Posvetli smo se vrtljivi zvezdni karti: spornemu spektralnemu tipu
nekaterih zvezd, napisom, robu karte, azimutni skali na horizontu
(novost), ... Vse predloge je Martin dodal na seznam "to do".
Klemen pa je, primerno zimskemu vzdušju, doživeto bral
opise neba, narave iz letnih efemerid "Glej jih zvezde! v letu 2017" -
avtor Guillaume Cannat, iz francoščine
v slovenščino
odlično prevedel Ludvik Jevšenak - strokovno pregledal urednik Spike
Bojan Kambič.
Naše druženje v observatoriju smo začeli pri minus 10 °C in po
polnoči končali z 0 °C.
Krožek,
- 2. jan. 2017
Posvetli smo se vrtljivi zvezdni karti ("malo" zamujamo z izdelavo)
in novoletnemu
vzdušju med dobrotami pred ekrani.
Prekrasno jutro iz Kredarice,
- 30. dec. 2016, altokumulus lenticularis
Prekrasne slike izjemno plastovitega oblaka (altokumulus lenticularis) nad in
južno od Snežnika in kristalnega jutra, je predzadnji dan
leta 2016 ujel kolega Milan Kos - meteorolog iz Kredarice.
Ta izjemen oblak smo opazovali tudi iz Ljubljane.
Najvišji vrh levo od sredine je Snežnik.
Altokumulus lenticularis je oblak lečaste oblike in ostrih potez,
ki nastane na veliki višini zaradi valov v atmosferi, ki se lahko
pojavijo na zavetrni strani gorskih grebenov ob močnem vetru pravokotno
na njegovo smer. Včasih so ti oblaki naloženi v več plasteh.
Nastajajo na višinah nekje od 6000 m do 12000 m.
Kljub temu, da nastanejo na valovih, ki so povezani z velikimi hitrostmi
vetra, ti oblaki navidezno mirujejo. Na privetrni strani se zrak vzpenja
in ob ohlajanju se iz njega izločijo vodne kapljice, ki se nalagajo na
privetrni strani oblaka. Ko se na drugi strani zrak spet spusti,
se ogreje in vodne kapljice na zavetrni strani oblaka izginejo.
Dokler piha veter, se oblak na ta način obnavlja.
Še slike oblaka iz satelita in Ljubljane.
Še slike iz druge strani- Reke, morja, vir:
http://www.novilist.hr/Multimedija/Foto/Spektakularno-jutro-nad-Kvarnerom-Snimili-citatelji
Odkritje transneptunskega objekta na observatoriju Črni Vrh,
- pod aktualno objavljeno 25. dec. 2016
Observatorij Črni vrh - Jure Skvarč je odkril nebesno telo,
ki pripada skupini transneptunskih objektov - 14. avgust 2016.
Dobil je oznako 2016 PN66.
Oddaljenost afelija je 60,385 a.e. (okrog 9 milijard kilometrov).
Inklinacije znaša 105.1 °, kar pomeni, da se giblje retrogradno.
Očitno,
da odkritja slovenskih astronomov kar dežujejo.
Teleskop na katerem je bila kamera je premera 60 cm, f/3,3.
13. okrobra je bil periheliju in ni kazal nobene kome,
kar je potrdil tudi Robert Holmes s teleskopom premera 1,3 m.
A dilema ali je asteroid ali komet, še ni dokončno razrešena.
Obhodni čas objekta 2016 PN66 179 let, kar je 15 let več od Neptuna.
V prisončju, sredi oktobra 2016, mu je sij narastel na 17,5 magnitude.
Povzeto po Spiki (december 2016: B. Mikuž, H. Mikuž, J. Skvarč).
Krožek,
- 19. dec. 2016
Nebo so zakrivali oblaki ...
Martin je nadaljeval delo na vrtljivi zvezdni karti.
Testno smo dodali tri razrede velikosti galaksij in kroglastih kopic ...
Venera in Luna nad Ljubljano,
- 2. dec. 2016
Martin je to prekrasno veduto posnel 2. decembra 2016 popoldne
ob svetlobi zadnjih
sončnih žarkov,
tik preden sta se Luna in Venera spustili pod oblake. Ob tem času sta si
bila objekta dobrih 10 stopinj narazen in 13 stopinj nad obzorjem. Nam vidna
površina Venere je bila dve tretjini obsijana s Soncem in je svetila
z magnitudo -3.6, luna pa je z manj kot 10% osvetljene vidne površine
v prvem krajcu svetila z magnitudo -7.6.
Srečanje,
- 12. dec. 2016
Noč je bila meglena - le svetla Luna je sijala skozi meglo ...
To noč smo posvetili vrtljivi zvezdni karti.
Velikosti in barvam zvezd ter funkciji izrisa obzorja
in Martinu naložili še polno ostalega dela ...
Sonce v H-alfa - protuberance,
- 7. dec. 2016
Po nekajmesečnem zatišju, je Sonce v H-alfa svetlobi (valovna dolžina
656.28 nm, prehod iz kvantnega stanja n = 3 v n = 2 - imenovan
tudi "Balmer-alpha" ali "H-alpha" prehod) spet
pokazalo izjemne protuberance in izmet koronalne mase
- 7. dec. 2016, teleskopek
Lunt 35 mm (fotoaparat Nikon - coolpix, S6400)
Srečanje,
- 5. dec. 2016
Bila je zelo jasna noč - veliko se je opazovalo, a mraz nas je po uri in pol
pregnal v nekoliko manj mrzlo zavetje
observatorija.
Del ekipe je obdeloval Martinovo sliko Andromedine galaksije M31,
del ekipe je debatiral o proizvodnji in prodaji elektrike,
a tudi pogovor o "curlingu" je bil na sporedu ...
Martin je predstavil še imenitno sliko
Venere in Lune nad Ljubljano.
Velika Andromedina galaksija M31,
- 28. nov. 2016
Zvečer smo se udeležili pogovora o prenovi in dozidavi
zgradbe Gimnazije Šentvid - Lj.
Pogovor je tekel o umestitvi in tipu morebitnega
novega astronomskega observatorija in šolskega planetarija.
Upamo, da bodo zvezde na strani šole in da jim (nam) uspe.
Velika Andromedina galaksija - M31 -
odlično sliko je, ob pomoči
Andreja, posnel Martin Gladovič - teleobjektiv 400 mm, montaža EQ6.
Datum: 28. nov. 2016.
Vrtljiva zvezdna karta,
- 21. nov. 2016
To noč je ekipa, z Martinom G. na čelu, nadaljevala delo na novi
šentviški vrtljivi zvezdni karti!
Astronomski večer s polno Luno,
- 14. nov. 2016
To noč nas je že ob 18.h obiskala
ekipa RTV Slovenije - novinarka Katarina Braniselj. Razlog je bil TV
prispevek,
pogovor, opazovanja in snemanje polne Lune - tokrat t. i. super Lune.
Polna Luna je bila to noč hkrati v perigeju (v prizemlju,
na eliptični orbiti
najbližje Zemlji),
zato je bila približno
7% večja oziroma okrog
15% svetlejša od povprečne polne Lune.
Polna Luna v perigeju je približno 14% večja
in 30% svetlejša od "mikro Lune", ko se polna Luna nahaja v apogeju (odzemlju).
Razlika v razdaljah je
r = 356400 km (perigej) in r + Δr = 406700 km (apogej) -
je Δr = 50300 km, kar je približno 4
Zemljine premere.
Ker je (navidezna) velikost Lune na nebu, kot pod katerim vidimo Luno, odvisna od
razdalje do Lune (kot = D_premer_Lune/razdalja, oziroma: kot_p=D/r,
kot_a=D/(r+Δr)), je
razlika v velikosti kar 14 %
(račun: kot_p/kot_a = (r+Δr)/r = 406700/356400 = 1.14, od tod 14 %).
Če to razmerje kvadriramo (kotna površina na nebesni sferi je
sorazmerna s kvadratom polmera
[račun: (kot_p/kot_a)2 = ((r+Δr)/r)2 = 1.3 ] ),
dobimo 1.3 - od tod ocena, da je polna Luna v perigeju okrog
30% svetlejša od polne Lune v apogeju.
Potrebno je tudi upoštevati na Zemlji povečano gostoto
od Lune odbite svetlobe
zaradi manjše razdalje Zemlja-Luna pa še eliptično
pot Zemlje okrog Sonca, itn.
Približno vsaka 14. polna Luna je super Luna, ta cikel pa niha
približno s periodo 18 ponovitev in s tem velikost super Lune.
Veliko se špekulira o super Luni, o njenem vplivu,
a zadaj ni velikih skrivnosti,
razen da je polna Luna nekoliko večja in zato svetlejša, a to s prostimi
očmi težko opazimo. Vse ostalo so nedokazane trditve.
Pa vendar je to priložnost, da povemo kaj o izjemni vlogi Lune
pri spoznavanju vesolja, nebesne mehanike, teorije relativnosti,
o njeni vlogi pri potovanju "Ljudi" v vesolje, da ne govorimo o
izjemnem pomenu Lune pri stabiliziranju vrtenja, rotacije Zemlje ...
Luna nam je skozi teleskope razkrila, da so tudi drugje v vesolju nam
podobni svetovi (pojavi, kot so kraterji, gore na Luni, so nas v času
Galileja
dobesedno fascinirali in nam odstranili še eno tančico na poti k
boljšemu razumevanju
vesolja in nas samih).
Vemo, da Luna bistveno vpliva na plimovanje ocenov, morij,
vemo, da so Sončevi mrki posledica Luninega prekrivanja Sonca,
pri Luninih mrkih pa Luna zaide v Zemljino senco ...
To zadnje spoznanje so že stari Grki uporabili za prve korektne izračune
razdalje Zemlja-Luna, za oceno velikosti Lune.
Sončev mrk pa je hkrati izjemen eksperiment, ki je pomagal
dodatno potrditi splošno Einstenovo teorijo relativnosti, ki napove
ukrivljanje žarkov pod vplivom mase (energije ...).
Preko Sončevega mrka in spektra njegove atmosfere so tudi
na Socu prej detektirali
helij kot na Zemlji.
Luna tudi zavira vrtenje Zemlje (zato se nam dan daljša -
okrog 2 ms na sto let.),
zato pa se Luna hkrati oddaljuje od nas
(približno 4 cm na leto).
Kot posledica plimovanja še vroče Lune,
je njena rotacija okrog lastne osi
sinhronizirana s časom obhoda okrog Zemlje - zato nam Luna
praktično kaže zmeraj isti obraz.
Vpliv Lune na biološke cikle je znaten, enako se razmišlja
o nastanku življenja, oz. naselitvi kopnega.
"Večno" priznanje za svoje znanstveno delo pa sta
prejela tudi Slovenca Jožef Stefan in Jurij Vega,
s poimenovanjem kraterjev
na Luni z njunima priimkoma.
