Nekateri mejniki

V izdelavi, delovna verzija!!!!!!!!!!!

ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid s prekinitvami deluje najverjetneje že od tridesetih let 20. stoletja. Tukaj je podanih nekaj mejnikov krožka. Spisek ni popoln in se bo dopolnjeval v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.

1. Trideseta leta 20. stoletja - začetki delovanja, brušenje ogledal.

2. Petdeseta leta 20. stoletja, povojni zagon krožka v novi zgradbi gimnazije (Prušnikova 98). Vodenje prevzame prof. Pavel Kunaver, pomaga mu dijak Ludvik Jevšenak in še: Tone Šepec, Jure Pervanje, ... Nabavijo refraktor z objektivom premera 100mm, 6 stelarnih in 1 terestrični okular. Ta generacija posname Luno, najbrž prvi astro posnetek. Do prve faze postavijo na terasi šole observatorij, okrogla zgradba premera 6m, teleskop montiran na središčni steber, pokrit z leseno škatlo na kolesih.
   Krožek pozneje vodijo različni profesorji in dijaki (zagotovo so to bili: dijak Andrej Mohar, prof. Niko Kastelic, Aram Karalič, morebiti še prof. M. Prosen in profesorica Irena Snoj ..., dijaki postavijo na terasi tudi manjši leseni observatorij s streho na protiutež).

3. Osemdeseta leta 20. stoletja - poškodovan refraktor zamenjajo za reflektor tipa Newton (premer 140 mm, gorisce okrog 1m).

4. 1990 ponoven zagon krožka, brez praktičnih izkušenj in vedenja, da na šoli sploh obstaja kakšna oprema ali observatorij.

5. 1991 slučajno odkrili teleskop, ga usposobili, prva opazovanja (Luna). Navdušili smo se nad CCD posnetki, dobili program PCVista za obdelavo CCD posnetkov in nekaj posnetkov iz Observatorija Golovec.
   (Podatek, ki ni direktno astronomski, a je pozitivno vplival na razvoj slovenske astronomije - tega leta tudi končno dobimo, morebiti zadnji trenutek, svojo lastno državo Slovenijo, rodila se je NOVA država, tudi na nebu se rojevajo NOVE zvezde. To leto se tudi konča skoraj vsakodnevno "vadbeno" streljanje iz bližnje vojašnice jugo armade, ki je zasedala staro šentviško - prvo popolnoma slovensko - gimnazijo. Topovske cevi iz stare gimnazije, so končno zamenjale cevi teleskopov. Cena teleskopa glede na na neizmerne količine jugo orožja je neizmerno zanemarljiva, a vendar, tudi zaradi starih časov, še zmeraj capljamo z astronomsko normalnimi državami, čeprav se že kaže določen napredek.)

6. 1992 opazovanje: Jupitra, Saturna, Venere, prvih meglic (M31, M42, M44 ...). Dobili pvi pc.

7. 1993 nabava avtomatskega računalniško vodenega teleskopa MEAD LX200 10", f/10, direktno iz ZDA (ogromno nam je pomagala gospa Marta Medved). Začne izhajati prva astronomska revija Spika, to pomeni zgodovinski prelom v slovenski amaterski astronomiji in slovenski astronomiji nasploh.

8. 1994 prva objava lastnih meritev v Spiki, prva objava opazovanj in slik mrka v Spiki. Prve slike Lune s teleskopom LX200 in objava v Spiki. Začetek dograditve Kunaverjevega observatorija.

9. 1995 prve slike megličastih objektov s teleskopom LX200 in objava v Spiki. Snemanje Lune z videokamero za mikroskop, članek objavili v Spiki. Programiranje teleskopa preko pc-ja. Objava prispevka o krožku v reviji Fizika v šoli. Obiskali gospoda Jožeta Plohla v Frankfurtu in njihov observatorij (Jože je bil dijak Šentviške gimnazije). Začetek sodelovanje z Univerzo za tretje življenjsko obdobje.

