Venetska pisava je praktično skoraj enaka feničanski pisavi izpred
1050 pr. Kr.. Kar je logično, saj so Feničani in Trojanci bili
povezani. Ko je Troja padla, se je del preživelih naselil na sv Italije
delno na ozemlju današnje Slovenije.
Tako lahko preberemo, de je
Didona, tudi Dido ali Elisa, bila mitološka ustanoviteljica
Kartagine in njena prva kraljica.
Opisana je recimo v Vergilovem epu Eneida. V epu ponudi zavetišče
edinemu preživelemu trojanskemu junaku Eneju, sinu boginje
Venere (Afrodite), ki že sedem let blodi po morju. Tam ji
Enej pripoveduje o padcu Troje in o poteku vojne. Didona se
vanj zaljubi (imela naj
bi tudi otroke z Enejem). Ko Enej zaradi dodeljene naloge odide
v Italijo (baje sodeluje pri
ustanovitvi Rima), ga Didona prekolne in naredi samomor (vrže se na meč
in se hkrati zažge). To se dogaja v 9. stoletju pr. Kr.
Poglejmo si še zgodovinsko zgodbo o maksimalni ploščini lika pri danem obsegu.
Znamenito legendo o prvi kartažanski kraljici Didoni in ustanovitvi mesta
Kartagine najdemo v klasičnem delu Aneida, enega največjih pesnikov antičnega Rima,
Virgila (70-19 pr. Kr.). Leto 815 pr. Kr. je feničanska princesa Didona pobegnila
s svojimi podporniki pred bratom, ki je bil hkrati feničanski vladar in je tudi
umoril njenega moža. S plovbo po Sredozemskem morju zahodno od svojega rojstnega
mesta Tira je pristala na afriški obali, danes je to Tunizijski zaliv.
Iskala je parcelo za izgradnjo skrivališča. Vendar ji lokalni vladar Jarb
željene zemlje ni hotel prodati. Didona se je zelo zvito in spretno pogajala,
prepričala je Jarba, ki je tako prisluhnil njeni "ponižni" želji, da ji
proda zgolj košček zemlje, ki ga je mogoče omejiti s kožo vola. Didona
pa je nato svojim podložnikom premeteno zapovedala, da naredijo zelo ozke
trakove iz volovega usnja in z njimi označijo mejo parcele, ki bo imela
čim večjo ploščino (površino). Na označeni, zaradi trika s trakovi,
kar veliki parceli, je zgradila trdnjavo Birso (po feničansko koža)
in tako je kmalu nastalo znamenito mesto Kartagina. Iz omenjenih
zgodb je nastal t. i. Didonin problem in sicer: Kako določiti
največjo ploščino, ki jo lahko omejijo pasovi iz volovskega usnja
(omejena dolžina)? Pasove so sestavili v krog, saj so že v Antiki
geometrijsko dokazali, da je krog lik z največjo ploščino pri danem
obsegu (od vseh drugih možnih likov) - vir: Bandle, 2017.
Danes ta problem matematično razrešimo preko variacijskega računa.
Glje tudi:
Optimalna oblika zleba - Uni. L., parcialni odvodi in ekstremi - ponovitev,
- Didonin problem maks. površine pri danem obsegu lika.
Kamen iz Nore, ki so ga v 18. stoletju našli na Sardiniji v Italiji
(kraj Nora),
je najstarejši feničanski napis, ki so ga kdaj našli zunaj
feničanskega območja (približno osmo ali deveto stoletja pr.
Kr.). Nakazuje razširjeno trgovsko mrežo, ki so
jo Feničani ustvarili skozi čas.
Nacionalni arheološki muzej Cagliari, Italija.
.
sanskrt_slo_clanek 2
Med kritičnimi zgodovinarji priljubljen epigram pravi:
"Bog je vsemogočen, a celo On ne more spreminjati preteklosti.
Za to je ustvaril zgodovinarje." John Stachel, 1983
(rojen leta 1928 - fizik in filozof znanosti)
Kje je napaka v zlajnani trditvi:
»Čudež je, da smo Slovenci sploh preživeli, ko pa smo tako
majhen narod.«
Resnica je prav nasprotna!
Preživeli smo ravno zato, ker smo ostanek nekoč mogočnega in prevladujočega naroda,
ki je v miru živel v večini srednje Evrope in to od pradavnine,
ki je vsaj 1000 let pred Kristusom razvil tudi svojo pisavo
(predhodnico latinice).