Sledijo slike iz TV odmevov - 14. 11. 2014 - sodelujejo dijaki
in mentorja Astronomskega krožka G. Šentvid - Lj.
V kamero so spregovorili mentor Klemen, Karolina, Gaja, Martin K.
ŠE APOD slika
Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap161114.html
Superluna in Vesoljska postaja Avtorstvo slike & avtorske pravice: Kris Smith
Glej jih zvezde! v letu 2017
- astronomske efemeride za leto 2017 v sliki in besedi
Glej jih zvezde! v letu 2017 so astronomske efemeride, ki v besedi,
še bolj nazorno pa v sliki opozarjajo na zanimivejša dogajanja na
našem nebu v letu 2017. Knjiga je namenjena opazovalcem brez teleskopov,
ki uživajo v naravi in opazovanju nočnega neba brez pretirane tehnologije.
Opisi v Glej jih zvezde! v letu 2017 so pisani v stilu ... tega in
tega dne v maju ob tej in tej uri poglejte proti zahodnemu obzorju
in videli boste ... Zraven vsakega opazovanja je še nazorna slika
dogajanja, ki je seveda čudovita fotomontaža, a začetnikom bo prišla
še kako prav pri spoznavanju gibanja Lune, planetov in najsvetlejših
zvezd. Kdor je vsaj malo povezan z naravo, bo v tej knjigi našel napotke,
kako se povezati z nebom in zvezdami, ki jih v naših preosvetljenih
mestih vidimo vse manj in vse bolj poredko.
Knjiga izide konec leta. Prednaročniška cena je 19,90 EUR.
V redni prodaji bo knjiga dražja.
NAROČILO KNJIGE
Šentviški astronomi smo s Spiko zmeraj dobro sodelovali!
Slovenska astronomska revija Spika, Brnčičeva 13,
Ljubljana-Črnuče 1231, Slovenija
Bil je praznik, a šentviški astronomi se
ob ponedeljkih dobivamo tudi na take večere - so tudi izjeme,
a jih ni veliko.
Beseda je tekla tudi o programu predavanj za starejše pridružene člane
in U3.
Hkrati je bil to prvi ponedeljek po daljšem času,
ko se je dalo opazovati - seveda primerno svetlobno
obremenjenemu obrobju glavnega
mesta.
S Ciko (teleskop Dobson 300 mm, f/5) sem prletel preostanek poletnega
neba, jesensko nebo in delno zimsko.
Lepo.
Mraz pa je že pokazal svojo
moč ... in posledično zgodnje pojavljanje megle.
Kako sta Zorko in Andrej peljala "Kozoroga" na Kredarico,
- 29. in 30. september 2016
Če so šentviški kovači skovali in na slovensko goro Triglav
ponesli Aljažev stolp (1895), smo pa Šentviški astronomi pod Triglav na Kredarico
ponesli teleskop (2016). Videti je vedeti.
ZAKAJ SMO PONESLI TELESKOP NA KREDARICO
Triglavski dom na Kredarici je najvišja slovenska gorska postojanka
in ob njej deluje najvišja slovenska meteorološka postaja.
Minilo je dobro leto, od kar sem, ob praznovanju 60-e oletnice (61) meteoroloških opazovanj
in meritev na Kredarici, sam obiskal sodelavce meteorologe in spoznal njihove izjemno težke in hkrati
doživetij polne pogoje dela, bivanja, sploh preživetja na višini 2515 m.
Lani 28. avgust 2015 sem s sabo ponesel tudi teleskop Skywatcher Skymax-102 OTA Maksutov-Cassegrain, 102 mm
(4 Inches - palci) f/1300 na namizni enoročni Dobsonovi montaži
(skupaj z okularji okrog 4 kg dodatnega tovora ...).
A ko sem na vrhu Kalvarije opazoval čudesa nebesnega svoda, tudi planet Saturn,
nisem mogel verjeti, da so lahko atmosferski pogoji tako izjemni - skoraj popolnoma mirna,
svetla, jasna, razločljiva slika ...
Seveda - pod mano je bilo več kot 2,5 km zraka in sorazmerno toliko manj motenj
(ki so prav v tem prizemnem pasu izrazite).
Na tej višini gostota zraka pade že pod kg/m3 in tlak na vrednosti okrog
750 hPa.
Takratni obisk je bil hkrati pravi trenutek za dogovor s kolegi s Kredarice za morebitni prenos
ADV teleskopa na Kredarico.
Dogovor je bil usten, a je bil iskren z obeh strani (smo možje besede).
Člani AD Vega smo kupili teleskop Explore Scientific Ultra Light Dobson,
premera 254 mm, 1270 mm gorišča, f/5
in posebej še okularja SE 10 mm in 25 mm oba s poljem 70 ° ter iskalo 8x50.
Sam sem doniral
še Barllowo lečo z močjo X2,
vpisno knjigo, lučko, za te razmere obvezen kovinski kovček 457x330x150 mm za okularje,
ADV pa še zvezdno karto, ...
Teleskop Explore Scientific Ultra Light Dobson je bil izbran, ker je cel kovinski, kar je
za gorske razmere skoraj nujno. Tehta sicer kar 26,4 kg (glede na ime bi pričakovali manj),
a to je nekje v mejah pričakovanj.
Več informacij o teleskopu je recimo na
p7587_Explore-Scientific-Ultra-Light-Dobson-Teleskop-254-mm-Oeffnung.
V osnovi ima kvalitetno optiko, a kar nekaj tehničnih težav v izvedbi montaže - glavne smo odpravili.
Tukaj se je posebej potrudil Andrej L., ki mu je hkrati sešil še tkaninasto zaščito,
oblekco za cev.
Teleskop smo, kraju uporabe primerno, poimenovali Kozorog - je tudi nebesno zodiakalno ozvezdje.
Z delom ekipe meteorologov iz konca avgusta 2015 smo letos tudi uspešno dogovorili dva datuma prenosa
teleskopa na Kredarico in 29. septembra 2016 nam je uspelo. Vsega se ne da planirati, a bolje kot se je,
se skoraj
ne bi moglo izteči (prisrčen sprejem spremljevalne ekipe, kolegov meteorologov Andreja in Milana,
nebo se je do večera
popolnoma zjasnilo, Luna pa je vzšla komaj zjutraj - mlaj, ...).
Z Andrejem sva torej 29. sep. 2016 spremila Kozoroga na Kredarico (od 11:40 do 11:50) iz Bohinjske Bele,
kamor naju je zjutraj pripeljal Klemen.
Prenočila sva na Kredarici, naslednji dan 30. sep. 2016 ob 11:50 pa sva se peš odpravila v dolino Krme,
kjer sta naju pri Kovinarski
koči pobrali Marjetka J. in hčerka Ana.
Sledi nekaj podrobnosti.
ODHOD
V Bohinjski Beli sva imela z vojaki stražarnice kar mali tečaj opazovalne astronomje. Med njimi je bil
tudi fant, katerega stari oče je služil vojaščino leta 1946 v isti kasarni - enako moj oče,
ki je pustil kar tri leta
mladosti v neljubi vojski (1945-1949), v tujem jeziku.
Do odhoda sva z Andrejem imela kar nekaj ur časa in sva si tako lahko v miru ogledala prelep kraj.
A končna slika je bila podobna kot povsod po Sloveniji v oddaljenih krajih - prelepe hiše,
kjer večinoma prebivajo
upokojenci, mladi pa so odšli v mesta ... Prijazen domačin nama je pokazal Humarjevo
steno - skalo, kakšno od hiš znanih oseb, predstavil vzdušje v vasi - kamor že zahajajo
tudi globalizirani kramarji - na koncu pa sva še spoznala, da poznava tudi isto družino iz doline
Save Dolinke. A v samem (lepem) kraju ni bilo moč spiti niti kave - lokli se odpirajo po 12. h.
Vse je potekalo zelo improvizirano, kdo, kaj, kako, kje, službe, družine, ...
Pred odhodom sva z napisi opremila še vso opremo, kovček, itn.
Kakšno uro pred odhodom sta se nama pridružila
še prijazna gostitelja meteorologa Andrej R. in Milan K.
Skupaj smo imeli kar nekaj 100 kg opreme in takoj po pristanku smo jo znosili
v meteorološki del
Triglavskega doma na Kredarici.
Že tukaj sva spoznala, kako trdo je zaslužen kruh meteorologov na najvišji gorski opazovalnici v Sloveniji.
"AKLIMATIZACIJA"
Do večera so ure kar prehitro tekle -
Andrej R. (poimenovali ga bomo Kredariški)
nama je razkazal
opazovalni prostor in instrumente, osebno prtljago pa sva dala v sobo 118.
Po malici, oz. kosilu, sva skočila na ogled okolice Triglavskega doma na Kredarici - to sem si
že dolgo želel.
Okolica nad kočo je izjemno primerna za astronomska opazovanja.
Hkrati so se nama odprli prekrasni razgledi tja
do Velikega Kleka
(Grossglockner: 3798 m, smer SZ) in delno Južne Tirolske ter seveda na
domače prekrasne
vršace - poleg seveda še zmeraj obleganega Triglava, se nama je bahato razkazovala Škrlatica,
pa Mangrt, Jalovec,
Golica, bohinjske gore, dolina Krme, delno Kota in Vrat.
Ujela sva tudi nekaj prelepih atmosferskih pojavov - recimo krožni 22° halo in "sončna psa".
22° halo je najpogostejši, saj je posledica loma na ledenih kristalih.
Ključno je, da so osi nekaterih kristalov približno pravokotne na sončne žarke.
Takrat žarki prehajajo skozi stranske ploskve heksagonalnih kristalov in
lomijo svetlobo, ki jo zaznamo kot halo.
METEOROLOGIJA
Popoldne smo se posvetili meteorološki stroki.
Šli smo čez pasti programa s katerim opazovalci vnašajo meritve in opazovanja v
klimo in trajanje sonca in nato na server ARSO.
Naredili smo nekaj vaj, kako tvorimo "climat" za mednarodno izmenjavo in
kam moramo kopirati ustrezne datoteke, ter s katerim orodjem ...
Razrešil sem tudi nekaj let star problem glede končnic podatkovnih datotek in tega najbrž res ne bi
bilo mogoče storiti iz Ljubljane ... Obdelali smo še nekatere atmosferske pojave z vidika šifriranja
in vpisa v
dnevnik ter bazo. Usposobili smo tudi printer.
ASTRONOMSKA OPAZOVANJA
Proti večeru nama je čas tako hitro tekel,
da smo po vseh procedurah, sestavljanje teleskopa (Kozoroga),
kolimacije in predvsem zaradi zanimanja gostov (zelo zanimivi, radovedni
so bili Norvežani) ..., zamudili opazovanje Saturna, ki nam je zašel
za Mali Triglav, Mars pa je ravno zahajal.
