ASTRONOMSKO DRUŠTVO VEGA - Ljubljana [ADV], Zvezdna karta
[ Nebesna krogla | Objekti po letnih časih | Dvojne zvezde | Koordinatni sistem | Učinki precesija Zemlje | Siderski dan ali zvezdni dan | Sončev dan | Sidersko leto | Tropsko leto | O koledarju | OPTIKA-TELESKOP | ASTRONOMSKA OPAZOVANJA-OSNOVE | Primerjava treh daljnogledov | Zgodovina in mrki | ]
Hubble, predstavitev izjemnega teleskopa | ADV ZVEZDNA KARTA (A3) | Astrofotografija iz roke za 100 eur | Namizni teleskopi
Stran 1(16)
emblem drustva

Opis nekaterih osnovnih astronomskih
pojmov in vrtljive zvezdne karte

A. Nebesna krogla in ekvatorski koordinatni sistem

A.1. Nebesna krogla

V jasni noči brez mesečine lahko našteješ od dva do tri tisoč zvezd. Daljnogled ti jih razkrije veliko več, zdi se ti , kot da so zvezde pritrjene na nevidno nebesno kroglo (sfero), katere polovica (nebes, svod) se boči nad tabo, ti pa si prav v njenem središču. Zdi se ti tudi, da so zvezde od tebe enako oddaljene. To seveda ne drži. Zvezde so v prostoru zelo daleč druga od druge in so tudi različno oddaljene od nas. Poleg Sonca nam najbližja zvezda Alfa Kentavra je od nas oddaljena več kot štiri svetlobna leta. Zvezde torej vidimo na nekem ozadju, ki ga imenujemo nebesna krogla ali nebesna sfera. Svetlejše zvezde z malo domišljije lahko povežemo v različne podobe ali skupine, ki jim pravimo ozvezdja. Sedem svetlih zvezd ozvezdja Veliki medved oblikuje voz z ojesom-Veliki voz. Meje vsakega ozvezdja so dogovorjene, poznamo 88 ozvezdij. Zvezde ozvezdja navadno označujemo z grškimi črkami: a (največkrat najsvetlejša zvezda ozvezdja), b, g, d itd. Nekatere zvezde imajo lastna imena: Severnica je a Malega medveda, Sirij je a Velikega psa, Mizar je x Velikega medveda...

Stran 2(16)

Slika 1: Točke in krogi nebesne krogle (sfere)

O-središče nebesne polkrogle, kjer je opazovalec
Z- zenit (nadglavišče), Z'- nadir (podnožišče)
P- severni nebesni pol (tečaj), P'- južni nebesni pol
E- vzhod, W- zahod, S- jug, N- sever
ZO- navpičnica, PP'- nebesna os
EAW- nebesni ekvator, ESW- horizont (obzorje)
NPZ- nebesni meridian (poldnevnik)
f - geografska širina opazovališča

Stran 3(16)

A.1.1. Vidnost ozvezdij in ostalih nebesnih objektov v različnih letnih časih

Pozimi krasi večerno nebo skupina izrazitih ozvezdij, med katerimi je najlepši Orion z znano meglico M42. Meglica se lepo vidi s prostim očesom, še lepše pa z daljnogledom. Orion in meglico M42 boste ujeli na film že pri nekaj sekundni ekspoziciji.

Svetle zvezde Rigel v ozvezdju Oriona, Sirij v Velikem psu, Prokijon v Malem psu, Poluks v Dvojčkih, Kapela v Vozniku in Aldebaran v ozvezdju Bika tvorijo znameniti Zimski šesterokotnik. V ozvezdju Bika se s prostim očesom zelo lepo vidi razsuta kopica M45 z imenom Plejade.

Objekti, ki jih ni težko prepoznati - ZIMA:
- M45 **** (rk Plejade - Bik),
- Hijade **** (rk - Bik, leži blizu zvezde Aldebaran),
- M42 in IC434 **** (m - Orion),
- M1 ** (pm - Bik),
- M43 (m - Orion),
- M35 ** (rk - Dvojčka),
- M41 (rk - Veliki pes),
- M78 (m - Orion),
- ngc2237 ** (m Rozeta - Samorog ali Enorog),
- ngc2264 ** (m in rk - Samorog),
- IC405 ** (m - Voznik),
- NGC2392 (pm Eskim - Dvojčka),
- M93 (rk - Krma), ...
Delno povzeto po:
- deepsky,
- Messierjev katalog,
- osnove opazovanj

Legenda za tip nebesnih objektov (s čim opazovati):
g - galaksija (teleskop, daljnogled)
rk - razsuta kopica (večinoma daljnogled ali tudi prosto oko)
kk - kroglasta kopica (teleskop, kdaj tudi daljnogled)
m - meglica (teleskop, kdaj tudi daljnogled ali tudi prosto oko)
pm - planetrana meglica (teleskop ali kdaj tudi močnejši daljnogled)

Spomladi so na večernem nebu svetle zvezde: Arktur v ozvezdju Volarja, Spika v Devici in Regul v Levu. Zvezdi Arktur in Spiko najdeš na podaljšku ojesa Velikega voza, zvezdo Regul pa pod Velikim vozom. V ozvezdju Raka se nahaja ena lepših razsutih kopic M44, imenovana tudi Jasli, vidna s prostim očesom, še lepše z daljnogledom.

Objekti, ki jih ni težko prepoznati - POMLAD:
- M44 **** (rk Jasli - Rak),
- M3 **** (kk - Lovski psi),
- M51 **** (g Vrtinec - Lovski psi),
- M101 **** (g Vetrnica - Veliki medved),
- M104 **** (g Sombrero - Devica),
- ngc4565 in ngc4559 **** (g - Berenikini kodri),
- M81 in M82 **** (g - Veliki medved),
- M64 (g - Berenikini kodri),
- M48 (rk - Vodna kača),
- M67 (rk - Rak),
- M53 (kk - Berenikini kodri),
- M97 (pm Sova[Owl]- Veliki medved),
- M108 (g - Veliki medved),
- gruča galaksij v Devici (M91, M88, M90, M89, M87, M86, M84 - polje veliko okrog 10°),
- Severna krona - Corona borealis (skromno a imenitno ozvezdje, ime pove vse)
- ...,
- dvojna zvezda zeta Velikega medveda **** (Mizar in Alkor - Veliki medved), - zeta Velikega medveda (Mizar in Alkor) (720")
- zeta Velikega medveda (Mizar A, B) (14.5")

- dvojna zvezda alfa Lovskih psov (Karlovo srce - Cor Caroli, 19.4", 97 sv.l.) **** (Lovska psa),
- ...,

Poleti so na večernem nebu svetle zvezde: Vega v ozvezdju Lire, Deneb v Labodu in Altair v Orlu. Te tri zvezde tvorijo Poletni trikotnik. Ozvezdje Laboda nekateri imenujejo tudi Severni križ. Dvojna zvezda Albireo, b Laboda, je najlepša dvojna zvezda na nebu, vidna že z malo večjim daljnogledom. Nizko na južni strani neba v tem času sveti zvezda Antares v ozvezdju Škorpijona. V šibkem ozvezdju Herkula se nahaja najsvetlejša in najlepša kroglasta kopica M13, vidna že z daljnogledom. Med ozvezdjem Kozoroga in Škorpijona se nahaja šibko ozvezdje Strelca, v smeri katerega leži središče naše galaksije (v bližini razsute kopice M24).

Objekti, ki jih ni težko prepoznati - POLETJE:
- M57 **** (pm Obroč - Lira),
- M27 **** (pm Ročka - Lisička),
- M13 **** (kk - Herkul),
- M8 in M20 **** (m Laguna in Trifid - Strelec),
- Collinder 399 **** (rk Obešalnik ["Al Sufi's Cluster ali Brocchi's Cluster"] - Lisička),
- M16 ** (m Orel - Kača),
- M17 ** (m 'Labod' - Strelec),
- M11 ** (rk - Ščit ali Scutum),
- M4 ** (kk - Škorpijon),
- M22 ** (kk - Strelec),
- M5 ** (kk - Kača), M9 (kk - Kačenosec),
- M24 (rk - Strelec)
- M92 (kk - Herkul),
- M97 (pm Sova[Owl]- Veliki medved),
- M28 (kk - Strelec),
- M55 (kk - Strelec),
- M56 (kk - Lira),
- M10 (kk - Kačenosec),
- M12 (kk - Kačenosec),
- ngc7000 ** (m Severna Amerika - Labod),
- ngc6826 (pm Utrip - Labod),
- IC1318 (m - Labod),
- NGC6992-5 [vzhod] in ngc6960 ** [zahod] (m Tančica - Labod),
- ngc6543 (m Mačje oko - Zmaj),
- skupina meglic IC4606, IC4604, itn, severno od Antaresa (m - Škorpijon),
- ...,
- dvojna zvezda beta Laboda **** (Albireo - Labod),
- dvojna zvezda beta Škorpijona **** (Škorpijon),
- dvojna zvezda epsilon Lire **** (Lira),
- dvojna zvezda alfa Lovskih psov (Karlovo srce - Cor Caroli, 19.4", 97 sv.l.) **** (Lovska psa),
- ...,

Jeseni zvečer so za opazovanje najprikladnejša ozvezdja Pegaz, Perzej, Andromeda, ki jih poiščeš s pomočjo Kasiopeje. V ozvezdju Andromede že s prostim očesom opazimo nam najbližjo in na nebu najsvetlejšo galaksijo M31.
Galaksija M31 v Andromedi je oddaljena od našega Osončja nekaj več kot dva milijona svetlobnih let, po obliki in velikosti je zelo podobna naši galaksiji Rimski cesti.

