širino kot jo ima Ljubljana. Ozvezdja Cirkumpolarnega kroga so: Veliki voz, ki je del ozvezdja Velikega medveda, Mali voz, ki je del ozvezdja Malega medveda, Kasiopeja, Kefej, Zmaj, Žirafa in Ris. Severni in južni obratnik sta meji, ki ju doseže Sonce v svojem navideznem gibanju po nebu na prvi poletni dan (okoli 22.6., poletni Sončev obrat, kres ali poletni solsticij) in prvi zimski dan (okoli 22.12., zimski sončev obrat, božič ali zimski solsticij). Na karti je še črtkano vrisana krivulja ekliptike, ki seka nebesni ekvator v dveh točkah, v pomladišču (točka g) in jesenišču (točka W). Ekliptika je navidezna pot Sonca po nebesni krogli. Točka gama leži danes v ozvezdju Rib in je tudi izhodišče ekvatorskega koordinatnega sistema.

Še beseda o težavah nebesnega (ekvatorskega) koordinatnega sistema. Zemlja je geoid, in ker je njena os rotacije nagnjena glede na ekliptiko (23,5° gled na pravokotnico), pride zaradi delovanja Lune in Sonca (z gravitacijsko silo ustvarjata navor na Zemljo) do precesije - Zemlja je neke vrste vrtavka.

Čas precesije (opletanje osi) je približno 26000 let. Posledice precesije so premik osi - severnega in južnega pola, pomladišča, itn. Iz povedanega sledi, da se koordinatni sistem, ki je vezan na pomladišče, stalno spreminja. Točka gama (pomladišče) se v eneme letu premakne za 50.3 ločnih sekund [ 360*3600"/25771,5 = 50,29" ] ali za 1 ločno stopinjo vsakih 71,6 let - recimo v življenju človeka. Zaradi premika pomladišča se to pozna v letnem časovnem zamiku prihoda Sonca v pomladišče in sicer za približno 20 minut prej [365.25*24*60 min *(50.29/(360*3600)) = 20 minut in 24 sekund]. To je tropsko leto (Sončevo leto), ki pomeni ponoven začetek cikla letnih časov. Ta pojav, imenovan tudi precesija enakonočij, je poznal že Hiparh. Obhod Zemlje okrog Sonca glede na zvezde, to je sidersko leto, traja torej približno 20 minut dlje.


Zaradi precesije Zemlje je bilo recimo pomladišče pred 5000 leti premaknjeno v ozvezdje Bika, v bližino Plejad (M45), po naše Gostosevcev. Zaradi precesije imajo nebesne karte (koordinati rektascenzija in deklinacija) le omejeno časovno vrednost in jih je potrebno na novo tiskati vsakih nekaj 10 let. Epohe ki so se uporabljale do danas so: B1900, B1950 in J2000, pri čemer "B" označuje "Besselovo" leto, "J" pa Julijansko. Besslovo epoho je leta 1984 zamenjala julijanska epoha. Sonce pride pri svojem navideznem gibanju v točko gama ob spomladanskem enakonočju ali ekvinokciju (okrog 21.3.), v točko omega, danes v ozvezdju Device, pa Sonce pride ob jesenskem enakonočju ali ekvinokciju (okrog 23.9.).

Na zvezdni karti niso označeni položaji Lune, planetov, kometov in umetnih satelitov, ker le ti zelo hitro spreminjajo lego na nebu. Če kdaj na nebu opazimo v bližini ekliptike v ozvezdjih zodiaka ali živalskega kroga kako svetlejše telo, ki ni kot zvezda označeno na zvezdni karti, je to gotovo eden od svetlejših planetov, torej Merkur, Venera (ki je "Večernica" ali "Danica"), Mars, Jupiter ali Saturn. Od teh najtežje opazimo planet Merkur, ki je zelo blizu Sonca in ga moramo zato opazovati nekoliko pred Sončnim vzhodom ali kmalu po zahodu. Notranja planeta Venero in Merkurja najlažje opazujemo, ko sta navidezno najbolj oddaljena od Sonca, pravimo da je takrat elongacija planetov največja. Vsi planeti vključno z njihovimi lunami so temna nebesna telesa in jih vidimo le zaradi odboja Sončne svetlobe. Ostale planete Uran, Neptun in Pluton opazimo s pomočjo teleskopa. Med Marsom in Jupitrom kroži več tisoč malih "planetov" imenovanih planetoidi. Planete najlažje opazujemo, ko so na nasprotni strani neba kakor Sonce, pravimo da so planeti takrat v opoziciji in so nam najbližji.