Do danes se je ozemlje skrčilo zgolj na Slovenijo, dokazi za prvobitnost, avtohtonost
slovenskega kmečkega človeka so: enkratna dvojina, šest sklonov, številna (okrog 60)
in izjemna narečja, arhaične besede (gučati, dveri, veda, gora, obrežje, drveti, jar,
palica, kruh, štenge, kapura, upanje, vože, jama, čer-čeri, kal - kalce, vas, hrepenenje, otrok,
kozarec, kupica, kup, gnoj, ogenj, kurent - korant,
nor - norost, dež, graba, zobače, izgovorjava števil - najprej enice, ...),
navade - običaji, legende, stara imena krajev,
ki so jih od Slovencev prevzeli Rimljani, venetski napisi iz 10. - 6. stoletja pred Kristusom,
starejši od rimske države (Atestinske
tablice iz 5. stoletja pred Kristusom), podobnost slovenščine
z bretonščino in sanskrtom, kozolci posejani do Švice.
Bretonci se sami imenujejo
Breizhiz - ljudje z obrežja - "Brežic".
Naši izvirni priimki (čeprav so nastali,
kot povsod po Evropi,
v srednjem veku) pričajo o naši inovativnosti, demokratičnosti,
tudi genski zapis (Y kromosom)
je bližje Čehom in Norvežanom, kot nekaterim, ki nas hočejo na silo pobratiti
(kot kaže imajo "bratski" vsiljivci med "politiki" kar velik uspeh - a zadaj je
nečloveška mašinerija kolonialnih obveščevalnih služb - podobno
kot v Ukrajini in Belorusiji).
Naša narava je izrazito drugačna od sosedov, je introvertirana in prilagodljiva
(tudi naivna), kar sicer tujci cenijo,
a prav ti lastnosti sta nas hkrati, skozi stoletja, stali izgube večine etničnega ozemlja.
Naš temperament je zelo slovaško-češki ... Lep primer naše duše je
zadnja prevara, ki so jo za svojo "kupili" Rezijani, ki se zmanipulirani
večinsko odrekajo slovenstvu. Naj razume kdor more.
V napisu beremo:
(TI) KI SI OD SLOVENCEV, (PRIDI) Z DAROM TROMOŽJU
Ali FONETIČNO :
KI SI UT SLOVONICU S TRUMUŽJATJI DONOM.
Kar je v slovenetskem originalu izgledalo:
XI UTU SLOVONICU S TRUMUSIATII DONOM
Zgornja najdba je iz Karnijskih Alp iz 2. stoletja pred Kristusom -
v Karnijskih Alpah, ki imajo ime po Karnih, enem
izmed venetskih plemen, v današnji severovzhodni Italiji, je kraj z
imenom Lagole di Calalzo. Ime kraja že samo pove, da je povezano z vodo -
lagole je jezerce, medtem ko je Calalzo (fonetično Kalalco) poitalijančena beseda kalce, ali manjšalna oblika
slovenske besede kal. Kal je namreč v slovenščini kotanja s stoječo vodo. Že v davnini so ljudje zahajali v ta kraj,
zaradi njegovega zdravilnega slovesa. Učinek vode so pripisovali enemu izmed venetskih božanstev Trumužijadu,
Trumusijatu ali Trumuskatu, kar v sodobni slovenščini pomeni Tromožje. Venetsko božanstvo Tromožje ali
Trumožijat nedvomno kaže na najtesnejšo jezikovno sorodnost Slovencev in Venetov, ki je ni moglo izbrisati
niti 2500 let. V kraju so našli več venetskih napisov posvečenih Tromožju, saj je predstavljal središče čaščenja
tega venetskega božanstva. Na enem izmed napisov na ročaju posode za zajemanje vode, pa je tudi napis
KALO DIBA (DIVA), kar pomeni KAL ČUDEŽA ali čudežna kotanja s stoječo vodo. V staroslovenski besedi
DIBA namesto DIVA, zaradi betatizma v rodilniku ednine, namreč gre za pomen "čudeža". Za nas Slovence pa je
še pomembnejši napis na ročaju Ca 62, prav tako iz tega najdišča. Napis izhaja iz pozne venetske dobe, ko so
Veneti že prevzeli latinsko abecedo in bili že podvrženi postopnemu raznarodovanju. Če so črke že latinske, pa je
jezik še zmeraj venetski oz. slovenetski, kar je razvidno iz pomena besed. Prav tako pa je venetski tudi način pisanja,
kar kaže punktiranje pri nekaterih črkah in pisanje brez presledka (“in continuo”).