Objekti, ki jih ni težko prepoznati - JESEN:
- M31 (M110 in M32) **** (g - Andromeda),
- ngc884 in ngc869 **** (rk "HI&HA" ali "Hi-h" - Perzej),
- M33 **** (g - Trikotnik),
- M15 **** (kk - Pegaz),
- ngc7293 **** (pm Heliks - Vodnar),
- ngc7318A/B, ngc7319, ngc7320 je HCG 92 a, b, c, d, e (g Štefanov kvintet - Pegaz; zahteven),
- M77 (g - Kit),
- M74 (g - Ribi),
- ngc1499 ** (m Kalifornija - Perzej),
- M2 (kk - Vodnar),
- M30 (kk - Kozorog),
- M103 (rk - Kasiopeja),
- M34 (rk - Perzej),
- M52 (rk - Kasiopeja),
- ngc281 ** (m - Kasiopeja),
- IC1396 ** (m difuzna in okrog temne - Kefej),
- IC1805 ** (m - Kasiopeja),
- IC1848 ** (m - Kasiopeja),
- ngc7822 (m - Kefej),
- ...,
- dvojna zvezda gama Andromede **** (Andromeda),
- ...,

Stran 4(16)

Nekatere zvezde s slovenskimi imeni:
- alfa Device: Spika ali Klas,
- omikron Kita: Mira ali Čudovita (dvojna in A je spremenljivka od mag. okrog 2 do 11 v času 331,96 dni),
- alfa Leva: Regul ali "Mali kralj",
- beta Perzeja: Algol ali Hudič, oz. Demon (spremenljivka od mag. 2,1 do 3,4 v času 2,867 dni),
- alfa Severne krone (Venca): Gema ali Biser,
- alfa Voznika: Kapela ali Koza.



Zmeraj vidna Cirkumpolarna ozvezdja so: asterizem Veliki voz, ki je del ozvezdja Velikega medveda, asterizem Mali voz, ki je del ozvezdja Malega medveda, Kasiopeja, Kefej, Zmaj, Žirafa in Ris. Ozvezdje Kasiopeja ima obliko črke W. Ozvezdje Veliki voz je pomembno zaradi iskanja Severnice, zvezda Mizar je dvojna zvezda, vidna že s prostim očesom.

Dvojne in večkratne zvezde, seznam nekaterih "lepših" primerov:

SEZNAM DVOJNIH ZVEZD

Dvozvezdje          Razmik["] Položaj para[°]  Magnitudi   Rrk[h m] Dek[° ']
----------------    ---------  -----------     ---  ---    -------  --------
- epsilon Lire       (208")       173          5     5     18 44,4  39 38
- epsilon Lire 1       (2,6")     355          5,0   6,1   18 44,4  39 40
- epsilon Lire 2       (2,3")      80          5,2   5,5   18 44,4  39 36
- SAO 67287 (Lira)    (60")       180          6.4  10,4   18 43,3  39 17
- zeta Lire           (43,7")     150          4,4   5,7   18 44,8  37 36
- delta 1,2 Lire     (620")       300          4,3   5,6   18 54,2  36 57
- delta 2 Lire        (86")       350          4,3  11     18 54,5  36 55
- delta 2 Lire B       (2,2")     140         11    11,5   18 54,5  36 56
- theta Kače          (22,3")     103          4,6   5,0   18 56,2   4 12
- ksi Kefeja           (7,8")     280          4,4   6,4   22 03,8  64 38
- beta Laboda         (34,4")      54          3,1   5,1   19 30,7  27 58             
- omikron 1 laboda   (338")       323          3,8   5,0   20 13,3  46 49
-                    (107")       173          3,8   7,0   20 13,6  46 44
-                     (36,6")     331          3,8  13     20 13,3  46 45
- gama Delfina         (9,6")     270          4,3   5,1   20 46,7  16 07
- epsilon Žrebička     (1,1")     Z86          6,0   6,3   20 59,1   4 18
-                     (10,9")      70           -    7,0   20 59,0   4 18
- alfa 1,2 Kozoroga  (378")       290          3,6   4,2   20 18,1 -12 33
- alfa 1  Kozoroga    (45")       220          4,2   9,0   20 17,6 -12 31
-                     (44")       182           -   13     20 17,6 -12 31
- alfa 2 Kozoroga      (6,6")     170          3,6  11     20 18,1 -12 33
- beta Kozoroga      (205")       270          3,1   6,1   20 21,0 -14 47
- beta Kozoroga B      (0,8")      90          6,1  10,0   20 21,0 -14 47
- beta Škorpijona     (13,6")      23          2,6   4,9   16 05,4 -19 48
- gama Andromede       (9,7")      65          2,3   4,8    2 03,9  42 20
- gama Andromede B     (0,5")     110          5,5   6,3    2 03,9  42 20


- zeta Velikega medveda (Mizar in Alkor)      (720") 
- zeta Velikega medveda (Mizar A, B)          (14.5") 
- alfa Lovskih psov (Cor Caroli)              (19.4") 2.9 in 5.5 mag, 97 sv.l. - Karlovo srce 
- alfa Herkula (Ras-Algeti ali Ras-Al-Gethi)  (4.7")  magnitudi [2.9 do 4]/5.4 - je tudi sprmenljivka
                                              ime Ras-Al-Gethi pomeni "Glava tistega, ki kleči" (latinsko Caput Ingeniculi)


Glej tudi:
- doublestars
**** Glej članek iz Spike (Najlepša dvozvezdja poletnega neba)


- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublestar.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublenotes.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/springtour.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doubletour.html
- http://www.munisingwebsites.com/lookum/doublestargallery.html

Vsa našteta ozvezdja in ostale označene objekte poišči na vrtljivi zvezdni karti in tudi na nebu, časa imaš dovolj.





A.1.2 Sij nebesnih teles

Nebesna telesa različno močno sijejo ("svetijo"), pravimo, da imajo različen sij. Siju ustreza gostota svetlobnega toka, ki ga oddaja vesoljsko telo in pade na Zemljino površje. Svetlobni tok prestrežemo z očesom ali kakim drugim svetlobnim merilnikom. Svetlobni tok merimo v vatih (W), njegovo gostoto pa v vatih na kvadratni meter (W/m2). V astronomiji uporabljamo za sij nekoliko drugačno enoto. Vesoljsko telo, od katerega prihaja na Zemljo svetlobni tok z gostoto 10-8 W/m2, ima sij prve magnitude, kar zapišemo 1m. Vesoljsko telo, od katerega prihaja svetlobni tok z gostoto 10-10 W/m2, pa ima sij šeste magnitude, kar zapišemo 6m. S prostim očesom zaznamo še vesoljska telesa s sijem 6m. Vesoljska telesa, ki jih s prostim očesom ne zaznamo, imajo sije: 7m, 8m, 9m ... Z daljnogledom, ki ima odprtino 10cm, vidimo še zvezde s sijem 12m. Odprtina tega daljnogleda je okoli 20-krat večja od odprtine zenice človeškega očesa pri nočnem opazovanju. Z najmočnejšimi daljnogledi zaznamo vesoljska telesa s sijem 24m. Vesoljska telesa, vidna s prostim očesom, imajo sij: 5m, 4m, 3m, 2m, 1m, 0m, -1m, -2m itd.

Stran 5(16)

Severnica ima sij 2,1m, zvezda Kapela 0,2m, najsvetlejša zvezda na nočnem nebu Sirij -1,5m, Venera v največjem siju -4,4m, Luna ob ščipu -13m, najsvetlejše telo na nebu - Sonce pa kar (-27m).

Zvezde lahko ločimo tudi po barvi. Ker so zvezde različno vroče, svetijo v različnih barvah. Sonce je rumena zvezda s površinsko temperaturo okoli 6000K. Taka je tudi Kapela v ozvezdju Voznika. Oranžne zvezde imajo površinsko temperaturo okoli 4000K, recimo Aldebaran v ozvezdju Bika.