Nebo se je proti večeru popolnoma zjasnilo, veter nam je bil naklonjen,
pihal je nekje do hitrosti 10 m/s, okrog polnoči pa le še
blag zahodnik pod 2 m/s, vlaga je padla pod 10 %, temperature pa so bile za to višino, letni čas in uro,
izjemno ugodne - od 9 do 11 °C. Tudi Luna je bila v mlaju.
Skratka, še v sanjah si ne bi mogel zamisliti boljših pogojev - vremenska napoved nas je nekoliko strašila,
a dejansko vreme je bilo za astronomska opazovanja idealno. No - v nedeljo je zapadel sneg in
kočo na Kredarici so zaprli - imeli smo izjemno srečo.
Na začetku sva imela na oapzovalnem prostoru kar nekaj gostov, a jih je veter (čeprav dokaj blag) kmalu
popeljal nazaj v kočo.
S sabo sem tovoril še SkyMasterja (izjemen daljnogled 15X70 - Norvežan se je pohecal,
da mi ga ne bo več vrnil; eden izmed njih se ukvarja tudi s polarnim sijem), laser ter
okular William Optics Swan 2'', 40 mm, 72° polja.
Andrej pa je s sabo vzel še Klemenov SE 2'' okular 9 mm in svojega 20 mm -
oba 100° polja.
Nekje okrog polnoči smo zagledali na nebu nenavaden prizor
(dve sinhrono gibajoči pikici) -
najbrž satelita, ki sta si sledila le na razdalji nekaj stopinj.
Ali je kak satelit razpadel - ali je šlo za kake "vojaške zgodbe ..."
ali zgolj za dva polarna satelita?
Tak prizor je recimo moč videti tudi, ko se recimo ISS postaji približuje
oskrbovalna raketa (to noč je ISS prečkala naše kraje okrog 22:30 h in nekaj
minut čez polnoč, takrat se je postaji navidezno približal
satelit Redcat - sta pa po nebu švigala tudi satelita Meteor in Envisat).
Občasno sta se na opazovališče vračala opazovalca Andrej Kredariški in Milan,
ki sta hkrati morala
pospraviti še vso pripeljano opremo in opravljati
redne obveznosti - opazovanja, meritve,
pošiljanje podatkovnega
BUFR formata v mednarodno izmenjavo, ...
Kako sva vse skupaj doživljala midva z Andrejem ob Kozorogu
(teleskop Dobson, premera 254 mm, 1270 mm gorišča, f/5)?
Najprej sva se morala navaditi na opazovališče - ostali smo kar na ploščadi heliodroma.
Kot se je izkazalo, so luči iz koče le bile nekoliko moteče, a še zdaleč ne toliko, kot luči
iz Lj. kotline, Trsta, ...
Ko smo provizorično sestavili opazovališče, postavili teleskop, zraven
stol - na katerega smo položili kovček z okularji,
se navadili na množico zvezd, sva dojela,
da so pogoji za astronomska opazovanja na tej višini
presegli vsa pozitivna pričakovanja.
To je bila noč presežkov.
Nekaj primerov.
Meglico Rakovico M1 v Biku sva lahko opazovala praktično takoj po vzhodu.
Celotne Plejade sva imela v polju okularja Swan 2'', 40 mm, 72° polja - efektivno polje 2.3 °,
povečava 32x, zenica sicer nekoliko prvelika 8 mm (kaj takega, take velike zenice, si v preosvetljenih
predelih ne moreš privoščiti) - a vidno polje je odtehtalo in slika je bila vseeno odlična - kaj odlična,
bila je izjemna.
Še nikoli nisva videla celotnih Gostosevcev tako bogato posejanih z zvezdami, v takih barvnih odtenkih
in hkrati tako mirnih 7 sester.
Andrej je v Andromedini galaksiji M31, pri enaki povečavi 32X (skoraj celotna je bila v polju okularja),
videl temne pasove - spremljevalki
M110 in M32 sta bili izjemni.
V galaksiji M33 se je dalo slutiti nehomogenosti (vrzeli med spiralami). Ko sem z daljnogledom šel
do Heliksa sem obnemel - planetarka je v trenutku zasijala v
polju daljnogleda -
videl sem jo kot recimo galaksijo M31 iz Ljubljane.
Andrej pa je v teleskopu doživljal enako. Njemu je za
Heliksa bila povečava
64X bolj ljuba, meni pa je zelo odgovarjala tudi povečava 32X.
Skratka - Heliks je pri obeh
povečavah kazal
nekoliko
nehomogen obroč (kakor na fotografijah) in na sredi očitno vrzel.
V Strelcu smo na hitro pregledali Laguno, Trifid, M16,
M17 (prečudovit Labod s "Swanom"), M22 ...
Tančica v Labodu pa je bila v daljnogledu očitna, seveda enako v teleskopu.
Vmes smo vrgli oko še na M13, M92, M27, M57, M51, M35, M81, M82, Mizar in Alkor, Albireo ...
Dočakala sva tudi vzhod Oriona - M42, a ob 1. h zjutraj sva se počasi, pod težo dneva,
vdala in šla spat. Nošenje teleskopa do koče je v temi in zaradi utrujenosti bilo kar
naporno ... Oba naju je med spanjem zeblo kot cucka ... spomnil sem se
na stari otroški vic, ko je medvedek celo noč
spraševal mamo ali je res medved ...
Oba dneva sva obžalovala, da zakaj nisva zbrala dovolj poguma in
bi s sabo tovorila še malega Lunta 35 mm,
to je H-alfa teleskop za opazovanje aktivnosti Sonca.
A že tako sva imela vsak vsaj za dve kili dodatne optične opreme v nahrbtnikih
in čakala naju je še dolga pot domov po
dolini Krme ...
OPAZOVALNI POGOJI
Jug je kar odprt (do azimuta 220°),
JZ in precej zahoda pa zakriva Triglav (do azimuta 260°,
a Kredarica je majhna planota, ki nudi kar nekaj možnosti premikanja
na ustrezno lokacijo).
Iz heliodroma zakriva Triglav nebo do višine nekje 26° - kar
ni prehudo. Sever in vzhod sta lepo odprta. Okolica koče - severno
in severovzhodno do 2539 m - recimo
vzpetina (2525) severno od koče pa ima še boljše opazovalne pogoje
(tam tudi manj moti svetloba iz koče).
UČENJE UPORABE TELESKOPA
Zjutraj sva teleskop Kozorog postavila kar na zahodnem delu
koče in ga usmerila proti Triglavu.
Andrej Kredariški in Milan sta se tako lažje učila
rokovanja z Dobsonom (do katere mere odpreti
teleskop - sneti srajčko, kam vstaviti in kako priviti okularje,
kako in katere okularje uporabiti najprej, kje se ostri,
kje prijeti teleskop med usmerjanjem,
kako namestiti iskalo, kako ga znivelirati z optično osjo objektiva teleskopa,
kako pospraviti
okularje, kako uporabljati Barlowo lečo, kako ravnati z vpisno knjigo, ...).
S povečavo 254X je bilo moč od koče prepoznati obraze na vrhu Triglava.
Za gledanje čez dan pa je nujno potrebno omejiti protisvetlobo na
sekundarno zrcalo - to se da storiti kar s srajčko.
V vpisno knjigo pa je Andrej L. vpisal še osnovne podatke o teleskopu, o okularjih,
povečavah in navodila o
skrbi za opremo - da se okularji zapirajo, pospravijo v škatle ..., teleskop pokrije ...
Mimoidoči so se kar ozirali v nenavadno napravo - teleskop, a hkrati se je na obrazih
videla resnost, ki je nujna za vzpon na Triglav. Nanj vodi plezalna pot -
čeprav je varovana, je to še zmeraj zelo zahtevna strmina v skali,
ki zahteva vso spoštovanje - popolno zbranost.
Celotni ekipi meteorologov sva podarila A3 ADV zvezdne karte celotnega neba.
POGOJI UPORABE TELESKOPA
Teleskop lahko uporablja vsak, ki je vešč rokovanja s tako napravo, pozna nočno nebo in
je hkrati skrben uporabnik - ter da mu trenutna ekipa dežurnih meteorologov na Kredarici
to dovoli - vpis v knjigo opazovanj je obvezen (kdo, kdaj, kaj, stanje oprme, pogoji, vreme).
Zaželjeno je, da se še pred uporabo teleskopa kontaktira
AD Vega, Ljubljana (Zorko, Andrej, Klemen, ... preko e-pošte ali telefona).
ODHOD V DOLINO
Po vajah rokovanja s teleskopom,
smo poiskali primeren prostor za skladiščenje teleskopa - zelo nam je pomagal tudi upravnik koče g. Herman.
Plačala sva prenočitev, z Andrejm in Milanom popila slastno kavo, se poslovila - tudi od
natakarice in prijaznega upravnika - se slikala pred kočo in se odpravila čez
Kalvarijo v dolino Krme.
Pot sva začela v megli, a se je le ta kmalu razkadila.
Po Kalvariji, kot že ime pove,
ni enostavno bremzati - grušč na strmini ...
Po dobri uri sva prispela do gozdne meje (Zgornja Krma).
Tam sva - po nasvetih Milana - zagledala res debelušne svizce, ki se nič kaj ne bojijo ljudi -
res prikupno doživetje.
Cela kolonija se jih je
zbrala na skalnatem otočku sredi travnika - blizu Travne doline.
Krma je res prelepa dolina, kjer se pokrajina menja iz lepe v lepšo, iz skalnate puščave v zelene travnike,
macesnove gozdove, na koncu bukove, pašnike s svežimi koriti vode,
s slikovitimi stenami, skalami, osamelci,
svizsci ti skoraj zares zavijejo čokolado ...
Jesenske barve v plesu skalnatih senc, modro nebo,
nebesna pramena svetlobe skozi krošnje dreves ...
nobenega ne pustijo hladnega.
Pod vtisom igre barv, so nama v zavest zašle podobe, slike slovenskih
impresionistov in vse mogoče
prispodobe, ideje, dogodki, zgodbe ...
Recimo,
kako slikar s svojo poustvarjeno, narisano podobo drugega, bližnje
okolice,
samega sveta ali celo samega sebe (avtoportret) ... posredno potrdi,
da vsi gledamo isti svet
na podoben način. To, da vidimo svet podobno kot drugi,
še zdaleč ni samoumevno dejstvo, občutenje, doživetje.
Ozaveščenje, kaj sploh vidimo, ni trivialno.
Hkrati pa slikarje med sabo ločijo prav "drobni" odtenki,
recimo na podobah nanešenih na platno,
ki jih kdaj večina v naravi ali na drugi osebi,
spregleda (sploh, ko odrastemo).