Še izjemen napis - 4. stol. pred Kr., atestinska žara.
V OUGON TAJ VUGISON JAJ BRIGDINAJ JEGO
In Slovenian:
V ogenj ta, ugašene, naj gredo, brige in skrbi njegove.
In English:
Into this fire, extinguished, let them pass: his cares and sorrows.
Škocjanski napis - OSTI JAREJ (Ostani mlad.)
iz časov pred prihodom Rimljanov.
Ostali smo mladi, "kar nas je
sinov slovenske matere!" (pravi Prešeren v originalu Zdravice,
uradna verzija je s strani "šumadijske" klike cenzurirana)
- Slovenci smo torej živi fosili, kako dolgo še?
To kar (nas) niso pokončali Nemci, Italijani in Madžari
bodo, kot kaže, dokončali bratje "brača". Mesta so že padla,
vasi pa se hitro praznijo - in to je razlika med današnjim časom
in starimi časi (Avstrija, Rim) - takrat so kmetje
ohranili staro kulturo za nas, mi pa jo bomo dokončno zapravili
za potomce. Tako kot smo izgubili svoj jaz
v Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem - no,
ni še vse izgubljeno, a biološko in kulturno smo na psu.
In to ravno v trenutku, ko se je zdelo samoumevno, da bomo preživeli,
ko smo Obre in Avare, ki smo jih vojaško premagali že v 9. stoletju,
dokončno pregnali leta 1991 -
a kot kaže, temu ni tako - ta zmaj v miru in po tihem pod krinko novoreka
moderne sociologije
neizprosno melje svoje žrtve (pod krinko človekovih pravic žre kulturo,
ki ga je sprejela, oziroma so mu jo dodelile velesile po prvi vojni) ...
Smo v popolni paralizi neobizantinskega zmaja - in kdo so Obri in Avari, tisti iz
8. in 9. stoletja in kje so danes?
Avari in Obri so Bolgari in ostali prišleki,
ki jih danes imenujemo "južni Slovani",
a to so v resnici ljudstva iz srednje Azije,
ki so prevzela slovanski, venetski (lingua franca), jezik,
podobno kot so vsa priseljena ljudstva
v ZDA sprejela angleški jezik.
Zadnji svoje vrste smo in ... Tako malo nas je ostalo (mini evropski rezervat
starega ljudstva z dvojino), a
brutalnim kolonizatorjem smo še zmeraj odveč in sedaj pripravljajo
dokončno rešitev slovenskega vprašanja (podobnost z Judi)
- ta rešitev je znana iz sporazuma
Stalin-Hitler, Hitlerjev načrt je hvala Bogu propadel, a kaj, ko je njemu enak,
preživel Stalinov načrt (v navezavi z muslimanskimi fundamentalisti,
ki javno zanikajo holokavst) in njegova brutalna
politika bo pokončala, ne samo nas, ampak vse EU naivneže.
No - EU kultura ne bo prvič propadla. Protislovno a resnično,
izobilje bolj škoduje kot skromno trdo življenje.
Evropa je, zaradi neprijaznega podnebja - klime, posledično
težkega življenja, zmeraj znala, zaradi naravne želje po preživetju,
razviti, protislovno, nek navidezni kulturni, socialni in ekonomski
raj, ki nato kot magnet privlači
ostala ljudstva (ki zmeraj znova uničijo, požgejo in razrušijo "Rim"),
a to izobilje hkrati pomeni konec zagona, pomeni
propad generacij rojenih v izobilje truda staršev - in taki cikli se
v Evropi pojavljajo skozi tisočletja. Tisto, kar je poučno, je, da
so Slovenci v tem kaosu trpljenja, izobilja in pohodov raznih hord,
uspeli ohraniti prvobitno izročilo, jezik, itn, izpred
vsaj 3000 let. No, tudi ostala ljudstva so naslednice
svojih prednikov, a redka so uspela ohraniti toliko
avtohtonega (arhaične besede, zgodbe, dvojino, sklanjatve, ...)
- res smo živi fosili.