10. 1996 sodelovanje v mednarodnem Internetnem projektu AOL (Astronomy on Line). Opazovali in slikali komet Hyakutake.
    Spika objavi prvo naslovnico, ki je bila posneta s strani našega krožka. To je bila slika faz delnega Sončevega mrka, najbrž ena prvih posneta na tak način.

11. 1997 Gregor Vertačnik doseže v Višnjanu 2. mesto na mednarodnem Messierjevem maratonu (to je najbrž še danes najboljša uvrstitev kakega Slovenca na tem maratonu)
    Opazovali in slikali komet Hale-Bopp.

12. 1998 se Gregor spet odlično odreže na Messierjevem maratonu, zasedel je odlično 3. mesto, čeprav je našel kar 99 objektov, 4 več kot leto prej.

13. 1999 končno dobimo CCD kamero ST7, potrdimo prvo novo, objava v Spiki. Organizirali seminar za učitelje z naslovom Ne bojmo se astronomije.

14. 2000 CCD posnetek prve supernove, objava v Spiki in Internetni strani VSNET in ISN.

15. 2001 sodelovanje na seminarju za učitelje astronomije (osnovna šola, izbirni predmet) na Fakulteti za fiziko.
    Spika objavi našo CCD galerijo, v zadnji številki pred začasnim prenehanjem pa še galerijo klasičnih posnetkov Mitja Šiške (klasična fotografija definitivno slabi, CCD slikanje je pač hitrejše in lažje).

16. 2002 dobimo končno spet nov pc in dostop do Interneta direktno v observatorij.

17. 2003 deseta obletnica nakupa teleskopa LX200, ki še zmeraj solidno deluje.
    
    Nadvse tragični padec vesoljskega raketoplana Columbia (ko sem začel s študijem, je prvič poletel).
    Sodelovanje s staro opremo in plakati pri snemanju reklame za Mobitel.

18. Prehodu Venere čez Sonce, 8.6.2004.
    
    
    Ob prehodu Venere, 8.6.2004, se je medijsko dvignili tako rekoč cela Slovenija in Evropa. Za dogodek so se zanimali skoraj vsi (če smo direktni): izobraženci, delavci, kmetje, tako otroci kot dedki in babice. Poznam gospoda, ki je kljub hudi bolezni, hotel spremljati prehod Venere. Tukaj se kaže izjemna in odločilna vloga medijev. Dogodek je imel za Evropo tudi pozitiven kulturni, politični in zgodovinski pomen, saj je v letih 1761 in 1769 prehod Venere prvič združil evropske države v skupnem znanstvenem projektu, jih je »prisilil« v tesnejše znanstveno sodelovanje. Tudi v Sloveniji so se leta 2004, v okviru univerze, nekateri krožki in astronomska društva organizirano vključila v spremljanje prehoda Venere čez Sonce 2004, glej: LJ_VT2004. To je bila vsekakor pozitivna gesta.

    Ob takem lepem in pomembnem pojavu se postavi vprašanje, kako ga privlačno predstaviti v ožjem in širšem okolju? V Astronomskem krožku Gimnazije Šentvid in AD Vega smo se nekoliko preveč pogumno odločili, da se hkrati lotimo zmeraj uspešnih neposrednih opazovanj in prenosa prehoda Venere čez Sonce po Internetu v realnem času. Čeprav se nam je zdelo, da bo prenosov po Internetu kar mrgolelo, in da s tem ne bomo ponudili javnosti nič novega, kvalitetnega, se je izkazalo ravno obratno. Prvi izziv nam je bil tehnično in programsko (mini) projekt sploh pripeljati do faze delovanja. Najprej pa smo se prijavili k sodelovanju v evropskem projektu spremljanja prehoda Venere (Venus Transit 2004, VT-2004) na: http://www.vt-2004.org/. Prijavili smo se tudi zato, da ob dogodku ne bi ostali pasivni. Skočili smo v vodo, ne da bi se čisto zavedali kam plavamo, da smo skoraj brez energije in časa (služba, konec šole, izpiti), da kaj takega sploh speljemo.
    A zadeva je tudi z naše strani imenitno uspela. Glej prispevek:
    