Oziroma, zunanjih dražljajev ne doživljamo vsi enako intenzivno
in različne slikarske
smeri, tehnike ... so delno posledica tudi teh razlik ...
Seveda pa nas zgodovina slikarstva uči, da se ves čas učimo
gledati, zaznavti in tozadevno je svet umetnosti, kot seveda
tudi znanosti - ne manj - ampak vedno bolj odprt za nova občutenja,
videnja, umetnine, dosežke.
Rečeno v prispodobi; za človeško
ustvarjanje velja podobno pravilo kot za vesolje - le to se zmeraj
hitreje (pospešeno) širi -
pri umetnosti in znanosti pa je zmeraj več možnosti
za nove dosežke, spoznanja, čutenja, lepote ...
A vrnimo se k najini hoji v dolino.
Kljub izletom v svet domišljije, idej, se sama pot
kar ni in ni hotela končati - noge so tako postajale težke,
kar je kot za nalašč za kak zdrs, zvin ...,
a se je vse dokaj dobro končalo.
Tudi signal mobilne telefonije je v takih globokih
ledeniških dolinah prej redkost kot
samoumevno dejstvo - a ga v resnici nisva zelo pogrešala,
prav nasprotno ...
Ko sva že mislila, da sva prišla zelo daleč, je
tabla ob poti še zmeraj kazala dobrih 1700 m višine ...
Na koncu sva le nekako prikorakala do Kovinarske koče v Krmi, kjer sva počakala na Marjetko in Ano,
ki sta naju s "Shuttleom" potegnili v topel dom.
Še prej sva naročila nekaj toplega in spet sva dobila nove energije in ideje
za nove zgodbe ...
Sam sem se sploh prvič spustil iz Kredarice v dolino Krme in zdaj vem,
zakaj je Krma Andreju tako ljuba - je dolina miru, zelenja, mnogoterih barv,
raznolikih rastlinskih in živalskih vrst, stoterih
vzorcev in kamnitih oblik ...
DOJEMANJE ČASA IN ZGOŠČENI DOGODKI
Slaba dva dneva najine skupne poti sta bila prežeta s preštevilnimi
dogodki, napori, strahovi, stresi, novimi poznanstvi, z lepimi
trenutki, trenutki krize ..., tako da sta ta dva dneva za naju trajala
in trajala
- v prispodobi
in številu dogodkov, količini adrenalina - vsaj teden dni, če ne več.
So pa tedni v letu, ki minejo kot dan in teh je največ ...
ŠE NE NEPOMEBNA PODROBNOST
V nedeljo 2. okt. je v gorah že zapadel sneg, na Kredarici 5 cm
in kočo so na hitro zaprli.
Ujeli smo torej zadnji "leteči vlak". Ta "podrobnost" je bila skoraj nujna -
tako zaradi spoznavanja osebja v koči,
hranjenja teleskopa, spanja in hoje v dolino - samih vremenskih pogojev.
SVETLOBA IZ KREDARICE
Še zanimiv eksperiment svetlobne komunikacije s Kredarico in
hkrati s svetlobnim onesnaženjem.
Že v četrtek zvečer smo hoteli z lučko, oz. laserjem, signalizirati našo prisotnost
s Kredarice
v Šentvid.
A smo zaradi slabe vidnosti in gneče na opazovanjih opustili namero.
V ponedeljek zvečer 3. okt. 2016 pa je bila res krasna transparenca,
Triglav je bil kot na dlani. Telefonirali smo Andreju "Kredariškemu", ki
je z navadno led lučko posvetil proti Šentvidu (malo je iskal smer)
in v Šentvidu smo brez vsakih težav opazili močno svetlobo iz smeri Kredarice.
Bili smo tudi v telefonskem kontaktu.
Mi pa smo vrnili nazaj laserski žarek, ki ga je Andrej na Kredarici tudi zaznal.
Lahko bi pričakovali kaj takega - a vendar je to 60 km in smo bili zato vseeno presenečeni.
To je eksperiment, ki kaže, kako že skromni viri večerne razsvetljave
svetlobno zelo, zelo daleč onesnažujejo nebo.
POT IN DOGODKI V SLIKAH
Po jutru se dan pozna.
Gasilska slika v kasarni - Klemen se je brž poslovil,
saj je imel nujne opravke v službi.
Humarjeva skala v Bohinjski Beli.
Ob obilici prtljage, ki smo jo kar se da hitro natovorili
v helikopter.
Nad Pokljuko.
Blejska koča na Lipanci - pot na Debelo peč, Brda in Mrežce.
Na Debelo peč sem pred slabim tednom tudi sam šel nabirat
kondicijo.
A kot se je izkazalo,
je bilo slabih pet ur hoje gor in dol premalo - 4 dobre ure
hoje po Krmi samo navzdol me je kar zdelalo ...
Predolgo sem obremenjeval zgolj ene (določene) mišice - a smo preživeli.
Nad dolino Krme - to je najina pot v dolino.
Veličastno Triglavsko pogorje.
Helikopterski hrup in veter sta ekstremno močna.
Oj Triglav moj dom.
Srečno prispeli - vse zahvale pilotu, kopilotu in celotni spremljevalni ekipi.
In že sva v zares skromnem bivališču meteorologov.
Pogled proti JV in jugu, kjer kraljuje
Snežnik (mu ne pravijo zaman Notranjski Triglav).
Podoba v krogli heliografa.
Heliograf je hkrati sončna ura in inštrument za merenje trajanja sonca
"brez napake", ki prav vse očara. Nekatere celo
tako močno, da ga kar "vzamejo" s sabo domov ...
Pomen Sonca je za
naš planet, za življenje, za dogajanje v atmosferi - za meteorologijo,
vodni krog -
nenadomestljiv in ni čudno, da so ga že naši
predniki imeli za boga.
Od Sonca prejmemo praktično
vso energijo in to preko svetlobe.
Slovenci smo Sonce včasih imenovali tudi Belin -
božanstvo svetlobe življenja.
Naši predniki so častili Belina na sončnih, svetlih krajih,
ki so bili vzvišeni nad okolico in od koder se je videlo daleč naokrog.
Belinu so prinašali na višave, tako trdijo nekateri antropologi,
svojo vdanost in voljo,
ki sta bili potrebni za premagovanje telesnega napora na poti
do svet-išča.
Andrej Rekar je ravno zamenjal trak heliografa.
29. sep. popoldan so se nama odprli prekrasni razgledi tja
do Velikega Kleka, piramida v ozadju (Grossglockner: 3798 m,
smer SZ) in delno Južne Tirolske ter seveda na domače prekrasne vršace - poleg
seveda še zmeraj obleganega Triglava, se nama je bahato razkazovala Škrlatica,
pa Mangrt, Jalovec, Golica, bohinjske gore, dolina Krme, delno Kota in Vrat.
Pogled proti Staničevemu domu, zadaj so travniki znamenite Golice.
Ujela sva tudi nekaj prelepih atmosferskih
pojavov - recimo krožni 22° halo in "sončna psa". 22° halo je najpogostejši,
saj je posledica loma na ledenih kristalih. Ključno je, da so osi nekaterih kristalov
približno pravokotne na sončne žarke. Takrat žarki prehajajo skozi
stranske ploskve heksagonalnih kristalov in lomijo svetlobo, ki jo zaznamo kot halo.
Pogled proti Bohinju, Voglu ...
Levo gostitelj Andrej Rekar, desno Norvežan, ki si je sposodil
moj daljnogled SkyMaster 15X70 - in njegov komentar po uporabi je bil:
"It's my now!"
Senca Triglava na zamegljenem večernem obzorju.
Med sestavljanjem teleskopa - kar na ozkem hodniku.
Med astronomskimi opazovanji - helioport, Kredarica
29. sep. 2016 - foto: Andrej Rekar.
Jutranji pogled proti obsijani Škrlatici skozi okno mrzle sobe.
Nekaj škrlatne barve se zazna ...
Učenje uporabe teleskopa.
Vpisna knjiga.
Za vsakega še zadnja skodelica kave pred odhodom - in -
iz skodelic se prav slastno kadi.
Zorko in Andrej odhajata v dolino brez Kozoroga - 30. sep. 2016 ob 11:50.
In potem svizec zavije čokolado ... Tako blizu jim še nisva bila,
oba sva jih prvič videla v naravi, na razdalji 25 m.
Lani sem svizsce slišal, a ne videl.
Andrej v dolini Krme - v ozadju je šolski primer
ledeniške doline v obliki črke U.
Pramen sončnih žarkov naju je še pozdravil ob slovesu od idilične
doline Krme.
Veselo kramljanje z Ano im Marjetko pred Kovinarsko kočo.
Ravnateljica Vrtca Škratek Svit - Vodice ga.
Hedvika Rosulnik je s sodelavkami pripravila
imenitno popoldansko druženje, tako
za otroke, starše, kot za celo občino.
Otroci so si najprej v Kulturnem domu Vodice ogledali
predstavo Zvezdica zaspanka,
nakar so imeli pred domom rajanje, razne delavnice
in Šentviški astronomi
smo jim tudi hkrati še pokazali lepote večernega neba ("zvezdice zaspanke" - kot leta
2009 v okviru MLA2009).
Najbolj sta jih seveda navdušila mlada Luna in planet Saturn.
S sabo smo imeli štiri teleskope - Nevton na Dobsonovi montaži
(300 mm, f/5 - z imenom Cika),
Nevton 200 mm, f/5 na "EQ5 SynScan Go-To" montaži,
Nevton 150 mm, f/5 na EQ3 montaži ter
malega Maksutova 100 mm, f/13 na namizni Dobsonovi enoročni montaži.
Kot se vidi iz slik, smo jih postavili na bližnji kos zelenice, kjer
je bilo nebo odprto proti zahodu in jugu.
Najhitreje in najenostavneje so malčice in malčki lahko opazovali
skozi malega Maksutova 100 mm, f/13 na namizni Dobsonovi enoročni montaži,
ki smo ga za nekaj časa postavili kar na poličko opazovalne
lestvice.
Luna v takem teleskopu izpade prav imenitno in otroci
so radi komentirali kaj vidijo.
Nekateri so se prav čudili - vau mama ...,
nekateri pa so šteli kratereje tja do 5 ali 6. No kmalu se je pojavil poseben
malček, ki je trdil,
da jih je naštel 140 in kmalu so tudi njegovi prijatelji trdili, da so jih našteli 140
(pa čeprav večina še do 20 ne zna šteti) - a važno je doživetje astronomskih
opazovanj skupaj s prijatelji, starši, dedki, vzgojiteljicami ...
Kamlu sta teleskop usposobila tudi Oskar in Nastja - 150 mm, nato Jure 200 mm Go-To
in takoj
za malim Maksutovim je Andrej pripravil že Ciko.