Slovenska beseda, plemenita zgodovina, je zapisana z lastno pisavo (vsaj pred 3000 leti) in
slovenska duša je rodila demokracijo (izbira karantanskih knezov) ŽE,
ko so plemena, ki nas danes
učijo lažne zgodovine in lažne demokracije, še darovala lastne sinove na oltar okrutne
plemenske oblasti in je bila njihova edina "pisava" zapisana v spominih na
nasilje nad lastnim in zavojevanimi ljudstvi, plemeni.
Pričevanja o Slovencih v Rimskem imperiju in pred tem.
Zgodovinska pričevanja in jezikovne sledi govorijo o
nepretrganem obstoju slovenske etnije in slovenskega jezika
v rimskem obdobju. Izmišljena teorija o "romaniziranih staroselcih"
nima nobene podlage.
V rimski dobi so znana slovenska imena, kot so n. pr. Trgeste (tržišče), Oterg (otržje), Dravus (Drava), Saloca (Zaloka), Longaticum (Logatec), Poetovio (Ptuj), AdPirum (Hrušica) itd.
Po odhodu Rimljanov in potem leta 568 Bizantincev je v Noriku zgodovinsko izpričana slovenska država,
ki jo leta 593 in 595 napadejo Bavarci z ropskimi nameni. Pa pravijo, da so ta čas komaj prihajali neki Slovani...
V Ziljski dolini (področje je po letu 1918 ostalo v Avstriji)
še danes redijo odlične konje z imenom Norikarji - to kaže na kontinuiteto poselitve.
Zanesljive priče so:
Sv. Jeronim, ki okoli leta 400 s poudarkom prevaja slovensko besedo v latinščino.
Sv. Severin, ki okoli leta 480 išče v Noriku med domorodnim ljudstvom preostale Rimljane.
Zgodovinar Jordanes, ki leta 551 obširno opisuje "Slovene" in druge Slovane.
Jona Bobbiensis, ki okoli leta 612 v življenjepisu sv. Kolumbana izrecno imenuje Slovence Venete.
Fredegarii Chronicum, ki večkrat imenuje Slovence Vinedi (Veneti).
Pavel Diakon, ki ne ve ničesar o kakem prihodu Slovanov ob koncu 6. stoletja prav do meje Langobardov, čeprav omenja vsako podrobnost iz tistega časa.
Pavel Diakon na miniaturi iz 11. st.
Se iz foruma: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&topic_id=4132&forum=118&start=750
Napis na žari (1): original: VOUGONTAJOSTINAJ - VOUGONTAJTOTIONAJ smiselno: VO.UGON.TAJ.O.STINAJ - VO.UGON.TAJ.TOT.I.ONAJ pomensko: V ogenj ta mi o izliti, v ogenj ta kot bomo vsi!
Napis na žari (2): original: VUGONTAJVUGISONJAJ BRIGDINAJ JEGO smiselno: V.UGON.TAJ.VUGISON.JAJ BRIGDI.NAJ.JEGO pomensko: V ogenj ta, ugašene, naj gredo, brige in skrbi njegove.
Napis na žari (3): original: VIOUGONTAJ VIOUGONTNA DONASTOREJTIJAJ smiselno(1): VI.OUGON.TAJ.VIOUGONTNA.DONASTO.REJTIJAJ pomensko(1): V ogenj ta, upepeljenca donašam Retiji. smiselno(2): VI.OUGON.TAJ.VIOUGON.TNA.DO.NAS.TO.REJ.TI.JAJ pomensko(2): V ogenj tajni (skrivnostni), v ogenj tna (tenj, senc) ob nas tu pojdi v raj.
Retija in Triglav v zvezi z revmatizmom (najdišče: Lagole di Calalzo - »venetske toerme« :
smiselno: ŠAJNATEI.REJTIAI pomensko: Šajnati Retiji.
original: VDANDONASTOREJTIAJ smiselno(1): V.DAN.DONASTO.REJTIAJ pomensko(1): V dar prinešeno Retiji. smiselno(2): VDAN.DO.NAS.TO.REJ.TI.AJ pomensko(2): Vdan ob nas tu v raj ti pojdi.
original: KARAN.MN.REJTIAI pomensko: Na zle duhove misleč, Retiji.