Stran 10(16)

b) Vrtljivi del karte je folija na kateri so označene strani neba in ure v obroču.

Znotraj časovnega obroča je del karte zatemnjen in predstavlja del neba, ki ni viden, ker so ozvezdja pod obzorjem, prozorni eliptični del karte pa označuje tisti del neba, ki je viden ob danem datumu in uri. Rob eliptičnega prozornega dela karte je horizont.

B.1. Kako začneš opazovati z vrtljivo zvezdno karto?

Imena ozvezdij so zapisana z velikimi tiskanimi črkami, imena zvezd in ostalih objektov pa z malimi tiskanimi črkami. Sliko neba v danem trenutku dobiš tako, da na robu zvezdne karte poiščeš ustrezen datum, nato zavrtiš vrtljivi del karte (folijo), tako da se ura opazovanja ujema z datumom. Sliko zvezdnega neba kaže prozorni del vrtljive folije. Kako poiščeš ozvezdja, ki so na karti, tudi na nebu? Če smo obrnjeni proti severu, in če držimo karto nad seboj, tako da sever na karti kaže proti severu, potem sovpadajo tudi ostale strani neba s smermi neba na karti, ozvezdja na karti pa se ujamejo s podobo ozvezdij na nebu, so tudi v enaki legi.

Kar moraš najti sam, je samo sever na resničnem horizontu. Vsi poznamo ozvezdje Velikega voza, poiščemo ga in na vsakomur poznan način poiščemo Severnico. Zadnjo stranico Velikega voza navidezno podaljšamo za petkrat v nasprotni smeri zadnjega kolesa in že smo pri Severnici, lahko si pomagamo z roko. Severnica leži tik ob osi vrtljive zvezdne karte, ki je hkrati os vrtenja našega planeta in tudi nebesna os.

Zvezdno karto čitaj ob zasenčeni luči, da ne sije v oči. Svetloba naj bo po možnosti rdeče barve in naj bo le toliko močna, da še spoznaš ozvezdja. Pri opazovanju ozvezdij pa svetilko ugasni.

C. Primeri za uporabo vrtljive zvezdne karte in vaje

Stran 11(16)

C.1. Kaj najdemo na nebu 10. januarja ob osmih zvečer, katera ozvezdja vzhajajo in katera zahajajo?

Zavrti vrtljivi del zvezdne karte tako, da se bosta prekrivala 10. januar in osma ura zvečer. Ozvezdja, ki jih vidiš v eliptičnem izrezu zvezdne karte, najdeš na nebu imenovanega dne ob osmih zvečer. Karto držimo nad seboj, tako da smeri neba na karti sovpadajo s smermi na horizontu. Na jugovzhodnem nebu boš takoj našel tako na karti kot na nebu ozvezdja: Orion, Dvojčka, Bik, Voznik, Veliki pes. Ozvezdje Leva vzhaja, ozvezdje Lire na severozahodu zahaja, Kit je na jugozahodu, ozvezdje Andromede je blizu zenita itd. Cirkumpolarna ozvezdja pa so tako in tako zmeraj nad obzorjem.

C.2. Kaj je na nebu opolnoči 27. maja, katera ozvezdja zahajajo in katera vzhajajo?

Odgovori sam!

C.3. Kaj nam kaže nebo 10. avgusta ob tretji uri zjutraj, katera ozvezdja vzhajajo in katera zahajajo?

Odgovori sam!

C.4. Katere zvezde so 25. avgusta na nebu?

Podnevi zvezd ne vidimo, ker je nebo zaradi Sonca preveč svetlo. Prav pa je vendarle, da se zavedamo, da so zvezde tudi podnevi na nebu. Astronavti, ki se dvigajo nad goste plasti zemeljske atmosfere, jih vidijo, gledali so jih tudi z Lune, ki je brez atmosfere.