Večji teleskopi so bili veliko bolj primerni
za planete - Saturn z obročki je navdušil prav vse.
Na koncu smo ga. Hedviki pokazali še znamenito planetarno
meglico M57 v Liri, čudovito dvojno zvezdo Albireo
in dvojno razsuto kopico Hi-H v Perzeju.
Malo smo še pokomentirali, kaj bi recimo
lahko malčki v vrtcih počeli na temo astronomije - recimo risali
zodiakalna ozvezdja, planete, Luno, itn.
Tako smo zaključili še en
čudovit astronomski večer in to za najbolj radovednimi človečki - z
malčki iz Vrtca Škratek Svit - Vodice.
Slike same po sebi povedo vse.
Kot kažeta prva in zadnja slika, imamo kar nekaj razgibalnih
vaj in vaj za krepitev mišic, ko prenašamo
težko in nerodno opremo iz terase v avte in spet nazaj na teraso gimnazije.
Astronomski krožek 3. okt. 2016
Ta ponedeljek smo imeli kar nekaj gostov, Miha in otroci ter odrasli.
Noč je bila izjemno jasna - Rimska cesta se je videla kot že dolgo ne.
Brez težav smo lahko opazovali tudi objekte v Strelcu, Saturn je še ravno toliko na nebu,
da se ga splača opazovati nekje do 20.h.
Prvič smo doživeli, da je osemletna punčka (Sara) pogledala skozi
teleskop in na vprašanje, kaj vidi, pravilno odgovorila: "To je Saturn!"
Še zanimiv eksperiment komunikacije s Kredarico in
hkrati s svetlobnim onesnaženjem.
Že v četrtek zvečer smo hoteli z lučko, oz. laserjem, signalizirati našo prisotnost
s Kredarice
v Šentvid.
A smo zaradi slabe vidnosti in gneče na opazovanjih opustili namero.
Ta ponedeljek zvečer pa je bila res krasna transparenca,
Triglav je bil kot na dlani. Telefonirali smo Andreju "Kredariškemu", ki
je z navadno led lučko posvetil proti Šentvidu (malo je iskal smer)
in v Šentvidu smo brez vsakih težav opazili močno svetlobo iz smeri Kredarice.
Bili smo tudi v telefonskem kontaktu.
Mi pa smo vrnili nazaj laserski žarek, ki ga je Andrej na Kredarici tudi zaznal.
Lahko bi pričakovali kaj takega - a vendar je to 60 km in smo bili zato vseeno presenečeni.
To je eksperiment, ki kaže, kako že skromni viri večerne razsvetljave
svetlobno onesnažujejo nebo.
Miha po enem tednu pripoveduje:
"Danes sem Emo vprašal, če se spomni, kaj smo videli pri vas,
in je takoj povedala, da smo videli Mars, pol sem jo pa vprašal še,
kako se reče "unemu z obročem", je pa tud takoj izstrelila Saturn.
Tako da nekaj se jih je že mogl prijet."
Zagotovo si otroci iz astronomskih opazovanjih veliko zapolnijo in
to so trajni spomini, ki lahko koristijo celo življenje ...
Tole čudovito risbico pa nam je v zahvalo poslala punčka Ema -
princeska v kočiji in zvezdno nebo - oktober 2016 (na nebu sta narisana tudi
planeta Saturn [levo zgoraj]
in Mars desno).
Astronomski krožek 26. sep. 2016
To so bile zadnje priprave pred prenosom Kozoroga
na Kredarico. Kozorog je
teleskop Explore Scientific Ultra Light Dobson,
premera 254 mm, 1270 mm gorišča, f/5.
Predvsem smo morali očistiti zrcalo - slika spodaj.
Klemen pa je iz FirstScopea naredil unikatni šparavček za morebitne
prostovoljne prispevke
udeležencev opazovanj na Kredarici.
Andrej čisti ogledalo.
Izdelava unikatnega šparavčka iz FirstScopea.
Razstavljen Kozorog - pripravljen za pot na Kredarico.
Prošnje v različnih jeziki za denarno pomoč AD Vega - Kozorogu, sestavila Ida,
tudi v japonščini.
Rozetino slovo
Rozetino slovo Avtorstvo slike & avtorske pravice:ESA,
Rosetta,
MPS, OSIRIS;
UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Pojasnilo:
Po 786 dneh pozornega spremljanja kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko, ki je medtem obkrožil Sonce, je 30. septembra 2016 izguba signala iz vesoljskega plovila potrdila kontroliran trk Rozete s površjem kometa.
Zgornja slika v visoki resoluciji je ena od fotografij, posnetih med časom zadnjega spuščanja, in prikazuje grobo pokrajino kometa.
Prizor se razteza preko nekaj več kot 600 metrov (2,000 čevljev), posnetih ko je Rozeta bila okoli 16 kilometrov nad površjem kometa.
Rozetin spust proti kometu je bil konec operativne faze misije v službi raziskovanja vesolja.
Rozeta je s seboj prinesla lander sondo, ki se je spustila na površino enega od najstarejših svetov v Solarnem sistemu. Opažala je ta svet iz bližine, ter je bila tako priča kako se komet spreminja ko je izpostavljen sončnem sevanju naraščajoče intenzitete.
Odločitev o zaključku misije na površini kometa je posledica tega, da orbita kometa sega v temno regijo daleč od Jupitra, kjer ne bo imela več zadosti energije za pošiljanje signala.
Poleg teba, bo Sonce kmalu skoraj v liniji ki povezuje Zemljo in Rozeto, kar bo onemogočalo radio komunikacijo.
Pojasnilo:
Zakaj je to kozmično
oko tako rdeče?
Prah.
Gornja
slika iz robotskega
Vesoljskega teleskopa Spitzer prikazuje
infrardečo svetlobo iz dobro proučene
meglice Heliks (NGC 7293), oddaljene komaj 700 svetlobnih let v ozvezdju
Vodnar.
Dve svetlobni leti velik pajčolan
prahu in plina okoli centralne bele pritlikavke je že dolgo smatran kot odličen primer
planetarne meglice, ki predstavlja zadnji stadij v razvoju Soncu podobne zvezde.
Vendar Spitzerjevi podatki kažejo, da je centralna zvezda v
meglici potopljena v presenetljivo svetel infrardeči sij.
Modeli nakazujejo, da tvori sij prah v
disku razbitin.
Čeprav je bila snov meglice izvržena iz
zvezde pred mnogimi tisočletji, je bližnji
prašni oblak lahko nastal s trki v rezervoarju objektov, podobnih tem v
Kuiperjevem pasu našega Osončja ali kometnemu
Oortovemu oblaku.
Če so v oddaljenem planetarnem sistemu nastala telesa podobna kometom, bi lahko preživela tudi dramatične zadnje stadije v
evoluciji zvezde.
VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap160920.html
Astronomski krožek,
- 19. sep. 2016
Obiskala nas je Darja G.
Po 21.h se je zjasnilo in do vzida Lune smo si ogledali kar nekaj svetlejših
nebesnih objektov. Ta dan bi moral poleteti na Kredarico tudi Kozorog (teleskop
Dobson 250 mm, f/5),
a nam tokrat ni uspelo ... - tako smo lahko v miru montirali še iskalo na rob cevi.
Veliko smo se pogovarjali o zg. astronomije, o pedagogiki,
težavah v zdravstvu, disleksiji, Lorentzovem členu, ...
Ko je vzšla Luna, smo jo lepo počasi spoznavali preko še zmeraj uporabne
karte iz leta 1995.
Dijak Martin si je vzel domov (za vajo) tudi ADV zvezdno karto celotnega neba (A3).
International Astronomical Union Symposium 324:
New Frontiers in Black Hole Astrophysics
12-16 September 2016
Cankarjev dom, Ljubljana,
Slovenia
Topics of the symposium include:
1. Similarity and Diversity of Black Hole Systems
2. Gamma Ray Bursts
3. Tidal Disruption Events
4. Active Galactic Nuclei
5. Tests of Fundamental Theories of Physics using Black Hole Systems
6. Technology Drivers and Future Capabilities
O skrivnostih črnih lukenj na prvem
astronomskem simpoziju v Sloveniji
12. - 16. september 2016, Cankarjev dom,
Ljubljana
Med
vrsto spremljajočih
javnih dogodkov bo poljudno
predavanje, v katerem bo prof. dr. Sheila
Rowan, direktorica Instituta za gravitacijske raziskave na Univerzi v
Glasgowu, predstavila izjemno zgodbo o
odkritju gravitacijskih valov. Predavanje bo 14. septembra,
točno eno leto po prvem neposredno zaznanem signalu
gravitacijskih valov.
Sledi nekaj slik iz predavanja (prof. dr. Sheila Rowan - Gravitational waves: A new astronomy)
14. sep. 2016, Cankarjev dom.
Ocena predavanja in nauk
Predavanje dr. Sheile Rowan je bilo do zadnje četrine, z vidika
opisa fenomenov odlično (to manjka našim univerzam in to imajo anglosaške univerze že dolgo
dodelano - razčiščeno),
na koncu pa je nekoliko pohitela - držala se je časovnega okvirja -
kar je malo zmanjšalo razumljivost za nepoučeno
poslušalstvo. V okviru omejenega časa sem se pogovarjal s prisotnimi astro-laiki
in vsi so dejali, da so se ogromno naučili.
Naj bo to poduk našim univerzam - opis in razumevanje samega pojava, fenomena,
je odločilen za poznejši matematični zapis in za nadgradnjo v razumevanju
povezanih pojavov.
Veliko sem slišal tudi očitkov na račun slovenskega šolskega sistema,
ki zgodovine vesolja ne zna, v resnici noče, predstaviti
v srednjih šolah ali na univerzi (razen študentom astronomije).
Razlogi so ideološko-zgodovinski, a čas, da se astronomija s fenomenološkega
in delno opazovalnega vidika končno vključi v slovenski izobraževalni - kulturni - sistem,
v naše temelje razumevanja sveta in sebe v njem.
Zagotovo je ni stroke, ki ne bi znala iz osnov razumevanja kozmologije vleči
konzistentne niti lastne strokovne biti - samega smisla neke stroke (od naravoslovja,
humanistike, družboslovja, umetnosti, ...).
50000 km nad Socem
Prominenca (ali protuberanca - dvigajoči plin in plazma ob
magnetnih silinicah Sonca) se na sliki dviga
več kot 50000 kilometrov
nad Sončevo površino - tudi Zemlja s premerom 12700 km se zdi
majhna v primerjavi z višino prominence.
Višino prominenc v veliki meri določa aktivnost Sonca v 11-letnem ciklu.
Lepo se zaznajo tudi filamenti (vlakna), temne lise na Soncu - to so v bistvu prominence
nad Sončevim diskom (videne od "zgoraj").