original: MEGO.DONASTO.VANT.S.MOLDONKEO pomensko: Jaz darujem ventan z molitvijo. (ventati=zaklinjati, uročiti, začarati)
original: SURO.S.RESUN.KO.S.TONA.S.TO.TRIBUS.IIATIN smiselno: SUROS.RESUN.KOSTONASTO.S.TO.TRIBUSIIATI pomensko(1): Nesreča resna kostenica (je) - k trem možem. pomensko(2): Z rožami se reši te kostenice pri treh možeh.
original: VOTO.S.NA.I.SO.N.KO.S.TONA.S.TO.REIBUS.IIATIN smiselno(1): VOTOSNAI.SON.KOSTONASTO.REI.BUSIIATIN pomensko(1): Pritoži se nad kostenico Retiji božji. smiselno(2): VO.TOS.NAISON.KOSTONASTO.REI.BUSIIATIN pomensko(2): V to nesi kostenico Retiji božji.
original: HUTTO.S.ALLISIKO.S.TRIKIKOS.TOLER.TRUMUSKATEI.DONO.M smiselno(1): HUTTO.SAL.LISIKOS.TRIKI.KOSTOLER.TRUMUSKATEI.DONOM pomensko(1): Kdorkoli šel loščiti/mazati si tročo kostenco trem možem prinešeno smiselno(2): HUT.TOS.ALLISIKOS.TRIKI.KOSTOLER.TRUMUSKATEI.DONOM pomensko(2): Pojdi s to boleznijo trojici kostenico Triglavu prinešeno.
original: O.P.O.PO.S.APLISIKO.S.DOTO.DONO.M.TTRUMUSKATEI smiselno: O.PO.POS.APLISI.KOSDOTO.DONOM.TTRUMUSKATEI pomensko: O poslal za bolezen kostenico prinešeno Triglavu.
original: AVIRO.BRO.I.COKO.S.DOTO.DONOM.(Š)AINATE.I smiselno: AVIRO.BROI.COKOSDOTO.DONOM.ŠAINATEI pomensko: V veri prosi za kostienico prinešeno svetli (Retiji).
smiselno: KUI.CUTA.AME.TI.KOSTOLER pomensko: Kdor čota, ome ti kostenico
smiselno: TI.UTU.SLOUONICU.S.TRUMUSIATEI.TIJ.DONOM pomensko: Ti od Sloveneca z darom k Triglavu |
|
2013 je v zgolj 300 izvodih izšla odlična knjiga
dr. Antona Perdiha
-
IZVOR
SLOVENCEV
IN DRUGIH
EVROPEJCEV.
Zadnjih trideset let spet potekajo razprave o tem ali
smo Slovenci na svojih ozemljih prvotni prebivalci
ali pa so se naši predniki priselili sem izza Karpatov v
6. stoletju. Take razprave niso nekaj novega, saj so potekale
že v 19. stoletju in so izzvenele po 1. svetovni vojni.
V začetku prejšnjega tisočletja so nedvoumno vedeli, da
živimo Slovenci na svojih ozemljih že od nekdaj in to
vedenje se je nadaljevalo do prevlade naselitvene teorije
v akademskih krogih. Domneva o kasnem prihodu
z vzhoda se je pojavila pred okoli 500 leti ob tedanjem
razumevanju antičnih spisov in so jo počasi razvijali do
trditve o prihodu iz Pripjatskih močvirij. Že pred tridesetimi
leti so tvorci Venetske razlage o izvoru
Slovencev pokazali, da je razlaga
o prihodu izza Karpatov le
domneva, ki nima neposredne opore v znanih
virih in temelji le na razlagah
nekaterih opisov dogajanj v
nekaterih virih. Nasprotno
pa da ima védenje o
prvobitnosti Slovencev neposredne
podatke v zgodnjih virih.
V zadnjih petih letih so na
podlagi rezultatov genetskih
raziskav razvili novo vejo
genetike – DNK rodoslovje,
katere rezultati dajejo podatke, ki v mnogočem
pojasnjujejo izvor raznih evropskih ljudstev, njihove selitve
in razvoj. Ti podatki pojasnijo veliko doslej neznanih ali
spornih stvari in temu je posvečen del te knjige.
Ob tem se lahko vprašamo, ali so morda naši
zgodovinarji, ki zagovarjajo domnevo o zgodnjesrednjeveškem
prihodu naših prednikov izza Karpatov, zgrešili poklic,
jim bije zadnja ura, jih čaka propad?