Stran 12(16)

Če torej postaviš datum 25. avgust na dvanajsto uro opoldne, najdeš prav zanimivo sliko: blizu Sonca sveti v oddaljenosti 84 svetlobnih let zvezda Regul v ozvezdju Leva. To je zimsko ozvezdje.

C.5. Naštej ozvezdja zodiaka (živalskega kroga), koliko jih je, v katerem ozvezdju leži pomladišče, ali se pomladišče premika, razloži? Kako to, da je pomladišče označeno s črko gama (g)?

C.6. Določevanje Lunine lege

Lune, zaradi njenega relativno hitrega gibanja okoli Zemlje (27,32 dni) glede na zvezde, ne moremo enostavno prikazati na priloženi zvezdni karti. Karta bi postala tudi nepregledna. Zato pa Luni lahko sledimo na njenem tiru, ko je zdaj malo pod ekliptiko, zdaj malo nad njo, vendar v glavnem na njej in od časa do časa pokrije kako zvezdo ali celo kak planet. Tak dogodek imenujemo konjunkcija. Konjunkcija je pojav, ko se telesi za opazovalca na Zemlji navidezno srečata. Pogosto pravimo, da sta telesi v konjunkciji. Luna vedno znova tvori z zvezdami in planeti, ki jih srečuje in prehiteva, lepe prizore. Z zvezdno karto nazorno doživljamo neprestano gibanje v vesolju. Kako s pomočjo karte približno določimo čas vzhoda in zahoda Sonca? Navidezno letno pot Sonca na nebu opisuje na karti črtkana krivulja ekliptike. Datum za katerega me zanima vzhod Sonca, poiščem na robu karte in ga s premico povežem s središčem karte. Tam kjer premica seka ekliptiko, se nahaja Sonce na določeni datum. Zdaj samo še zavrtimo vrtljivi del karte tako, da se vzhodni horizont dotika sečišča, to je Sonca in ob datumu na robu karte preberemo uro vzhoda Sonca. Na prvi poletni dan 21. junija Sonce vzide približno ob 4. uri zjutraj, preveri s pomočjo karte. Seveda je vzhod Sonca odvisen od lege kraja na Zemlji, vendar za Slovenijo ta razlika ni večja kot 13 minut. Kje pa vzhaja Sonce prej, v Lendavi ali v Bovcu in kje prej zahaja? Za uro zahoda Sonca velja enak postopek, le da se sečišča (Sonca) dotakne zahodni horizont. Na prvi poletni dan 21. junija Sonce zaide približno ob 20. uri, preveri.

C.7. Kako so povezane nebesne koordinate teles, ki sta v konjunkciji?

C.8. Meteorji in kometi

Meteorjev in kometov sploh nismo obravnavali, kar pa ne pomeni, da jih ne smemo opazovati z zvezdno karto. Zelo zanimivo in poučno je spremljati pot kometa po nebu in spremembe lege vnašati na karto. Enako velja za sledi meteorjev in bolidov. Če boste veliko opazovali, boste mogoče odkrili nov planetoid, komet ali celo eksplozijo supernove, kar še ni uspelo nobenemu Slovencu, vsaj do leta 1997 ne (do leta 2008 pa je Slovencem uspelo odkriti planetoid, supernovo in komet, velik razvoj in uspeh slovenske astronomije).

Stran 13(16)

Pa veliko sreče in potrpljenja, pazite na zdravje, pozimi se namreč lahko med opazovanjem hitro podhladite.

Opazovanje neba z vrtljivo zvezdno karto lahko dopolnimo z domačo astronomsko revijo Spika ali kako tujo revijo, recimo Sky &Telescope.

Literatura: 	Marjan Prosen, France Avsec: Astronomija,
Kunaver Pavel:  Vrtljiva zvezdna karta.

Avtor:          Zorko VIČAR, prof.
Oblikovanje in izdelava slik:  Martin TEGELJ
Zvezdna karta in priloga sta del Navodil za eksperimentalno 
delo dijakov pri pouku fizike v srednjih šolah.