    
    Prehod Venere čez Sonce preko Interneta, 8.6.2004 (Prikupna reklama za astronomijo)
    (Spika, julij-avgust 2004)

Ostalo:
Izjemno pomembne so tudi raziskovalne naloge, ki jih nisem posebej navajal, oglej si nekatere od njih.
Prav tako so pomembni še mnogi ostali dogodki in predvsem osebe (odrasli in učenci), vendar je zmeraj potreben nek kronološki rez, ki pa ni nujno sorazmeren s težo dogodkov, ki so zmeraj merjeni z osebnimi delno čustvenimi vatli.

Zanimivo "Jupitrovo" obdobje.
Jupitrovo leto, Jupitrov obhod okrog Sonca je zaznamoval naš ponovni zagon astronomskega krožka in nadaljnje delo. Leta 1991/1992 smo začeli prva astronomska opazovanja z opazovanjem Lune in Jupitra v Levu. Glede Jupitra je bila zgodba približno takšna. Teleskop smo bolj v igri (nekateri so namreč trdili, da iz Ljubljane opazovanja sploh niso mogoča, kar smo delno celo verjeli) usmerili skozi okno na najbolj svetlo piko na nebu. Na začetku nismo vedeli kaj točno opazujemo. Da opazujemo Jupitra, smo sklepali po štirih svetlih pikicah (lunah) postavljenih v vrsto zraven planeta. Potrditev naših domnev smo našli v reviji Proteus, kjer so bile podane preproste efemeride (takrat še ni bilo as. revije Spika, Interneta, obstajalo je le društvo Javornik). Ko smo torej ugotovili, da je ta svetla pika na nebu Jupiter, in da je bližnje ozvezdje Lev, smo dobili potrditev, da so opazovanja možna tudi iz urbanega okolja. Prvi in najboljši namerilec teleskopa brez iskala je bil dijak Žiga Budja. Počutili smo se nekako takole, kot prvi opazovalci s teleskopi v 17. stoletju.


Podoba Jupitra in Leva (Leo) v večernih urah februarja 1992. Naša prva slučajna opazovanja brez vsakih izkušenj.


Podoba Jupitra in Leva v večernih urah februarja 2004. Jupitru se je na vidnem delu neba, glede na leto 1992, pridružil Saturn v Dvojčkih.
Po ponovnem zagonu krožka, se je za nas tako leta 2004 končalo prvo Jupitrovo opazovalno leto (1992-2004). Jupiter namreč rabi za en obhod, Jupitrovo leto, okrog Sonca slabih 12 zemeljskih let.




Jupiter v Levu, maj 2004, minilo je 12 let od kar je bil nazadnje v tej poziciji, minilo je Jupitrovo leto. Zgornjo sliko je posnel in sestavil Dejan Kolarič iz štirih slik, slike je poravnal glede na zvezde. Desno spodaj je Luna, levo od sredine je najsvetlejši Jupiter, zaradi gravitacije angel varuh ostalih planetov.

Isto leto smo tudi prvič opazovali Saturna v Kozorogu (poletje 1992) , kar je bil še eden izmed opazovalnih vrhuncev naše popolnoma samoučne začetniške skupine tistega časa. "Naše" Saturnovo leto še traja, smo komaj čez tretjino. Na spodnji sliki je v Andromedi označena tudi galaksija M31, ki nas je istega leta popeljala v vesolje galaksij, meglic in kopic.

Stevilo obiskov od zadnjega resetiranja števca (pri. vsake pol leta): .

Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si