Površinske temperature rdečih zvezd so okoli 3000K, taka je zvezda Betelgeza v Orionu. Zvezde z višjo površinsko temperaturo od površinske temperature Sonca so bele, naštejmo jih nekaj: Sirij, Vega, Spika, Deneb. To so zvezde s površinsko temperaturo od 10 000 do 20 000K. Bolj redke so modrikasto bele ali modre zvezde, ki imajo površinsko temperaturo nad 30 000K. Povezavo med barvo in temperaturo si najlažje zapomniš, če pomisliš, kako se spreminja barva železa, ki ga kovač segreva, od temno sive, rdeče, oranžne do bele. Zakaj zvezde nizko nad obzorjem utripajo in celo spreminjajo barvo?

A.2. Lega vesoljskih teles in koordinatni sistem

Lego kraja na Zemlji določata dva podatka: zemljepisna dolžina in zemljepisna širina. Zemljepisno dolžino merimo od začetnega (Greenwiškega) meridiana (poldnevnika), širino pa od Zemljinega ekvatorja. Zemljepisna dolžina Ljubljane je 14o32' vzhodno od Greenwicha (E), zemljepisna širina pa +46o3' severno od ekvatorja (N). Zemljo si predstavljajmo prepredeno z mrežo poldnevnikov in vzporednikov. Če to mrežo preslikamo na nebesno kroglo, kamor projeciramo vesoljska telesa, dobimo nebesno koordinatno mrežo. Zemljinemu ekvatorju ustreza nebesni ekvator, Zemljinim meridianom pa deklinacijski krogi (glej sliko 2). Lego vesoljskega telesa na nebesni krogli določata dva podatka-nebesni koordinati: rektascenzija (a) in deklinacija (d).

Stran 6(16)

V tem primeru govorimo o navidezni legi. Pravo (dejansko) lego telesa v prostoru določa še tretji podatek, to je razdalja ali oddaljenost telesa od nas. Deklinacija je podobna zemljepisni širini, rektascenzija pa zemljepisni dolžini. Deklinacijo merimo od nebesnega ekvatorja do severnega (od 0o do +90o) in južnega (od 0o do -90o) nebesnega pola. Severna deklinacija je pozitivna, južna pa negativna. Rektascenzijo pa merimo od deklinacijskega kroga, ki gre skozi točko g (pomladišče). To je točka na nebesnem ekvatorju, v katero pride Sonce pri svojem navideznem letnem gibanju ob spomladanskem enakonočju, okoli 21. marca. Rektascenzijo ponavadi povemo v časovnih enotah od 0 ur do 24 ur (eni uri ustreza 15o, štirim minutam torej ena kotna stopinja).

Slika 2: Koordinatni sistem na Zemlji in na nebesni krogli, primerjava

l- zemljepisna dolžina, f- zemljepisna širina
G- Greenwich, skozi katerega poteka začetni poldnevnik (meridian) in od koder merimo zemljepisno dolžino
a- rektascenzija, d- deklinacija, g- točka gama (pomladišče)

Stran 7(16)

Slika 3: Ekvatorski koordinatni sistem

vz- vzporednik; narisana je dnevna pot zvezd ĺ, ĺ1 in ĺ2 z enako deklinacijo, toda različno rektascenzijo. Vse te zvezde kulminirajo na isti višini, vendar v različnih časih. Istočasno kulminirajo le zvezde z enako rektascenzijo. Nebesno telo kulminira, ko je najvišje nad obzorjem, to je zgornja kulminacija, oziroma najnižje nad obzorjem ali pod obzorjem, to je spodnja kulminacija. Kulminacija je prehod nebesnega telesa čez krajevni meridian ali poldnevnik.

Stran 8(16)

B. Splošno o zvezdni karti

Za hitro orientacijo na nebu in spoznavanje najvažnejših ozvezdij v glavnih obrisih nam najbolje pomaga vrtljiva zvezdna karta, ker nam takoj pokaže, katera ozvezdja so ob določenem času na nebu. Nebo kaže zaradi vrtenja Zemlje okrog lastne osi in zaradi gibanja Zemlje okoli Sonca neprestano nekoliko drugačno podobo. Vrtljiva zvezdna karta pa je narejena tako, da pokaže vsako uro kateregakoli dne le tiste zvezde, ki so takrat na nebu. Hkrati v grobem pokaže tudi deklinacijo in rektascenzijo nebesnega telesa, ki ga opazujemo. Zaradi skromnih priročnih dimenzij ni na karti mnogih podrobnosti, ki jih bodo zahtevnejši astronomi našli v zvezdnih atlasih.

Vrtljiva zvezdna karta je sestavljena iz dveh delov, ki sta vrtljivo speta.

a) Na nevrtljivem delu se nahajajo ozvezdja z zvezdami, ki jih vidimo s prostim očesom in nekateri svetlejši oziroma pomembnejši Messier-jevi objekti, označeni s črko M in številko. Messier-jev katalog vsebuje: meglice, galaksije, razsute kopice, kroglaste kopice in planetarne meglice. Vidni deli Rimske ali Mlečne ceste so označeni s pikicami. Zaradi boljše preglednosti so svetlejše zvezde posameznih ozvezdij povezane s črtkanimi črtami, like ki tako nastanejo si lažje zapomnimo. Zvezdna karta obsega vsa važnejša ozvezdja, ki so vidna iz srednje Evrope.

Nebesni meridiani so razmaknjeni na 15o oziroma 1h, nebesni vzporedniki pa na zenitni krog (deklinacija dZ=jLj=+46o3'), cirkumpolarni krog (dC=90o- dLj=+43o57'), severni obratnik (dSO=+23,5o), nebesni ekvator (dE=0o) in južni povratnik - obratnik (dJO=-23,5o ). Gostejša stopinjska mreža bi motila.

Zvezdno polje obdaja še obroč z meseci in datumi po 5 dni, kar zadostuje. Zunanji obroč zvezdne karte obsega razdelitev celotnega horizonta na stopinje v koraku 30o in na pripadajoča znamenja zodiaka od Ovna od 0o do 30o ter do Rib od 330o do 360o oziroma 0o.

Stran 9(16)

Zenitni krog obsega zenitu najbližja ozvezdja. Znotraj Cirkumpolarnega kroga ležijo zvezde nadobzornice za kraje z enako geografsko širino kot jo ima Ljubljana. Ozvezdja Cirkumpolarnega kroga so: Veliki voz, ki je del ozvezdja Velikega medveda, Mali voz, ki je del ozvezdja Malega medveda, Kasiopeja, Kefej, Zmaj, Žirafa in Ris. Severni in južni obratnik sta meji, ki ju doseže Sonce v svojem navideznem gibanju po nebu na prvi poletni dan (okoli 21.6., poletni Sončev obrat, kres ali poletni solsticij) in prvi zimski dan (okoli 21.12., zimski sončev obrat, božič ali zimski solsticij). Na karti je še črtkano vrisana krivulja ekliptike, ki seka nebesni ekvator v dveh točkah, v pomladišču (točka g) in jesenišču (točka W). Ekliptika je navidezna pot Sonca po nebesni krogli. Točka gama leži danes v ozvezdju Rib in je tudi izhodišče ekvatorskega koordinatnega sistema.

Siderski dan ali zvezdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde. Na Zemlji je pravi zvezdni dan določen kot časovni interval med dvema zaporednima prehodoma pomladišča preko poldnevnika, ki pripada kraju opazovanja. V astronomiji je zanimivo trajanje vrtenja Zemlje glede na oddaljene zvezde, ni pa toliko zanimivo trajanje vrtenja okoli vrtilne osi glede na Sonce. Srednji siderski dan traja 23 h 56 m 4,099 s. To je 86.164,099 s ali 23,9345 h. V tem času se Zemlja zavrti za 360° v odnosu do oddaljenih zvezd.
Sončev dan je za okoli 4 minute daljši, ker se mora Zemlja zavrteti še za približno 0,9856° (360/365,25), da pride Sonce v kulminacijo.