Vir: http://apod.nasa.gov/apod/ap160919.html
50.000 kilometerov nad Soncem Avtorstvo slike & avtorske pravice: Pete Lawrence
Pojasnilo iz APOD:
Kaj se dogaja na robu Sonca?
Čeprav je morda videti kot
divjanje pošasti,
je na sliki pravzaprav le ogromna protuberanca - steber redkega plina, ki ga
nad površino zadržuje Sončevo magnetno polje.
Dogodek na Soncu je bil posnet ravno pretekli vikend, z majhnim teleskopom. Slika je prikazana kot
negativ in
umetno obarvana.
Kot je označeno s črtami, se
protuberance dvigajo preko 50.000 kilometrov nad
Sončevim površjem in v primerjavi z njimi je tudi naša
Zemlja s premerom 12.700 km videti
majhna.
Pod
orjaško protuberanco je
aktivno območje 12585. Svetlo obarvani filamenti lebdijo nad
tekočo Sončevo vlaknasto preprogo.
Vlakna so v resnici protuberance, ki jih vidimo nad Sončevim diskom, podobna manjša vlakenca pa so v resnici
spikule, ki jih vidimo na disku.
Energetski dogodki, kot je ta postajajo manj pogosti, saj gre Sonce proti minimumu svojega
11-letnega ciklusa aktivnosti.
Pojasnilo:
Majhno vesoljsko plovilo, ki je bilo domnevno izgubljeno je bilo spet najdeno.
Leta 2014 se je pristajalni modul File počasi spustil iz matičnega
vesoljskega plovila Rosette proti jedru
kometa 67/P Čurjumov-Gerasimenko.
Na površju se je po odpovedi harpun za pričvrstitev
modul dvakrat mehko odbil in poslal slike
iz neznane lokacije.
Vendar se je na začetku tega meseca
Rosette spustila dovolj nizko, da ga je
opazila.
Kak meter velik File je viden na skrajni desni
glavnega posnetka z vloženimi slikami, ki
prikazujejo območje od blizu in daleč.
Konec tega meseca bodo plovilo Rosette usmerili k pristanku na
67P. Vendar pristanek ne bo mehak in čeprav bo pred njim pošiljalo edinstvene slike in podatke
bo to pomenilo konec njene misije.
VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap160912.html
Astronomski krožek,
- 12. sep. 2016
Obiskala nas je marljiva skupina učencev iz OŠ Koseze z zelo požrtvovalno
mentorico - izbirni predmet astronomija.
Noč se ni začela ravno z jasnim vremenom, a sta se ob 21.h le prikazala
Luna in Poletni trikotnik.
Tako smo mladim le lahko pokazali zmeraj prekrasno Luno, dvojno zvezdo
Albireo in planetarno meglico M57. Tekel je tudi pogovor
o črnih luknjah, itn.
Astronomski krožek,
- 5. sep. 2016
To je bilo prvo srečanje krožkarjev v novem šolskem letu 2016/17.
Oskar je praznoval rojstni dan - tako da smo leto začeli kar s
slastno torto ...
Hkrati sta Klemen in Andrej še opravila nekaj razgovorov glede
raziskovalnih nalog.
Na sliki mlade Lune se lepo zazna krater Vega
(poimenovan po velikem slovenskem matematiku Juriju Vegi).
Slikano iz roke skozi okular teleskopa (Dobson, 300 mm, f/5).
Foto: ZV.
Obiskala sta nas še g. Tone in ga. Sonja Kuntner.
Testirali smo nekaj opreme: daljnogled 15X70, namizni Dobson
100 mm, f/13 - optika Maksutov-Cassegrain, Dobson 300 mm, f/5.
Ogledali smo si naselednje objekte:
Mizar in Alkor, Albireo, Saturn, M11 (Divja raca), M27, M13, M57, M22, M8, M31 (Andromeda),
»Kopica alfa Perzeja«, imenujejo jo tudi Melotte 20 ali Collinder 39,
M17, Obešalnik ("Al Sufi's Cluster ali Brocchi's Cluster"),
dvojno razsuto kopici HI-h v Perzeju, ...
Večino teh objektov (in pot do njih) je opisanih na strani:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/opazovanja_30_31maj2014_smohor_uni3_poljanska.html
Izjemno poučno "počitniško" spremljanje gibanja Marsa,
- avgust 2016
Večina od nas se le bežno ozre na nočno nebo in zdi se nam, da v izjemni množici
zvezdic nima smisla iskati
kakršnih koli vzorcev (ozvezdij), kaj šele planetov (potepuhov) - ter
njihovega premikanja na zvezdnem ozadju.
A ni potrebno veliko poguma, sugestij - le nekdo nam jih mora dati
(učitelj, prijatelj - ljubitelj astronomije, ...) - in že lahko na nebu
zaznamo ter spoznamo veliko več, kot bi to lahko sklepali iz splošnega (zaenkrat še)
bornega
astronomskega vedenja naše okolice (naša kultura, izobraževanje ... je v zadnjih
osemdesetih letih
izrazito zanemarilo opazovalno astronomijo - na bolje se premika od let 1990
z novimi krožki in društvi, 1993 z
revijo Spika, 2009
z letom astronomije, ko se šole opremijo s teleskopi).
V resnici je potreben le prvi korak - in če smo
dovolj dovzetni za lepote neba ter
radovedne narave, povprečno vztrajni, se kaj kmalu navadimo na ozvezdja
skozi letne čase, na zodiaklani pas ozvezdij, po katerih navidezno
potujejo planeti, Sonce in Luna. Kdaj začeti?
Počitnice so prav primeren čas, da se ozremo v nočno nebo.
Letošnje poletno večerno nebo krasijo kar trije svetli planeti: Jupiter, Saturn, Mars.
Zaradi svetlosti očitno izstopajo iz zvezdnega ozadja - pa tudi izrazito
manj utripajo (zaradi atmosferskih motenj - zaradi loma svetlobe na različnih
plasteh ozračja)
kot oddaljene zvezde.
Optične lastnosti ozračja se spreminjajo zaradi nenehnih sprememb temperetaure, gostote
in vlažnosti zraka po plasteh.
Ti vplivi so bolj opazni blizu horizonta kot v zenitu.
Posledica je utripanje zvezd, ki je pri planetih precej manj očitno
(saj imajo planeti na nebu navidezno večji premer kot zvezde -
v resnici vidimo oddaljene zvezde iz Zemlje
zgolj kot točkaste objekte).
Posebno zanimiv je oranžni Mars in izjemno poučno je spremljati tega potepuha,
kako hiti med zvezdami. Recimo v avgustu skozi ozvezdje imenitnega Škorpijona (pod
Saturnom in nad zvezdo Antares).
IN ŠE TO - za tako astronomijo je potrebno le pozorno oko in recimo 10 minut časa ...
Lahko pa seveda to poučno dinamiko planetov
tudi skiciramo na papir ali slikamo (se gremo antično astronomijo ali Keplerja in Braheja,
ki sta iz gibanja Marsa potegnila na plan nebeško mehaniko,
brez katere si danes ne predstavljamo
poletov v vesolje, ...).
Sam sem se kar dvajset dni (skoraj vsak dan - vreme je tudi kdaj ponagajalo) po 21. h
pogledal proti jugu in v Škorpijonu spremljal izjemen Marsov ples - animacija zgoraj
(iz orodja Stellarium).
Mars je seveda iz večera v večer očitno spreminjal lego in v kombinaciji z referenčnimi
zvezdicami Škorpijona
in počasnim Saturnom, smo bili v živo priča učni uri nebesne mehanike - ENKRATNO.
Obhodna doba Marsa okrog Sonca je 779.96 dni
(glede na Sonce - imenuje se tudi sinodska doba, to je recimo čas
med zaporednima opozicijama - ko je planet celo noč na nebu,
saj je Zemlja med zunanjim planetom
in Soncem) in
686,96 dni glede na oddaljene zvezde (siderska doba,
obrat za 360 stopinj glede na neskončnost),
Saturna pa 378.09 dni
(sinodska doba) in
29.4571 let glede na oddaljene zvezde (siderska doba).
Od tod tudi razlika v hitrosti potovanja planetov na zvezdnem ozadju.
K dinamiki slike na nebu seveda prispeva tudi
potovanje Zemlje okrog Sonca - planeti tako kdaj navidezno potujejo tudi "nazaj",
retrogradno - saj jih prehitevamo.
Vso današnje astronomsko znanje nebesne mehanike (gravitacijski zakon F = GMm/r2) je posledica premnogih opazovanj
nebesnega svoda
in matematične obdelave
na tisoče in tisoče meritev lege planetov.
Zagotovo ta proces spremljanja planetov
poteka od začetka poljedeljstva (vsaj pred 8000 leti), iz trenutnih pisnih virov
pa lahko sklepamo, da sistematično vsaj od Babiloncev naprej ...
Seveda - če je le možno, si planete
ogledamo tudi skozi teleskop (a še prej seveda s prostima
očesoma). V teleskopih premera objektiva okrog 100 mm, bolje več,
že opazimo atmosferske proge na Jupitru, seveda tudi 4 lune
(te že z daljnogledom, recimo 15X70) od skupaj 67 do sedaj odkritih Jupitrovih lun,
podobno velja za planet Saturn, kjer
vsakega navdušijo njegovi prstani - obroč, na Marsu
pa ob dobrih pogojih in v opoziciji opazimo polarni kapi in še nekatere
površinske vzorce, pri Veneri izrazite zares izjemne mene, podobno velja za planet Merkur, ...
Še sliki južnega neba z navadnim digitalcem.
Pod Luno desno se opazi izrazit trikotnik najsvetlejših objektov,
ki ga sestavljajo:
Saturn (zgoraj), Antares (spodaj), Mars (desno).
Levo na nebu je ozvezdje Strelca. Datum: 2016-08-12 (kraj - Televrin).
Dva tedna pozneje.
Trikotnik najsvetlejših objektov sestavljajo:
Saturn (zgoraj), Antares (spodaj), Mars (tokrat že levo).
Datum: 2016-08-26 (kraj - Jastrebci).
Še poletno Sonce in Luna.
Zaid Sonca 12. avg. 2016. Lom svetlobe na spodnjih plasteh atmosfere
je sliko Sonca preoblikoval v skoraj piramidne plasti.
Kakšne piramide je že gradil Imhotep - pred 5600 leti?
Beseda Imhotep pomeni »tisti, ki prihaja v miru - je z mirom«.
Sonce v H-alfa 29. avg. 2016 - desno se boči
prekrasna protuberanca.
sonce_halfa11avg2016.jpg
sonce_halfa11avg2016_2.jpg
sonce_halfa7avg2016.jpg
lunain_morje_19avg2016_2.jpg
lunain_morje_19avg2016.jpg
Še pomoč začetnikom v sliki - gibanje planetov.