NIKAKOR!
Čaka jih le nujnost opustitve preživelih paradigem in
zamenjave z novimi, boljšimi.
V tej knjigi so zbrani novi podatki, ki bodo podlaga
nove paradigme, katere zasnove so tu predstavljene.
Knjiga ima veliko znanstveno vrednost, saj njene teze izhajajo direktno iz
objektivnega vrednotenja DNK rodoslovja. Določene mutacije na Y-kromosomu se namreč prenašajo
samo iz očetov na sinove - preko zaporedja mutacij pa se da našemu globalnemu praočetu slediti
tam nekje do 200 000 let v preteklost.
Pri iskanju pramame pa se uporablja mitohondrijska DNK (mtDNK), ki se prenaša na otroke zgolj preko
mame. Tudi ta raziskava je prišla vsaj do 200 000 let v preteklost in sicer na področje Afrike.
dr. Antona Perdiha na predstavitvi knjige
"IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV",
sreda 13. november 2013 v prostorih
SVETOVNEGA SLOVENSKEGA
KONGRESA
na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani.
Avtor je na predstavitvi knjige dal velik poudarek tudi zunanjim dejavnikom, recimo izbruhu vulkana
Toba (Sumatra - Indonezija) pred približno 70 000 leti - ki je bil eden najhujših izbruhov v času
prevlade sesalcev. Izbruh je pomenil zdesetkanje naših prednikov - neke vrste evolucijsko sito.
Preživelo naj bi le 15000 naših prednikov ( to je recimo št. prebivalcev občine Ormož
- iz njih je danes človeštvo narastlo na 7 milijard)
- na to kažejo mutacije Y-kromosona ter mitohondrijska DNK
in seveda
razmeroma nizka stopnja genske variacije med današnjimi ljudmi.
"Evine" hčere malo podrobneje.
Pri raziskavah ženske dedne linije je genetikom v pomoč zapis DNK, ki ni shranjen v celičnem jedru,
ampak v mitohondrijih. V daljni preteklosti je neki naš evolucijski enocelični prednik požrl bakterijo,
ki je bila, kot se je pokazalo, koristna, saj je znotraj celice proizvajala energijo. Daljni potomci
te požrte bakterije so mitohondriji v naših celicah, ki, povedano zelo poenostavljeno, delujejo kot
nekakšne celične elektrarne.
Za genetike pa so mitohondriji zanimivi, ker imajo svoj genom. Ta je sicer majhen, saj se je med
evolucijo veliko pomembnih genov iz mitohondrija preselilo v celično jedro, a zapis, ki je ostal,
je zanimiv, saj se pri dedovanju ne premeša, ampak se deduje nespremenjen iz roda v rod. Vsaka mutacija,
ki ni smrtna, se ohrani tudi pri potomcih. V nasprotju s kromosomom Y se mitohondriji dedujejo samo
po ženski liniji.
Podobno kot pri kromosomu Y so tudi variacije mitohondrijske DNK največje med današnjimi prebivalci
Afrike. Ocenjujejo, da je mitohondrijska Eva živela v Afriki pred približno 200.000 leti.
Nekaj o DNK najdete tudi na:
http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/122-slovenski-dnk-bazen-znotraj-balkana-in-evrope
Perdih je tudi povedal, na kak način ga ljudje iz univerze želijo diskreditirati (na srednjeveški način) -
kaj vse se torej valja po naših akademskih krogih ..., grozljivo in
to v 21. stoletju v "razsvetljeni" Evropi.
Izredno zanimanje obiskovalcev za predavanje Antona
Perdiha o izvoru Slovencev in drugih Evropejcev,
je dokaz, da hočejo ljudje
slišati tudi drugo plat uradne zgodovinske teze o izvorih in
naseljevanjih Evropejcev.
Anton Perdih pravi:
“Ne poznamo niti enega zgodovinskega vira, ki bi
govoril o množičnem naseljevanju prednikov Slovencev v 6. in 7.
stoletju našega štetja. Ni verjetno, da bi Rimljani, Bizantinci
in drugi, ki so zabeležili tudi manjše vdore, spregledali in ne
zabeležili večjih naseljevanj. Imamo pa vir, ki govori o nerimskem
prebivalstvu, katerega pa ne opredeli bolj podrobno. Po odhodu
Rimljanov so ti ostali tam, kjer so bili prej, in kmalu so bili
poimenovani kot Sloveni ali Veneti,”
Univerzitetni profesor za kemijo, doma iz Zatolmina,
se v pokoju, posveča raziskovanju izvora Evropejcev.