Sidersko leto traja (epoha 365.256363004 srednjih Sončevih dni, kar je 366,25636042 siderskih dni. Sidersko leto je za 20 minut in 24 sekund daljše od tropskega leta zaradi precesije enakonočij.
Tropsko leto ali Sončevo leto oziroma solarno leto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike, recimo glede na letne čase (tropsko leto traja približno 365.242189 srednjih Sončevih dni, to je 365 dni, 5 ur, 48 minut in približno 45,5 sekund).
Preverimo še časovno razliko med siderskim (365.256363004 dni) in tropskim (365.242189 dni) letom:
(365.256363004 - 365.242189)* 24*60min = 20.4 min

Ker je merjenje koledarske dolžine leta vezano na tropsko leto, torej na letne čase (recimo zaporedni prihod Sonca v pomladišče) in ne na zvezdno leto, nimamo (večjih) težav z zamikom letnih časov glede na koledar. Več o koledarju v naslednjem poglavju.
Še o koledarju in težavah povezanih z njim. Leto je definirano s časom obhoda Zemlje okrog Sonca (glede na letne čase), ki traja približno 365.242189 srednjih Sončevih dni.

Dolžina dneva in letni časi, sever, jug. Življenje se ravna po letnih časih (višini Sonca - dolžini dneva), zato smo tudi koledar priredili letnim časom.

Odločitev o novem antičnem koledarju so sprejeli leta 46 pr. Kr. in je začel veljati leto kasneje - 45 pr. Kr. (oziroma leta 709 ab urbe condita - od ustanovitve mesta Rim) - to je obdobje vladavine rimskega vojskovodje in reformatorja Gaja Julija Cezarja. Strokovna zasluga za uvedbo tega koledarja pa gre Grku Sosigenu, ki je prišel v Rim v Kleopatrinem spremstvu učenjakov Muzeona. So pa napako koledarja poznali seveda že Egipčani - a reforme niso izvedli (v 365x4 = 1460 julijanskih letih [1461 egipčanskih let] se jim je koledar približno spet poravnal glede na lego Sirija - to je sotisova perioda, tudi perioda "Sirija" [grško ime za Sirij je Sotis ali "Sothis"] - vzhod, pojav Sirija pred Soncem na jutranjem nebu je bil pomemben za najavo poplav Nila). Reforma lahko namreč za sabo potegne gospodarsko in politično nestabilnost.
V resnici je prava sotisova doba nekaj 10 let krajša, slabih 1425 egipčanskih let = (365.256363004/(365.256363004 - 365)), saj zvezdno (sidersko) leto traja 365.256363004 dni (to je 365 dni, 4 ure in pri. 9 minut). Sidersko leto je obhod Zemlje okoli Sonca glede na oddaljene zvezde (glede na točko v neskončnosti).
Vrnimo se h koledarju. Današnji koledar ne temelji na zvezdnem letu - ampak tropskem (recimo čas [št. dni] med dvema enakonočjima, ki je zaradi precesije Zemlje krajši od zvezdnega leta). Če poenostavimo, lahko rečemo, da je tropsko leto dolgo 365 povprečnih Sončevih dni in približno 6 ur (0.242189000*24*60 min = 348.75216 min, torej manjka 11.248 minut do 360 min, to je dobrih 11 minut manj kot 6 ur). To je bil tudi argument, da so se v prvem stoletju pr. Kr. odločili, da bodo leta dolga 365 dni in vsako četrto leto (imenovano prestopno) za dan daljše, torej dolgo 366 dni. V štirih letih se namreč nabere razlika približno enega dneva (4X6 ur = 24 ur = 1 dan). Dogovorjeno je bilo, da so prestopna leta vsa tista, katerih letnica je deljiva s štiri. To je bil julijanski koledar, ki je v večjem delu Evrope veljal do 16. stoletja, v Rusiji pa celo do leta 1918. Povedali smo že, da leto ne traja točno 365 dni in 6 ur, ampak dobrih 11 minut manj, kar je naneslo do konca 16. stoletja že zamik desetih dni. V štiristo letih se namreč naberejo že dobri trije dnevi preveč (približna ocena 400X11 min, točneje 400*11.248/(60*24) dni = 3.124 dni na 400 let, napaka enega dneva se pa spet pojavi, zaradi 0.124 dni ostanka, v približno 400*1/0.124 let = 3200 letih), zato so leta 1582 odvzeli 10 dni, ki so se nabrala od uvedbe julijanskega koledarja in s tem uvedli gregorijanski koledar. Gregorijanski koledar pa so dodatno korigirali tako, da se v 400 letih odvzamejo že omenjeni trije dnevi. Ti trije dnevi se odvzamejo tako, da se tri prestopna leta štejejo kot navadna. To so leta, katerih letnice se pišejo z dvema ničlama na koncu (prehodi med stoletji) in niso deljiva s 400. Zdaj tudi razumemo, zakaj sta leti 1600 in 2000 prestopni, leta 1700, 1800 in 1900 pa niso bila prestopna (so sicer deljiva s 4 a ne s 400). Resnici na ljubo tudi gregorijanska korekcija ni rešila težav s koledarjem, saj se bo napaka enega dneva (kot smo izračunali malo prej) spet nabrala v dobrih 3000 letih. Gregorijanski koledar je vpeljal papež Gregor XIII. Mesec oktober so leta 1582 'skrajšali' za 10 dni - dnevu 4. 10. 1582 (četrtek) je sledil datum 15.10. 1582 (petek).
Precesijo našega planeta so poznali že v antiki - preko premika (recimo) pomladišča - "precesijo enakonočij" je opisal grk Hiparh. Baje pa so že Babilonci poznali razliko med tropskim in siderskim letom (Kaldejci z glavnim mestom Ura - kaldejsko državo je tvoril severni Babilon in še nekatere ostale regije). Po Albataniju (arabski matematik in astronom Al-Battani: 850, † 929) naj bi že kaldejski astronomi, okrog leta 330 pr. Kr., poznali oceno siderskega leta (obrat Zemlje okrog Sonca glede na oddaljene zvezde): SL = 365 dni 6 ur 11 minut [365.258 dni] z napako okrog 2 minuti (110s) - in naj bi ga že razlikovali od tropskega (današnji koledar temelji na tropskem letu). Danes se skoraj vsa stroka strinja, da so grški astronomi in tudi Hiparh prevzeli veliko znanja od Kaldejcev, so ga seveda tudi nadgradili. To kažejo obdelave kaldejskih glinenih tablic - predvsem natančno zabeleženih mrkov in s tem sarosov - ciklov napovedi mrkov Sonca in Lune - s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (6585.3213 dni). A približno 8 ur pomeni zamik okrog 120 stopinj geografske dolžine, kar pomeni, da se mrk približno na isti lokaciji zgodi po treh sarosih (54 let in dober mesec, oziroma 19756 dni, iz te periode so že v antiki lahko sklepali, da tropsko leto traja okrog 365 dni in slabih 6 ur). To je bil poleg Sotisove periode (365x4 = 1460 let) drug tak dokaz. Poglejmo si saros 145 - katerega Sončev mrk smo opazovali iz SV Slovenije 11. avgusta 1999. Mrk leta 1945 bi se torej moral zgoditi prav blizu - in se je - glej tabelo in slike spodaj (saros 145).

09387 -22  1945 Jul 09  13:27:45     27   -674   T    0.7356  1.0180  70.0N  17.2W  42   92  01m15s
09427 -21  1963 Jul 20  20:36:13     35   -451   T    0.6571  1.0224  61.7N 119.6W  49  101  01m40s
09467 -20  1981 Jul 31  03:46:37     52   -228   T    0.5792  1.0258  53.3N 134.1E  54  108  02m02s
09506 -19  1999 Aug 11  11:04:09     64     -5   T    0.5062  1.0286  45.1N  24.3E  59  112  02m23s


VIR: http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEsaros/SEsaros145.html  
                      First Eclipse =   1639 Jan 04   04:56:19 TD
                       Last Eclipse =   3009 Apr 17   12:39:22 TD
..............................................................................

Lunini mrki so veliko primernejši
za taka opazovanja, se vidijo dlje in iz širšega območja ter
s približno 14 dnevnim zamikom nakazujejo Sončev mrk.
Saros 119 za Lunine mrke nekaj časa (z zamikom 2 tedna) sovpada s sarosom 145 za Sončeve mrke, glej povezavo spodaj:
http://eclipse.gsfc.nasa.gov/LEsaros/LEsaros119.html
 57   08   1945 Jun 25  15:14:22     27   -675   P   -t   0.5370  1.8862  0.8593  333.3  192.7    -  
 58   09   1963 Jul 06  22:02:59     35   -452   P   -t   0.6197  1.7360  0.7060  327.2  179.9    -  
 59   10   1981 Jul 17  04:47:40     52   -229   P   -t   0.7045  1.5822  0.5486  319.6  163.2    -  
 60   11   1999 Jul 28  11:34:46     64     -6   P   -t   0.7862  1.4342  0.3966  310.9  142.5    -  

                      First Eclipse =  0935 Oct 14   19:25:58 TD
                       Last Eclipse =  2396 Mar 25   10:01:24 TD

------------------------------------------------------------------------------
 
Izračun povprečnega tropskega leta (tudi Sončevo leto oziroma solarno leto)

                                        leto 0     leto 2000 
Med dvema marčevskima ekvinokcijema     365.242137 365.242374  dni
Med dvema junijskima solsticijema       365.241726 365.241626  -||-
Med dvema septemberskima ekvinokcijema  365.242496 365.242018  -||- 
Med dvema decemberskima solsticiejema   365.242883 365.242740  -||- 
Povprečno tropsko leto
(Laskarjeva povezava)                   365.242310 365.242189  dni

ekvinokcij = enakonočje   (začetek pomladi, jeseni)
solsticij  = sončev obrat (začetek poletja, zime)




Letni časi.