Izdala: Raziskovalna postaja GIMNAZIJE ŠENTVID, 
Prušnikova 98, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel. (061) 15 21 677

Tisk: SECOM trade d.o.o.  Naklada: 300 izvodov	3. izdaja Ljubljana, 1998

Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-95/96 z dne 14.5.1996 šteje 
strokovno gradivo med proizvode, za katero se plačuje 5 ( davek 
od prometa proizvodov.

Slika M31: M31, Andromedina galaksija je nam najbližja galaksija in je od nas oddaljena okrog 2 milijona sv.l.. Podobna je naši galaksiji in je vidna že s prostim očesom, še lepše pa z daljnogledom, na večernem jesenskem nebu. Podobno sliko je moč posneti že z 200 mm-skim teleobjektivom, 10 minutno ekspozicijo in sledenjem. Poskusite, film naj bo vsaj 200 ISO. Danes, ko imamo na razpolago digitalne fotoaparate (DSLR - Digital Single Lens Reflex camera), je ta naloga še lažja (po minuti ali dveh so rezultati že na PC-ju).

DODATKI

1. OCENJEVANJE KOTOV Z IZTEGNJENO ROKO
   
   Pri opazovanjih si včasih predstavljamo, da so vse zvezde pripete na polkroglo nad našim obzorjem - na nebesno kroglo. V tem primeru za merjenje razdalj med zvezdami in za velikosti vidnih objektov (ozvezdij…) uporabljamo enoto "kot". Te kote lahko na preprost način izmerimo s pomočjo iztegnjene roke. Če iztegnemo roko med očmi in opazovano zvezdo ali ozvezdjem, lahko določimo več različnih kotov. Širina iztegnjenih prstov ene roke je približno 22°, od vrha palca do vrha kazalca je 15°, širina pesti je približno 8° in kot med členki zaprte pesti je velik približno 3°. Lahko pa merimo kote tudi z enim prstom na iztegnjeni roki. Širina enega prsta je 2°, prvi členek - gledano od konca prsta - meri 3°, drugi 4° in tretji, najbližji dlani, približno 6°. Kot primer lahko ocenimo kotno razdaljo med zvezdama Alfa in Beta v Velikem vozu, ki znaša 5°. Sicer pa so to približne ocene in v različnih virih dobimo različne podatke.
   
   
   Vir: http://vegas.astronomynv.org/Tutorials/altazimuth.htm
   
   
   www.geocities.com/angolano/Astronomy/PIinSky.html
   
   
   
   Vir: http://www.astro.virginia.edu/class/oconnell/astr130/lec1-f08.html
   
   
   Veliki voz skozi čas.
   
   
2. Izračun gostote svetlobnega (energijskega) toka iz magnitude in obrnjen račun.
   
   
3. RAZLIČNA POGLAVJA IN POJMI IZ ASTRONOMIJE
   
   
4. KRATKA ZGODOVINA ASTRONOMIJE (- delno tudi naravoslovja nasploh)
   
   
5. SEMINAR 11. maj 2001, v sodelovanju s FMF - kaj in kje opazovati
   
   
6. Komet C/2002 C1 Ikeya-Zhang in elementi tira
   (Spika, junij 2002)
   
   
7. 
   Ena zadnjih verzij kozmologije
   
   
8. TELESKOP
   -osnovni tipi teleskopov (princip), povečava, okularna projekcija ...

Albireo

Najlepši par na nebu.


Kako ga najdemo.

Ozvezdja

* ozvezdje je v celoti vidno iz naših krajev
/ ozvezdje je delno vidno iz naših krajev
- ozvezdje ni vidno iz naših krajev