Slika: Prikaz največje elongacije,
to je največje navidezne oddaljenosti notranjega planeta
od Sonca in opozicije zunanjega planeta.
Slika: Faze notranjega planeta med kroženjem okrog Sonca.
Vstavljeni sliki:Fotografije faz in navidezne velikosti Venere v ločnih
sekundah v odvisnosti od lege na orbiti.
Lep prikaz - animacija, zakaj pri planetih opazimo navidezno retrogradno gibanje.
Pojasnilo: Potujoča Mars in
Saturn sta bila večino tega leta zelo blizu na Zemljinem
nočnem nebu.
Na sekvenci posnetkov, ki pokrivajo obdobje sredina decembra 2015,
do začetka tega tedna, je prikazan njun položaj na nebu, ko sta bila oba
blizu opozicije, takoj severno od svetle zvezde Antares blizu osrednje odebelitve
Galaksije.
Na spremljajočem video posnetku vidimo Saturnovo navidezno gibanje
nazaj in naprej vzdolž sploščene zanke, medtem ko Mars opisuje širšo obrnjeno sled v obliki narobe obrnjene črke S, od zgornje desne do spodnje
leve strani slike.
Za povezavo pik in datumov samo pomaknite miško nad sliko
(ali sledite tej povezavi).
Čeprav je tako videti, Mars in Saturn v resnici na svoji orbiti ne spreminjata smeri.
Njuno navidezno obratno ali retrogradno gibanje v primerjavi z zvezdami v ozadju, je le odsev orbitalnega gibanja same Zemlje.
Retrogradno gibanje lahko vidimo vsakič, ko Zemlja dohiti in
prehiti planet, ki je dlje od Sonca. Zemlja se namreč giblje hitreje na svoji relativno krajši orbiti.
VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap160915.html
Rimska cesta zahaja - VIRA: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap160826.html
Pojasnilo: Na temnem nebu je lahko zahod Rimske ceste dramatičen prizor.
Potekajoča skoraj vzporedno z obzorjem na tem bogatem
pogled iz strani, se naša Galaksija razteza
nad prašno Namibijsko puščavo od svetlega južnega
Kentavra (levo) do
Kefeja na severu (desno).
Digitalno sestavljen panoramski pogled na nebo iz začetka avgusta prikazuje
oblake zvezd in reke vesoljskega prahu, skupaj z barvami meglic, ki niso enostavno vidne s prostimi očmi.
Mars, Saturn in Antares, ki so vidni tudi na svetlejšem nočnem nebu tvorijo svetel nebesni
trikotnik, ki se pod Galaksijino centralno odebelitvijo ravno dotika dreves.
Seveda naša lastna Galaksija ni edina galaksija na sceni.
Dve drugi veliki članici naše lokalne jate, galaksija Andromeda in galaksija Trikotnik
ležita blizu desnega roba posnetka, onkraj loka zahajajoče Rimske ceste.
Svetloba na koncu poti - VIRA: http://apod.fmf.uni-lj.si
Pojasnilo:
Svetla luč na koncu te poljske poti je v resnici zanimiva
tesna konjunkcija
dveh planetov.
Po Sončevem zahodu 27. avgusta sta bila svetla Venera in
Jupiter videti skoraj kot en sam nebesni svetilnik
na nočnem nebu,
posnetem blizu jezera Wivenhoe, Queensland, Avstralija.
Spektakularna pokončna panorama iz
južne poloble prikazuje osrednjo Rimsko cesto v zenitu,
postavljeno na vrh stebra zodiakalne svetlobe vzdolž ravnine ekliptike.
Seveda sta Mars in Saturn prav tako blizu ekliptike, tik pod osrednjo odebelitvijo Galaksije.
Na obzorju je levo nad drevesom hitri planet Merkur, ki prav tako prispeva k svetlobi na
koncu poti.
Kolobarjasti Sončev mrk nad Novo Mehiko - VIRA: http://apod.fmf.uni-lj.si
Kolobarjasti Sončev mrk nad Novo Mehiko Avtorstvo slike & avtorske pravice: Colleen Pinski
Pojasnilo:
Kaj počne ta oseba?
Leta 2012 je bil v
ozkem pasu, ki je prečkal severni Tihi ocean
in nekaj zahodnih držav ZDA viden kolobarjasti Sončev mrk.
Ob kolobarjastem Sončevem mrku je Luna predaleč od Zemlje, da
bi zakrila celo Sonce. Zato Sonce sega čez Lunin disk in tvori
ognjeni obroč.
Da bi ujel ta
nenavaden dogodek in našel ravno pravi pogled je marljivi fotograf pripotoval iz
Arizone v
Novo Mehiko.
Potem, ko je postavil kamero in ravno ko je
pomračeno Sonce zahajalo nad kaka 2,5 kilometra oddaljenim grebenom, je v kader ne da
bi vedela prikorakala oseba.
Čeprav je bil hvaležen za nepričakovani človeški element, fotograf nikoli ni zvedel identitete
silhuete vsiljivca.
Videti je, da oseba drži okroglo
napravo, ki mu omogoča lasten pogled na mrk.
Posnetek je bil narejen ob sončnem zahodu 20. maja 2012 ob 19h36
po lokalnem času iz
parka blizu
mesta Albuquerque, Nova Mehika, ZDA.
Podoben kolobarjast Sončev mrkbo viden jutri, tokrat vzdolž poti, ki prečka
Afriko in
Madagaskar.
Sonce,
- 2. sep. 2016
Sonce 2. sep. 2016. Pojavile so se izrazite pege
in velik filament.
Opazovanje roja Perzeidov - letos izjemno,
- 11., 12., 13. avg. 2016
Roj Perzeidov je bil to leto izrazito aktivnejši glede na zadnja leta -
tako napoved povečane aktivnosti smo lahko tudi prebrali v poletni Spiki - čestitke
za tako točno predvidevanje.
Največ utrinkov smo videli v noči s četrtka, 11.,
na petek, 12.,
in posebej s petka, 12., na soboto, 13. avgusta,
ko smo lahko v druščini nezancev na obali, po zahodu Lune,
okrog 3 h zjutraj zaznali tudi do 4 utrinke na minuto.
Glasovi navdušenja so bili prav prisrčni - tako smo lahko
že samo iz vzklikov šteli število utrinkov (predlagam nov način štetja utrinkov -
pojdi na plažo in beleži krike navdušenja).
Izbruh na robu Sonca,
- 8. 8. 2016
Ob rutinskem opazovanju Sonca sem 8. 8. 2016 zagledal na severnem robu začetek
obetavnega izbruha, ki je trajal nekje od 10:45 do 11:30.
Slike lepo prikazujejo dinamiko izbruha. Posneto iz roke skozi okular
H-alfa teleskopa - Lunt 35 mm.
Zgoraj je groba animacija izbruha na severnem robu Sonca 8 . 8. 2016.
Izbruh je trajal nekje od 10:45 do 11:30 po poletnem času. Protuberanca desno
je ostala več ali manj enaka.
Sledi še nekaj vzorcev zanimivega izbruha.
Izbruh se je v desetih minutah razširil za dobro desetino premera Sonca,
kar znaša priblino 11 premerov Zemlje. To pomeni povprečno
hitrost vidne komponente izbruha plazme
okrog v = 10*12800 km/(h/6) = 768000 km/h = 213.3 km/s = 7 X (hitrost potovanja
Zemlje okrog Sonca).
To je lep primer, kako lahko s preprosto
tehniko zabeležimo pomembne dogodke
na Soncu - dobra vaja za šole.
Poletna opazovanja članov šentviških Repatic
in kometov (bivša U3 skupina),
- 4. in 8. avg. 2016
Spoštovani.
Zdi se mi primerno, da vam pošljem nekaj utrinkov z opazovanj
4.8. in 8.8. Obe opazovanji sta bili poskusni, še vedno iščem primerno
lokacijo v bližini Ljubljane. No, na Stanetovem vikendu v Zgončah je
bilo bolj kot ne druženje. Položaj je sredi gozda in hribov. Sicer zelo
lepo, ampak opazovanje je možno šele nad 28° in planetov sploh nismo
videli. Sicer pa je bila noč idealno temna in zvezde so žarele. Tam
smo bili Stane, Jelka, Marko, Nada in jaz. Postavili smo Stanetov
Maksutov, Markov Klevtsov in moj RC. Prav zanimiva je bila primerjava
in sprehodili smo se po najbolj znanih objektih, tam do enih ponoči.
Včeraj smo Marko, Nada in jaz preizkusili mesto na Pristavi nad Stično.
Od tega, kar sem do sedaj obiskal je razen mesta na Goričkem, Pristava
daleč najboljša. Tudi dostop je dovolj enostaven, čeprav je do tam
41km. Ljubljanska kupola sicer malo moti, a ne toliko kot na Kureščku,
ki je sicer pol bliže. Če bi bilo še malo dolinske vlage, bi bilo
idealno, a včeraj je bila idealno suha noč. Rimska cesta je bila lepo
vidna s svojimi kraki. Zelo lepo smo videli tudi Mars in Saturn,
Jupiter nam je žal ušel. Tudi standardni Deep Sky objekti so bili
deležni naše pozornosti in lahko smo uživali. Pristava je bila
že enkrat predlagana za srečanje astronomov in izbor se mi zdi
primeren.
Lep pozdrav, Sandi
Sandi Brcar ob novi pridobitvi - izjemen teleskop
"TS 10 inch f/8 Ritchey-Chrétien Astrograph" (izvedba "Carbon tube")
http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/language/en/info/p4346_TS-10-inch-f-8-Ritchey-Chr-tien-Astrograph---carbon-tube.html
na
odličnem
kombiniranem polarno-azimutnem stojalu
"Skywatcher AZ EQ6 EQ and Alt-AZ GoTo Mount - Telescopes to 20 kg"
(http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/language/en/info/p5691_Skywatcher-AZ-EQ6-EQ-and-Alt-AZ-GoTo-Mount---Telescopes-to-20-kg.html).
Gruča galaksij Abell S1063 in ozadje,
- "Frontier Fields program"
Gruča galaksij Abell S1063 in ozadje
Image Credit: NASA, ESA, Jennifer Lotz (STScI)
Pojasnilo: Okrog 4 milijarde svetlobnih let daleč se nahajajo
galaksije
iz masivne gruče Abell S1063 - in sicer
v bližini centra tega
ostrega Hubblovega posnetka.
Kaj pa predstavljajo loki v modri barvi?
Šibkejši modri loki pa so povečane slike galaksij,
ki ležijo daleč za gručo Abell S1063 - približno dvakrat dlje.
Njihova svetloba, drugače sicer zastrta, je izrazitejša
in sama podoba oddaljenih galaksij je povečana in zakrivljena.