Še beseda o precesiji Zemlje in posledično težavah nebesnega (ekvatorskega) koordinatnega sistema. Zemlja je geoid, in ker je njena os rotacije nagnjena glede na ekliptiko (23,5° gled na pravokotnico), pride zaradi delovanja Lune in Sonca (z gravitacijsko silo ustvarjata navor na Zemljo) do precesije - Zemlja je neke vrste vrtavka.

Čas precesije (opletanje osi) je približno 26000 let [ približno velja: cas_precesije = (365.256363004 * 1/(365.256363004 - 365.242189)) ]. Posledice precesije so premik osi - severnega in južnega pola, pomladišča, itn. Iz povedanega sledi, da se koordinatni sistem, ki je vezan na pomladišče, stalno spreminja. Točka gama (pomladišče) se v eneme letu premakne za 50.3 ločnih sekund [ 360*3600"/25771,5 = 50,29" ] ali za 1 ločno stopinjo vsakih 71,6 let - recimo v življenju človeka.

Levo, če ne bi bilo precesije - desno, realna slika, precisja premakne presečišče ravnin ekliptike in nebesnega ekvatorja v nasprotni smeri navideznega gibanja Sonca, za približno 50.3 ločnih sekund na tropsko leto, ki je hkrati tudi enota za koledarsko leto.

Zaradi premika pomladišča se to pozna v letnem časovnem zamiku prihoda Sonca v pomladišče in sicer za približno 20 minut prej glede na oddaljne zvezde [365.25*24*60 min *(50.29/(360*3600)) = 20 minut in 24 sekund]. To je tropsko leto (Sončevo leto), ki pomeni ponoven začetek cikla letnih časov. Ta pojav, imenovan tudi precesija enakonočij, je poznal že Hiparh. Obhod Zemlje okrog Sonca glede na zvezde, to je sidersko leto, traja torej približno 20 minut dlje. Če delimo 25771,5 let z 12 (znamenj), dobimo približno 2147,6 let na znamenje. To je čas v katerem se premakne pomladišče iz enega zodiakalnega ozvezdja v naslednjega, recimo iz Ovna (kjer je bilo včasih, zato tudi ima pomladišče oznako za Ovna – črka gama) v Ribi, kjer je danes in se že bliža Vodnarju. Ker ozvezdja niso enako velika, je ta čas vstopa in izstopa pomladišča v neko ozvezdje različen, glej tabelo spodaj.


Zaradi precesije Zemlje je bilo recimo pomladišče pred 5000 leti še v ozvezdju Bika, v bližino Plejad (M45), po naše Gostosevcev. Zaradi precesije imajo nebesne karte (koordinati rektascenzija in deklinacija) le omejeno časovno vrednost in jih je potrebno na novo tiskati vsakih nekaj 10 let. Epohe ki so se uporabljale do danas so: B1900, B1950 in J2000, pri čemer "B" označuje "Besselovo" leto, "J" pa Julijansko. Besslovo epoho je leta 1984 zamenjala julijanska epoha. Sonce pride pri svojem navideznem gibanju v točko gama ob spomladanskem enakonočju ali ekvinokciju (okrog 21.3.), v točko omega, danes v ozvezdju Device, pa Sonce pride ob jesenskem enakonočju ali ekvinokciju (okrog 23.9.).

Navidezno letno gibanje Sonca.


Potek precesije glede na nebesno kroglo (premik pomladišča), pogled od zunja.


Premik pomladišča med ozvezdji skozi tisočletja. Pogled iz Zemlje. Spodaj je podan čas vstopa in izstopa pomladišča v neko ozvezdje.
Ozvezdje   Leto vstopa  Leto izstopa
Bik 	   4500 PRK 	2000 PRK
Oven 	   2000 PRK 	 100 PRK
Ribi 	    100 PRK	2700 POK 

Še beseda o današnjem poimenovanju mesecev in tudi o določenih protislovjih (recimo, da je december 12. mesec, čeprav decem v latinščini pomeni deset ...). Rimska in slovenska imena mesecev pa generalno kažejo na dejstvo, da je koledar že v antiki upošteval višino Sonca in s tem letne čase. Rimljani so sprva upoštevali lunine mene za osnovo svojemu koledarju. Romulovo leto je štelo deset mesecev, kralj Numa iz 6. stoletja pr. Kr., pa je uvedel 12 mesecev. Rimsko leto se je začelo s 1. marcem, z nastopom pomladi.
JANUAR (prosinec) - je dobil ime po rimskem bogu Janusu – bogu začetka in konca (Janus je imel dva obraza za pogled naprej v bodočnost in nazaj); slovensko ime prosinec »prosi proso«, saj je bil januar lačni zimski mesec, poln želja po prosu.
FEBRUAR (svečan) - v besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanje »febra«. Pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno »očistiti«. Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1.marcem. Februar, ki je bil poleg januarja naknadno dodan staremu rimskemu koledarju, je bil zadnji mesec v letu in tako zanj ni ostalo dovolj dni in je postal tako najkrajši mesec v letu.Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča – pa naj bo narejena iz voska ali iz ledu na strehi, za obe sveči je v mrzlem in temnem zimskem mesecu pravi čas.
MAREC (sušec) - stari rimski koledar je začel leto s pomladjo. Prvi mesec v letu je bil zato marec. Bojeviti Rimljani so prvi mesec v letu posvetili bogu vojne Marsu. Slovensko ime za marec je sušec in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravljati na pomladno rast.
APRIL (mali traven) – latinska besed »aperire« pomeni odpreti. V aprilu se zemlja »odpira« v novo rast. Tudi slovensko ime - mali traven – govori o mladem, novem, malem zelenju po gozdovih, travnikih in poljih.
MAJ (veliki traven) – maja je bila rimska boginja pomladi in rodovitnosti. Rimljani so jo počastili tudi tako, da so najlepšemu mesecu v letu dali njeno ime. Tudi slovensko ime (veliki traven) tega pomladnega meseca pomeni isto: bujno pomladno rast.
JUNIJ (rožnik) - juniju je dala ime Junona, boginja neba, žena Jupitra, najvišjega rimskega boga. Z Jupitrom in Junono so Rimljani zamenjali Zeusa in Hero, ko so grške bogove kopirali in »preselili« na svoje ozemlje. Slovensko ime rožnik označuje mesec, ko polja in travniki dehtijo od tisočerih rož.
JULIJ (mali srpan) - v juliju se je rodil rimski vojskovodja Julij Cezar, ki pa se ni ukvarjal le z vojnami. Med drugim je dal prenoviti stari rimski koledar. Novi, julijanski koledar, je imel dvanajst mesecev in je v Evropi veljal več kot 1500 let. Za našega kmeta je visoko poletje čas žetve s srpom, od tod ime meseca v visokem poletju - mali srpan.
AVGUST (veliki srpan) - leta 27. pr. Kr. je prvi rimski cesar Octavianus, nečak Julija Cezarja, dovil od rimskega senata vzdevek – Augustus, kart pomeni Vzvišeni. Avgustov stric, Julij Cezar, ki je dal prenoviti stari rimski koledar, je ovekovečil svoje ime v sedmem mesecu koledarja. Tudi Avgust je hotel svoje ime videti v koledarju in še več kot to. Zahteval je, da ima tudi njegov mesec 31 dni, čeprav bi moral imeti 30 dni, ker ima po koledarskem redu vsak drugi mesec 31 dni. Tako so avgustu dodali še en dan in že tako kratkemu februarju še enega odvzeli. V poljedeljski deželi, kot je naša, osmi mesec v letu pomeni čas velike žetve s srpom – veliki srpan.
SEPTEMBER (kimovec) – septem v latinščini pomeni sedem. September je bil sedmi mesec po starem rimskem koledarju, ki je imel le deset mesecev in se je začel z marcem. Slovenski kimovec je dobil ime po sadju, ki je v tem jesenskem mesecu zrelo in »kima« na vejah sadnega drevja. OKTOBER (vinotok) - octo v latinščini pomeni osem. Po starem koledarju je bil oktober osmi mesec. Za našega vinogradnika je vinotok mesec, ko »vino teče« v sode v času vesele trgatve.
NOVEMBER (listopad) - novem v latinščini pomeni devet in je po startem rimskem koledarju bil november deveti mesec. Po našem koledarju je november enajsti mesec. Ime mu je listopad. To je čas, ko se narava pripravlja na zimsko spanje in listje pada z dreves.
DECEMBER (gruden) – decem v latinščini pomeni deset – deseti mesec po starem rimskem koledarju. Naš kmet je v zadnjem mesecu leta opazoval zemljo in videl, da pozimi zaledenela v grude leži po polju – odtod ime gruden.