Anton utemeljeno dvomi v uradno zgodovino - teorijo,
ki so jo že zastopali germanski
zgodovinarji, ker jim je to nekoč ustrezalo. “Skladno s teorijo
kontinuitete je večina evropskih arheologov že zavrnila domnevo
o invaziji Indoevropejcev v bakreni dobi, opuščajo jo tudi uradne
evropske institucije. Vedno več evropskih strokovnjakov za prazgodovino
zavrača tudi domnevo o prihodu Slovanov v 6. stoletju in sedaj
razpravljajo le še, ali so Slovani na svojih sedanjih ozemljih
od mlajše ali starejše kamene dobe.”
Zavrnil je tudi očitek, da se ukvarja s tematiko,
ki ni blizu njegovi stroki:
“Seznam mojih številnih strokovnih objav,
ki je javno dostopen na Cobissu, priložil sem ga tudi na konec
knjige, priča o nasprotnem.”
Pomen N skupine
V svojem nizanju argumentov v prid tezi, da Slovani na območje
današnje Slovenije niso prišli v 6. stoletju, se je oprl zlasti
na izsledke populacijske genetike in DNK rodoslovja, ki temeljita
na analizi tipičnih genetskih markerjev. Ti se dedujejo po moški
ali ženski liniji. “Z vsakim letom imamo z njihovo pomočjo bolj
jasno sliko o pogostosti posameznih rodovnih skupin, oziroma
tako imenovanih haploskupin, ki so značilna za določena
geografska področja. Z njimi je mogoče tudi ugotavljati,
kako je potekalo preseljevanje skupin ter ugotavljati
čas do skupnega prednika posamezne skupine,” je razložil.
V Sloveniji naj bi bilo tretjina ljudi iz haploskupine
(HS) I, ki naj bi bila stara vsaj 46.000 let in ima izvor
v Evropi. Druga tretjina pripada HS R1a, ki naj bi nastala
pred 20.000 leti v srednji Aziji, od koder naj bi prišla v
Evropo pred 9.000 do 8.000 leti in s sabo prinesla kmetijstvo,
četrtina ljudi iz HS R1b naj bi tudi imela 20.000 let starega
skupnega azijskega prednika, čigar potomci so prišli v Evropo
pred 4.500 oziroma 3.500 leti. “Poleg ostalih manj zastopanih
skupin pa na območju Slovenije skoraj ni skupine N. Ta je močno
zastopana pri Slovanih, ki živijo na drugi strani Karpatov, kar
je neposreden dokaz proti priselitvi od tam. Celo nasprotno:
te raziskave kažejo, da so se predniki Slovanov po vdoru bojevitih plemen
iz zahoda (pred dobrimi 4000 leti), nekaj pa tudi pozneje zaradi širjenja
Rimskega imperija (nekaj pa tudi v času Karla velikega),
selili iz zahoda proti vzhodu (v nasprotno smer od danes
politično predpisane doktrine).
Anton
je pritrdil, da je vzorec testiranj DNK sicer majhen in pojasnil,
da se ta sčasoma povečuje, in da razmerje
med glavnimi tremi skupinami ostaja podobno.
Tabela zgoraj kaže, da na območju Slovenije skoraj ni skupine N. Ta je močno
zastopana pri Slovanih, ki živijo na drugi strani Karpatov (Rusih), kar
je neposreden dokaz proti priselitvi iz Rusije. Selitve so večinoma
potekale iz zahoda proti vzhodu.
Haploskupine po starosti.
SELITEV ZAHODNOEVROPEJCEV - HS R1b1.
SELITEV SLOVANOV PRED PRIBLIŽNO 10000 LETI V EVROPO - HS R1A.
BEG DELA SLOVANOV IZ EVROPE PRED 4000 LETI - HS R1A - PROTI VZHODU V UKRAJINO, RUSIJO.
Ljudje HS R1b1 napadajo srednjo Evropo - prebivalce HS I in R1A - ki
se umikajo na vzhod.
Še raziskava iz: http://smit.wz.cz/zrcadlo/rservice.php?akce=tisk&cisloclanku=2013090001