	Kratica	Latinsko ime	Slovensko ime
*	And	Andromeda	Andromeda
*	Ant	Antlia	Zračna tlačilka
-	Aps	Apus	Rajska ptica
*	Aql	Aquila	Orel
*	Aqr	Aquarius	Vodnar
-	Ara	Ara	Oltar
*	Ari	Aries	Oven
*	Aur	Auriga	Kočijaž
*	Boo	Bootes	Volar
*	Cae	Caelum	Dleto
*	Cam	Camelopardalis	Žirafa
*	Cap	Capricornus	Kozorog
-	Car	Carina	Gredelj
*	Cas	Cassiopeia	Kasiopeja
/	Cen	Centaurus	Kentaver
*	Cep	Cepheus	Kefej
*	Cet	Cetus	Kit
-	Cha	Chamaeleon	Kameleon
-	Cir	Circinus	Šestilo
*	CMa	Canis maior	Veliki pes
*	CMi	Canis minor	Mali pes
*	Cnc	Cancer	Rak
*	Col	Columba	Golob
*	Com	Coma Berenices	Berenikini kodri
/	CrA	Corona australis	Južna krona
*	CrB	Corona borealis	(Severna) krona
*	Crt	Crater	Čaša
-	Cru	Crux	Južni križ
*	Crv	Corvus	Krokar
*	CVn	Canes venatici	Lovska psa
*	Cyg	Cygnus	Labod
*	Del	Delphinus	Delfin
-	Dor	Dorado	Zlata riba
*	Dra	Draco	Zmaj
*	Equ	Equuleus	Žrebiček
/	Eri	Eridanus	Eridan
*	For	Fornax	Peč (Ognjišče)
*	Gem	Gemini	Dvojčka
/	Gru	Grus	Žerjav
*	Her	Hercules	Herkul
/	Hor	Horologium	Ura
*	Hya	Hydra	Vodna kača
-	Hyi	Hydrus	Mala vodna kača
-	Ind	Indus	Indijanec
*	Lac	Lacerta	Kuščar(ica)
*	Leo	Leo	Lev
*	Lep	Lepus	Zajec
*	Lib	Libra	Tehtnica
*	LMi	Leo minor	Mali lev
*	Lup	Lupus	Volk
*	Lyn	Lynx	Ris
*	Lyr	Lyra	Lira
-	Men	Mensa	Miza
/	Mic	Microscopium	Mikroskop
*	Mon	Monoceros	Samorog
-	Mus	Musca	Muha
-	Nor	Norma	Kotomer
-	Oct	Octans	Oktant
*	Oph	Ophiuchus	Kačenosec
*	Ori	Orion	Orion
-	Pav	Pavo	Pav
*	Peg	Pegasus	Pegaz
*	Per	Perseus	Perzej
/	Phe	Phoenix	Feniks
-	Pic	Pictor	Slikar
*	PsA	Piscis austrinus	Južna riba
*	Psc	Pisces	Ribi
/	Pup	Puppis	Krma
/	Pyx	Pyxis	Kompas
-	Ret	Reticulum	Mreža
*	Scl	Sculptor	Kipar
*	Sco	Scorpius	Škorpijon
*	Sct	Scutum	Ščit
*	Ser	Serpens	Kača
*	Sex	Sextans	Sekstant
*	Sge	Sagitta	Puščica
*	Sgr	Sagittarius	Strelec
*	Tau	Taurus	Bik
/	Tel	Telescopium	Teleskop
-	TrA	Triangulum australe	Južni trikotnik
*	Tri	Triangulum	Trikotnik
-	Tuc	Tucana	Tukan
*	UMa	Ursa maior	Veliki medved
*	UMi	Ursa minor	Mali medved
/	Vel	Vela	Jadro
*	Vir	Virgo	Devica
-	Vol	Volans	Leteča riba
*	Vul	Vulpecula	Lisička

Tabela ozvezdij povzeta po ADJ.


Karta Messierjevega kataloga. Vir: http://www.astrofoto.de/messier/highlite/messiersternkarte.jpg

Vir: wiki
Messier Plus Marathon List


Grška abeceda.

Nazaj na domačo stran.
simple astronomy lectures http://faculty.physics.tamu.edu/krisciunas/astro101.html http://faculty.physics.tamu.edu/belyanin/phys306.html http://abyss.uoregon.edu/~js/ast122/lectures/lec02.html http://abyss.uoregon.edu/~js/ast122/index.html http://galileoandeinstein.physics.virginia.edu/lectures/greek_astro.htm http://42explore.com/astronomy.htm http://web.njit.edu/~gary/321/Lecture6.html