Beseda koledar izhaja iz latinske besede »calare« - klicati. Prvega dne vsakega meseca so namreč Rimljani imenovali »calende«, to je bil v Rimu dan, ko so z glasnimi klici glasniki oznanjali, da je prišel dan, ko so prebivalci mesta morali plačati davke. Še danes je naš svet na moč podoben antičnemu. Saj vemo, kaj pravi Daniel Defoe 1726: »Nič ni gotovega razen smrti in davkov!«
Pregovori o vremenu.
Če v prosincu (januarja) ni snega, ga mali traven (maj) da.
Če svečana (februarja) mačka na soncu leži, v sušcu (marcu) spet rada za peč pribeži.
Če se sušca (marca) da orati, bo treba v malem travnu (maju) jokati.
Če je majnika lepo, je dobro za žito in za seno.
Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, obilo zemlja rodi.
Če julija so hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi, prazni hlevi.
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni.
Če zgodaj selijo se ptiči, bo huda zima o božiči.
Če vinotoka (oktobra) mraz in burja brije, prosinca (januarja) in svečana (februarja) sonce sije.
Če listopada (novembra) mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije.
Če ob božiču led visi od veje, se velika noč vsa v cvetju smeje (Vir: Dušica Kunaver prof.).


Zodiakalna ozvezdja in njihov pomen:
Ribi,
Oven,
Bik,
Dvojčka,
Rak,
Lev,
Devica,
Tehtnica,
Škorpijon,
Strelec,
Kozorog,
Vonar.

Po zodiakalnih ozvezdjih se navidezno gibljejo planeti, Sonce, Luna, asteroidi (večinoma), ... Pomladišče, kot izhoišče nebesnega koordinatnega sistema je trenutno v Ribah. Zaradi precesije Zemlje se pomladišče premika. V približno 26000 letih pomladišče prepotuje vsa zodiakalna ozvezdja.

Na zvezdni karti niso označeni položaji Lune, planetov, kometov in umetnih satelitov, ker le ti zelo hitro spreminjajo lego na nebu. Če kdaj na nebu opazimo v bližini ekliptike v ozvezdjih zodiaka ali živalskega kroga kako svetlejše telo, ki ni kot zvezda označeno na zvezdni karti, je to gotovo eden od svetlejših planetov, torej Merkur, Venera (ki je "Večernica" ali "Danica"), Mars, Jupiter ali Saturn. Od teh najtežje opazimo planet Merkur, ki je zelo blizu Sonca in ga moramo zato opazovati nekoliko pred Sončnim vzhodom ali kmalu po zahodu. Notranja planeta Venero in Merkurja najlažje opazujemo, ko sta navidezno najbolj oddaljena od Sonca, pravimo da je takrat elongacija planetov največja. Vsi planeti vključno z njihovimi lunami so temna nebesna telesa in jih vidimo le zaradi odboja Sončne svetlobe. Ostale planete Uran, Neptun in Pluton opazimo s pomočjo teleskopa. Med Marsom in Jupitrom kroži več tisoč malih "planetov" imenovanih planetoidi. Planete najlažje opazujemo, ko so na nasprotni strani neba kakor Sonce, pravimo da so planeti takrat v opoziciji in so nam najbližji.

Stran 10(16)

b) Vrtljivi del karte je folija na kateri so označene strani neba in ure v obroču.

Znotraj časovnega obroča je del karte zatemnjen in predstavlja del neba, ki ni viden, ker so ozvezdja pod obzorjem, prozorni eliptični del karte pa označuje tisti del neba, ki je viden ob danem datumu in uri. Rob eliptičnega prozornega dela karte je horizont.

B.1. Kako začneš opazovati z vrtljivo zvezdno karto?

Imena ozvezdij so zapisana z velikimi tiskanimi črkami, imena zvezd in ostalih objektov pa z malimi tiskanimi črkami. Sliko neba v danem trenutku dobiš tako, da na robu zvezdne karte poiščeš ustrezen datum, nato zavrtiš vrtljivi del karte (folijo), tako da se ura opazovanja ujema z datumom. Sliko zvezdnega neba kaže prozorni del vrtljive folije. Kako poiščeš ozvezdja, ki so na karti, tudi na nebu? Če smo obrnjeni proti severu, in če držimo karto nad seboj, tako da sever na karti kaže proti severu, potem sovpadajo tudi ostale strani neba s smermi neba na karti, ozvezdja na karti pa se ujamejo s podobo ozvezdij na nebu, so tudi v enaki legi.

Kar moraš najti sam, je samo sever na resničnem horizontu. Vsi poznamo ozvezdje Velikega voza, poiščemo ga in na vsakomur poznan način poiščemo Severnico. Zadnjo stranico Velikega voza navidezno podaljšamo za petkrat v nasprotni smeri zadnjega kolesa in že smo pri Severnici, lahko si pomagamo z roko. Severnica leži tik ob osi vrtljive zvezdne karte, ki je hkrati os vrtenja našega planeta in tudi nebesna os.

Zvezdno karto čitaj ob zasenčeni luči, da ne sije v oči. Svetloba naj bo po možnosti rdeče barve in naj bo le toliko močna, da še spoznaš ozvezdja. Pri opazovanju ozvezdij pa svetilko ugasni.

C. Primeri za uporabo vrtljive zvezdne karte in vaje

Stran 11(16)

C.1. Kaj najdemo na nebu 10. januarja ob osmih zvečer, katera ozvezdja vzhajajo in katera zahajajo?

Zavrti vrtljivi del zvezdne karte tako, da se bosta prekrivala 10. januar in osma ura zvečer. Ozvezdja, ki jih vidiš v eliptičnem izrezu zvezdne karte, najdeš na nebu imenovanega dne ob osmih zvečer. Karto držimo nad seboj, tako da smeri neba na karti sovpadajo s smermi na horizontu. Na jugovzhodnem nebu boš takoj našel tako na karti kot na nebu ozvezdja: Orion, Dvojčka, Bik, Voznik, Veliki pes. Ozvezdje Leva vzhaja, ozvezdje Lire na severozahodu zahaja, Kit je na jugozahodu, ozvezdje Andromede je blizu zenita itd. Cirkumpolarna ozvezdja pa so tako in tako zmeraj nad obzorjem.

C.2. Kaj je na nebu opolnoči 27. maja, katera ozvezdja zahajajo in katera vzhajajo?

Odgovori sam!

C.3. Kaj nam kaže nebo 10. avgusta ob tretji uri zjutraj, katera ozvezdja vzhajajo in katera zahajajo?

Odgovori sam!

C.4. Katere zvezde so 25. avgusta na nebu?

Podnevi zvezd ne vidimo, ker je nebo zaradi Sonca preveč svetlo. Prav pa je vendarle, da se zavedamo, da so zvezde tudi podnevi na nebu. Astronavti, ki se dvigajo nad goste plasti zemeljske atmosfere, jih vidijo, gledali so jih tudi z Lune, ki je brez atmosfere.

Stran 12(16)

Če torej postaviš datum 25. avgust na dvanajsto uro opoldne, najdeš prav zanimivo sliko: blizu Sonca sveti v oddaljenosti 84 svetlobnih let zvezda Regul v ozvezdju Leva. To je zimsko ozvezdje.

C.5. Naštej ozvezdja zodiaka (živalskega kroga), koliko jih je, v katerem ozvezdju leži pomladišče, ali se pomladišče premika, razloži? Kako to, da je pomladišče označeno s črko gama (g)?

C.6. Določevanje Lunine lege

Lune, zaradi njenega relativno hitrega gibanja okoli Zemlje (27,32 dni) glede na zvezde, ne moremo enostavno prikazati na priloženi zvezdni karti. Karta bi postala tudi nepregledna. Zato pa Luni lahko sledimo na njenem tiru, ko je zdaj malo pod ekliptiko, zdaj malo nad njo, vendar v glavnem na njej in od časa do časa pokrije kako zvezdo ali celo kak planet. Tak dogodek imenujemo konjunkcija. Konjunkcija je pojav, ko se telesi za opazovalca na Zemlji navidezno srečata. Pogosto pravimo, da sta telesi v konjunkciji. Luna vedno znova tvori z zvezdami in planeti, ki jih srečuje in prehiteva, lepe prizore. Z zvezdno karto nazorno doživljamo neprestano gibanje v vesolju. Kako s pomočjo karte približno določimo čas vzhoda in zahoda Sonca? Navidezno letno pot Sonca na nebu opisuje na karti črtkana krivulja ekliptike. Datum za katerega me zanima vzhod Sonca, poiščem na robu karte in ga s premico povežem s središčem karte. Tam kjer premica seka ekliptiko, se nahaja Sonce na določeni datum. Zdaj samo še zavrtimo vrtljivi del karte tako, da se vzhodni horizont dotika sečišča, to je Sonca in ob datumu na robu karte preberemo uro vzhoda Sonca. Na prvi poletni dan 21. junija Sonce vzide približno ob 4. uri zjutraj, preveri s pomočjo karte. Seveda je vzhod Sonca odvisen od lege kraja na Zemlji, vendar za Slovenijo ta razlika ni večja kot 13 minut. Kje pa vzhaja Sonce prej, v Lendavi ali v Bovcu in kje prej zahaja? Za uro zahoda Sonca velja enak postopek, le da se sečišča (Sonca) dotakne zahodni horizont. Na prvi poletni dan 21. junija Sonce zaide približno ob 20. uri, preveri.

C.7. Kako so povezane nebesne koordinate teles, ki sta v konjunkciji?

C.8. Meteorji in kometi

Meteorjev in kometov sploh nismo obravnavali, kar pa ne pomeni, da jih ne smemo opazovati z zvezdno karto. Zelo zanimivo in poučno je spremljati pot kometa po nebu in spremembe lege vnašati na karto. Enako velja za sledi meteorjev in bolidov. Če boste veliko opazovali, boste mogoče odkrili nov planetoid, komet ali celo eksplozijo supernove, kar še ni uspelo nobenemu Slovencu, vsaj do leta 1997 ne (do leta 2008 pa je Slovencem uspelo odkriti planetoid, supernovo in komet, velik razvoj in uspeh slovenske astronomije).

Stran 13(16)

Pa veliko sreče in potrpljenja, pazite na zdravje, pozimi se namreč lahko med opazovanjem hitro podhladite.

Opazovanje neba z vrtljivo zvezdno karto lahko dopolnimo z domačo astronomsko revijo Spika ali kako tujo revijo, recimo Sky &Telescope.

Literatura: 	Marjan Prosen, France Avsec: Astronomija,
Kunaver Pavel:  Vrtljiva zvezdna karta.

Avtor:          Zorko VIČAR, prof.
Oblikovanje in izdelava slik:  Martin TEGELJ
Zvezdna karta in priloga sta del Navodil za eksperimentalno 
delo dijakov pri pouku fizike v srednjih šolah.

Izdala: Raziskovalna postaja GIMNAZIJE ŠENTVID, 
Prušnikova 98, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel. (061) 15 21 677

Tisk: SECOM trade d.o.o.  Naklada: 300 izvodov	3. izdaja Ljubljana, 1998

Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-95/96 z dne 14.5.1996 šteje 
strokovno gradivo med proizvode, za katero se plačuje 5 ( davek 
od prometa proizvodov.
Stran 14(16)

Slike vseh M objektov
Slike vseh M objektov
Slika 4: Messier-jevi objekti. Levo zgoraj je M1, drugi z leve v zgornji vrstici je M2 in tako naprej.

Stran 15(16)


Slika M31: M31, Andromedina galaksija je nam najbližja galaksija in je od nas oddaljena okrog 2 milijona sv.l.. Podobna je naši galaksiji in je vidna že s prostim očesom, še lepše pa z daljnogledom, na večernem jesenskem nebu. Podobno sliko je moč posneti že z 200 mm-skim teleobjektivom, 10 minutno ekspozicijo in sledenjem. Poskusite, film naj bo vsaj 200 ISO. Danes, ko imamo na razpolago digitalne fotoaparate (DSLR - Digital Single Lens Reflex camera), je ta naloga še lažja (po minuti ali dveh so rezultati že na PC-ju).

DODATKI

  1. OCENJEVANJE KOTOV Z IZTEGNJENO ROKO

    Pri opazovanjih si včasih predstavljamo, da so vse zvezde pripete na polkroglo nad našim obzorjem - na nebesno kroglo. V tem primeru za merjenje razdalj med zvezdami in za velikosti vidnih objektov (ozvezdij…) uporabljamo enoto "kot". Te kote lahko na preprost način izmerimo s pomočjo iztegnjene roke. Če iztegnemo roko med očmi in opazovano zvezdo ali ozvezdjem, lahko določimo več različnih kotov. Širina iztegnjenih prstov ene roke je približno 22°, od vrha palca do vrha kazalca je 15°, širina pesti je približno 8° in kot med členki zaprte pesti je velik približno 3°. Lahko pa merimo kote tudi z enim prstom na iztegnjeni roki. Širina enega prsta je 2°, prvi členek - gledano od konca prsta - meri 3°, drugi 4° in tretji, najbližji dlani, približno 6°. Kot primer lahko ocenimo kotno razdaljo med zvezdama Alfa in Beta v Velikem vozu, ki znaša 5°. Sicer pa so to približne ocene in v različnih virih dobimo različne podatke.


    Vir: http://vegas.astronomynv.org/Tutorials/altazimuth.htm


    www.geocities.com/angolano/Astronomy/PIinSky.html



    Vir: http://www.astro.virginia.edu/class/oconnell/astr130/lec1-f08.html


    Kotne razdalje v stopinjah [°] med zvezdami, ocenjene z roko, so:
    Ime 1.z.   Ime 2.z.  Kotna raz. med z. [°]
    Phad    -  Merak      8,0   °
    Alioth  -  Dubhe     15,5   °
    Megrez  -  Merak     10,0   °
    Mizar   -  Merak     20,0   °
    Alkaid  -  Dubhe     26,0   °
    
    Razdalje so zaokrožene na pol stopinje.
    Phecda na sliki je Phad v tabeli.





    Veliki voz skozi čas.


    Iz: http://spiff.rit.edu/classes/phys559/lectures/atmos/atmos.html
    Zakja nam zvezde migetajo - problem atmosfere.

  2. Izračun gostote svetlobnega (energijskega) toka iz magnitude in obrnjen račun.

  3. RAZLIČNA POGLAVJA IN POJMI IZ ASTRONOMIJE

  4. KRATKA ZGODOVINA ASTRONOMIJE (- delno tudi naravoslovja nasploh)

  5. SEMINAR 11. maj 2001, v sodelovanju s FMF - kaj in kje opazovati

  6. Komet C/2002 C1 Ikeya-Zhang in elementi tira
    (Spika, junij 2002)

  7. model vesolja
    Ena zadnjih verzij kozmologije


  8. TELESKOP
    -osnovni tipi teleskopov (princip), povečava, okularna projekcija ...


Sledi nekaj podob za ponazoritev slike nekaterih objektov, kot jih vidimo skozi povprečen okolur, pri dani povečavi in premeru objektiva.


Luna (navidezna velikost na nebu 0.5°) pri povečavi okrog 80x - povprečen okular z vidnim poljem okrog 50 ločnih stopinj (°).


Primerjava Lune (navidezna velikost na nebu 0.5°) in galaksije M31 v Andromedi (velikost okrog 3°, to je navidezno kar 6 Lun).


Primerjava slik galaksije M31 (navidezna velikost na nebu okrog 3°) skozi daljnogleda premera leč 50mm, povečavi 7 in 10, zorni polji okrog 6 in dobre 4 ločne stopinje.

Zmeraj nam prav pride navaden daljnogled, recimo 7X50 (povečava 7, premer objektiva 50mm) ali 10x50. Z njim lahko imenitno opazujemo večje in svetlejše meglice, galaksije, zvezdne razsute kopice, kdaj tudi komete, itn. Nekateri svetlejši objekti: meglica M42 v Orionu (zima), galaksija M31 v Andromedi (jesen, zima), M45 v Biku (zima, pomlad), ...
Sledi nekaj slik za pomoč pri iskanju svetlejših nebesnih objektov (galaksija, meglica, 2x razsuta kopica, kroglasta kopica).

POVEZAVA DO KARTE NEBESNIH
OBJEKTOV MESSIERJEVA KATALOGA.




Galaksija M31 (v Andromedi, velikost okrog 3°) skozi teleskop premera približno 150 mm, povečave 25x pri povprečnem okularju - zorno polje okrog 2 loč. stopinji (°). Pri takih povečavah vidimo zgolj jedro galaksije M31 in še spremljevalki - galaksiji M32 in M110. Galaksija M31 je torej najlepše vidna skozi daljnogled s povečavo od 7 do 15x, v večjih teleskopih pa vidimo samo jedro galaksije.


Planetarna meglica M57 (Obroček v Liri, velikost 1.4x1.0 loč. min., mag. 8.8), kot je vidna skozi teleskop premera približno 400 mm, povečave 200x pri povprečnem okularju - zorno polje okrog 15 loč. minut (navidezno pol Lune). Zvezda v centru ima magnitudo 14.7 - z očesom je dosegljiva le skozi teleskope premera bliz 400 in več mm. Sam plinasti obroček opazimo že s teleskopi premera okrog 100 mm (povečava vsaj okrog 50x), v manjših vidimo samo difuzno piko.


Lega galaksij M81 in M82. Slika je velikosti polja, ki ga zazna človeško oko, to je slabih 50 ločnih stopinj. Na sliki sta asterizma Veliki voz in Mali voz. Seveda galaksij M81 in M82 ne vidimo s prostim očesom.


Galaksiji M81 (mag. 6.9) in M82 (mag. 8.4) skozi teleskop. Zorni kot 80 loč. sekund, povečava 37, okular 32 mm, teleskop premera 150 mm gorišče 1200 mm.
Vir: http://www.perezmedia.net/beltofvenus/archives/000374.html .


Saturn v zornem polju okularja (približno 10 ločnih sekund polja, 50°/300 = 10'), povečava 300, smiselna samo ob mirnem ozračju. Premer teleskopa za take povečave naj bo nad 150 mm. Če je ozračje mirno se vidi Cassinijeva ločnica v obroču in pasovi na planetu. Cassinijeva ločnica je 4833 km široka vrzel med obročema A in B. Odkril jo je že leta 1675 Giovanni Domenico Cassini.
Podobno velja za Jupitra, ki je pa večji in bližje Soncu, tako da so pri Jupitru povečave nad 100 že zelo prepričljive. V povprečnem ozračju so za planete še smišelne povečave do 170. Seveda ob dobrih pogojih, kot že rečeno, je zgornja povečava omejena s premerom (D) objektiva - približno na vrednost 2xD v mm.


Slika Jupitra posneta s spletno kamero. Zraven se vidi še ena izmed štirih lun, ki se zaznajo že z manjšimi teleskopi.











Štefanov kvintet v Pegazu: ngc7319, ...



Spomladanski trikotnik (ARS) sestavljajo zvezde Arktur v ozvezdju Volarja, Regul v ozvezdju Leva in Spika v ozvezdju Device. Omenjene zvezde lahko poiščemo s pomočjo asterizma Veliki voz.




Mizar (A in B) in Alkor - asterizem Veliki voz (ozvezdje Veliki medved).
Vir: http://www.staufenastropraxis.de/images/beobachtung/vorbereitung/mizar_398_417.png
Epsilon Lire (dublet)

Par dveh parov.

Albireo

Najlepši par na nebu.


Prekrasno dvozvzdje Albireo - Beta Laboda.



Kako ga najdemo.





Dvojna zvezda alfa Lovskih psov (Karlovo srce - Cor Caroli, 19.4", 97 sv.l.) **** (Lovska psa), Albireo, itn.


Zgodovina razvoja vesolja.
Po obdobju kvantne gravitacije, sledi obdobje velikega poenotenja, obdobje elektrošibke sile (kvarki), leptonsko obdobje, fotonska doba, obdobje, ko je vesolje postalo prozorno, obdobje razvoja galaksij in sedanja razvojna faza.

Ozvezdja

Povezovanja zvezd v ozvezdja so poljubna. Različne civilizacije in kulture imajo različna ozvezdja, čeprav se nekatera očitna pojavljajo večkrat, kot na primer Orion (Ori) in Škorpijon (Sco).
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je leta 1928 na kongresu in še kasneje leta 1933 razdelila nebo na 88 uradnih ozvezdij z natančnimi popravljenimi mejami, tako, da vsaki smeri odgovarja natančno eno ozvezdje. Meje so poravnali po vzporednikih in velikih krogih na nebesni krogli. Na severni nebesni polobli ta ozvezdja večinoma izhajajo iz starogrških, ki so se prenesla v srednji vek. Dvanajst ozvezdij severne nebesne poloble stari Grki niso mogli opazovati in sta jih določila nizozemska pomorščaka Pieter Dirkszoon Keyser in Frederick de Houtman v 16. stoletju, v kataloge pa jih je prvi zarisal in opisal Johann Bayer.

* ozvezdje je v celoti vidno iz naših krajev (58)
/ ozvezdje je delno vidno iz naših krajev (11)
- ozvezdje ni vidno iz naših krajev (19)

 KraticaLatinsko imeSlovensko ime
01 *AndAndromedaAndromeda
02 *AntAntliaZračna tlačilka
03 -ApsApusRajska ptica
04 *AqlAquilaOrel
05 *AqrAquariusVodnar
06 -AraAraOltar
07 *AriAriesOven
08 *AurAurigaKočijaž
09 *BooBootesVolar
10 *CaeCaelumDleto
11 *CamCamelopardalisŽirafa
12 *CapCapricornusKozorog
13 -CarCarinaGredelj
14 *CasCassiopeiaKasiopeja
15 /CenCentaurusKentaver
16 *CepCepheusKefej
17 *CetCetusKit
18 -ChaChamaeleonKameleon
19 -CirCircinusŠestilo
20 *CMaCanis maiorVeliki pes
21 *CMiCanis minorMali pes
22 *CncCancerRak
23 *ColColumbaGolob
24 *ComComa BerenicesBerenikini kodri
25 /CrACorona australisJužna krona
26 *CrBCorona borealis(Severna) krona
27 *CrtCraterČaša
28 -CruCruxJužni križ
29 *CrvCorvusKrokar
30 *CVnCanes venaticiLovska psa
31 *CygCygnusLabod
32 *DelDelphinusDelfin
33 -DorDoradoZlata riba
34 *DraDracoZmaj
35 *EquEquuleusŽrebiček
36 /EriEridanusEridan
37 *ForFornaxPeč (Ognjišče)
38 *GemGeminiDvojčka
39 /GruGrusŽerjav
40 *HerHerculesHerkul
41 /HorHorologiumUra
42 *HyaHydraVodna kača
43 -HyiHydrusMala vodna kača
44 -IndIndusIndijanec
45 *LacLacertaKuščar(ica)
46 *LeoLeoLev
47 *LepLepusZajec
48 *LibLibraTehtnica
49 *LMiLeo minorMali lev
50 *LupLupusVolk
51 *LynLynxRis
52 *LyrLyraLira
53 -MenMensaMiza
54 /MicMicroscopiumMikroskop
55 *MonMonocerosSamorog
56 -MusMuscaMuha
57 -NorNormaKotomer
58 -OctOctansOktant
59 *OphOphiuchusKačenosec
60 *OriOrionOrion
61 -PavPavoPav
62 *PegPegasusPegaz
63 *PerPerseusPerzej
64 /PhePhoenixFeniks
65 -PicPictorSlikar
66 *PsAPiscis austrinusJužna riba
67 *PscPiscesRibi
68 /PupPuppisKrma
69 /PyxPyxisKompas
70 -RetReticulumMreža
71 *SclSculptorKipar
72 *ScoScorpiusŠkorpijon
73 *SctScutumŠčit (poimenovan po poljskem kralju Sobieskem, 1638 reši Dunaj pred Turki - Scutum Sobiescian = Ščit Sobieskega )
74 *SerSerpensKača
75 *SexSextansSekstant
76 *SgeSagittaPuščica
77 *SgrSagittariusStrelec
78 *TauTaurusBik
79 /TelTelescopiumTeleskop
80 -TrATriangulum australeJužni trikotnik
81 *TriTriangulumTrikotnik
82 -TucTucanaTukan
83 *UMaUrsa maiorVeliki medved
84 *UMiUrsa minorMali medved
85 /VelVelaJadro
86 *VirVirgoDevica
87 -VolVolansLeteča riba
88 *VulVulpeculaLisička

Tabela ozvezdij povzeta po ADJ.

Vaje - spoznavanje ozvezdij - severno nebo


Ozvezdje Velikega medveda in M objekti.


Karta Messierjevega kataloga. Vir: http://www.astrofoto.de/messier/highlite/messiersternkarte.jpg

Vir: wiki


V izdelavi!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Messier Plus Marathon List


Grška abeceda - slovenščina.


Grška abeceda - angleščina.



Zgodovina in mrki



Programi za pomoč pri spoznavanju in iskanju nebesnih objektov:
* Stellarium - dokaj enostaven za uporabo (zastonj)
* SkyChart / Cartes du Ciel (zastonj)



Nazaj na domačo stran.