Vzrok za tak efekt je
gravitacija kopice Abell S1063,
večinoma nam nevidne zgoščene mase (ki leži med nami in oddaljenimi
galaksijami) - masa kopice galaksij Abell S1063
znaša približno 100 bilijonov
( 100 000 000 000 000 )
mas Sonca (posamezna galaksija vsebuje nekaj 100
milijard zvezd).
Učinek je znan kot gravitacijsko
lečenje, ki
ponuja izjemen
(mamljiv)
vpogled na galaksije
zgodnjega vesolja.
Efekt
je posledica ukrivljenosti
prostor-časa
zaradi zgoščenih enormnih mas
(energij), ki ga je že pred stoletjem
prvi napovedal sam
Albert Einstein (v stari mehaniki bi dejali,
da gravitacija ukrivlja pot svetlobe). Hubblov posnetek je del programa
"Frontier Fields program" (Robna polja) za raziskovanje
zadnjih meja
nam vidnega vesolja
(program se je začel leta 2012).
VIR: APOD
sonce_ptice_triglav_11jul2016.jpg
Krožek,
-1. avgust 2016
Čeprav je noč podobna noči, pa se vsaka naredi na drugačen način.
Tokrat je bil zaid Sonca viden, čeprav je bila pokritost neba z oblaki praktično 100 %
(slike spodaj).
Le na severozahodnem delu neba se je naredila vrzel,
tako da se je Triglav prav lepo razkazoval v večerni zarji in v plesu
megličk.
Ko ob poletnem solsticiju opazujemo zaid Sonca za Triglavom, bi si želeli
ravno takoh pogojev - oblačno nebo in jasen severozahodni pas neba - a je večinoma
ravno obratno ...
Ta dan pa je sicer bil posvečen zamenjavi možganov radijskega teleskopa - mini
računalnik Raspberry Pi ( single-board computer ) je bil zamenjan z nekoliko
novejšo verzijo (Andrej se je zelo potrudil). Klemen in Jure pa sta
testirala analizator signalov (logic analyzer) in iskala
primerno programsko orodje (okolje), nabor ukazov.
Še nekaj Besed o miniračunalniku "Raspberry Pi"
Namenjen je (bil) promoviranju računalništva v šolah
in tudi za razvoj računalniških znanj v manj razvitih državah.
V projekt se je smelo spustila Anglija preko Fundacije "Raspberry Pi".
Prva generacija računalničkov ( Pi 1) je bila izdelana februarja 2012.
Kot osnovni model A in
zmoglivejši model B. Modeli A+ i B+ so prišli na trg leto dni kasneje.
Raspberry Pi 2 - model B - je prišel na trg februarja 2015,
Raspberry Pi 3 model B pa februarja 2016.
Cena teh miniračunalnikov je med 20 in 35 US $.
Vsi modeli imajo broadcom sistemski čip - ARM kompatibilni CPU
(1.2 GHz 64-bit quad-core ARM Cortex-A53 - Pi 3 model B)
in vgrajeni čip GPU
(VideoCore IV). CPU doseže hitrost od 700 MHz do 1.2 GHz pri Pi 3,
s spominom RAM od 256 MB do 1 GB.
SD kartica je namenjena shranjevanju operacijskega sistema in programske opreme,
v SDHC ali MicroSDHC velikosti.
Večina plošč ima en ali štiri slote, HDMI in video izhod, kot tudi 3.5 mm audio "džek".
Prodali so že več milijonov teh izjemno uporabnih miniračunalnikov.
ARM je kratica za Advanced RISC Machine - to je mikroprocesor, ki se nahaja
v prenosnih napravah (dlančniki, prenosni telefoni, multimedijski predvajalniki,
ročne igralne enote in kalkulatorji ...).
Nekaj slik:
Luštna navodila - kako priključiš zunanje enote na miniračunalniček,
posnameš - postaviš operacijski sistem iz spleta na SD kartico in nato na
Raspberry_Pi:
http://lifehacker.com/5976912/a-beginners-guide-to-diying-with-the-raspberry-pi
Kako se dela šentviška noč - 1. avgust 2016 - vedute Kamniških Alp, Triglava,
Sv. Jakoba, ... so del izjemne igre senc večerne zarje v odtenkih rdeče - vse ostale barve
so bile že prej absorbirane ali so ušle nazaj v vesolje.
Sonce 3. avgusta 2016 - prelepe nežne strukture na robu -
levo zgoraj se lepo vidi, kako se filament viden z roba
prelevi v protuberanco (kot irokeza ...).
Explanation:
Kaj bo odkrilo Nasino vesoljsko plovilo Juno, ko bo naslednji ponedeljek doseglo Jupiter?
Zelo malo, če
Juno ne bo preživel
vtirjenje v Jupitrovo orbito, zapleteno serijo postopkov v neznanem okolju,
tik nad vrhovi Jupitrovih oblakov.
Če bo vtirjenje uspelo, kot je prikazano na
gornjem videu, bo Juno poletel okoli Jupitra in se mu približal bolj od
kateregakoli dosedanjega vesoljskega plovila.
Plovilo bo moralo zmanjšati hitrost preden bo vstopilo v močno
eliptično orbito in začelo dvoletne znanstvene raziskave.
Cilji Junove znanstvene misije obsegajo kartiranje Jupitrove
globinske strukture, določitev koliko vode je v Jupitrovi atmosferi, raziskave njegovega močnega magnetnega polja in kako
slednje tvori polarne sije okoli Jupitrovih polov.
Te lekcije človeštvu obetajo boljše razumevanje zgodovine našega Osončja
in dinamike naše Zemlje.
Juno dobiva energijo večinoma iz treh
velikih solarnih panelov,
velikosti majhnega tovornjaka.
Juno so izstrelili leta 2011 in naj bi po načrtu Jupiter obkrožil 37-krat. Da bi se izognili
kontaminaciji Evrope z mikrobi, ga bodo usmerili v
Jupitrovo debelo atmosfero, kjer bo razpadel in se stalil.
VIR: APOD
AD VEGA in satelit JUNO,
"Say 'Hi!' to Juno"
- sreda 9. oktober 2013
Aprila 2014 smo za uspešno izveden projekt "Say 'Hi!'
to Juno" - agencije NASA -
prejeli tudi pisno potrdilo. LEPO!
Podrobnosti sledijo.
V sredo, 9. 10. 2013, je med 20:00 in 22:40 po lokalnem času potekal projekt
"Say 'Hi!' to Juno" agencije NASA, o katerem si lahko več preberete na JPLjevi
strani[1]. Na kratko, gre za kalibracijo enega od inštrumentov na sondi Juno,
ki je na poti do Jupitra. Vrli JPLjevci so za pomoč prosili radiomaterje po
svetu.
Juno ima inštrument, imenovan Waves, ki bo meril elektromagnetna polja v
Jupitrovi okolici. Ta so precej močna, kar pomeni, da je inštrument dokaj
gluh. Predvidevajo, da smo radioamaterji sposobni narediti dovolj močne
signale, da bi nas morda lahko zaznal. Zato so v sredo med 19:00 in 20:40 po
UTC organizirali množično oddajanje kratkega sporočilca "HI" na
radioamaterskem frekvenčnem območju 28Mhz.
V tem času je namreč sonda obiskala Zemljo med manevrom prače, ki jo je pospešil
proti Jupitru. Sporočilo se v telegraski
obliki glasi ". . . . . . ",
kjer sta posamezna pika ali presledek dolga 30 sekund.
Mi smo za dogodek izvedeli šele na isti dan, zato smo se morali precej
podvizati. Situacija je bila namreč zelo ugodna: na šentviškem observatoriju
počiva dipolna antena, ki so jo kakih 16 let nazaj uporabili v raziskovalni
nalogi iz radioastronomije
(PRVI KORAKI RADIJSKE ASTRONOMIJE V SLOVENIJI).
Kot naročeno deluje ravno v 28 Mhz območju. Poleg
tega je trenutno na observatoriju Juretova kratkovalovna radijska postaja s
pripadajočo opremo. Vendar pa vsi ti deli še nikoli niso bili povezani v
delujočo celoto in ekipa v sestavi Andrej, Dejan, Jure in Klemen si šteje v
čast, da je v dveh urah uspešno postavila sistem in pravočasno (za las) začela
z avtomatskim oddajanjem pod klicnim znakom S56EX.
Medtem, ko se je računalnik potil z natančnim odmerjanjem trajanja piskov, smo
na strani WebSDR[2] spremljali, kaj se dogaja drugod po svetu. Pokazalo se je,
da so se aktivirali radioamaterji povsod po svetu, največ pa jih je bilo
slišati v ZDA, kjer je ta hobi tradicionalno zelo zastopan.
Marko Cedilnik (z leve) in Tomaž Goslar ob dipolni anteni na terasi Gimnazije
Šentvid - Ljubljana (posnel Zorko Vičar) - posnetek iz leta 1997.
Opazovanje Sonca,
-20. julij 2016
Skupina peg AR2567 in AR2565, tudi rob Sonca je precej aktiven.
Izjemna skupina peg AR2567 in AR2565 posneta s prof. opremo.
Vir: http://www.spaceweather.com/
Astronomska opazovanja,
-11. julij 2016
sonce_ptice_triglav_11jul2016.jpg
triglav_v_vecerni_zarji_11jul2016.jpg
zahod_v_halfa_sentvid11jul2016.jpg
Sledi pogled na Saturn, Mars, Luno in Jupiter iz terase Gimnazije Šentvid - Lj.
Nad zvonikom desno je Saturn (razloči se tudi Škorpijon), desno je
Mars, skrajno desno je Luna ob Spiki. Desno od Lune sveti Jupiter (slika spodaj).
Pri Marsu se je opazila očitna mena in kar nekaj površinskih "podrobnosti",
Saturn pa je bil v "Ciki" spet prekrasen, miren, žameten.
Vročina je po 22. h popustila in lahko smo sproščeno, globoko zadihali ...
Sonce 12. jul. 2016 - prelepe nežne strukture na robu.
Astronomska opazovanja,
- 4. julij 2016
Tudi med počitnicami se šentviški astronomi dobivamo
praktično vsak ponedeljek.
To noč nas je spet obiskal nadebudni osnovnošolec Miha Pogačnik.
Klemen mu je svetoval, da nariše površino Marsa preko opazovanj skozi Ciko
(teleskop Dobson 300 mm, v tem primeru pri povečavi 320X)
in nastala je še ena luštna skica znamenitega planeta. Zaznal je polarno
kapo in nekaj temnejših lis na površini oranžnega planeta.
Trije planeti Jupiter, Mars in Saturn, praktično v vrsti, so kljub
nizki legi bili izjemno razločljivi. Miha jih je že opazoval,
a tokrat se ni mogel načuditi videnim podrobnostim pri povečavah 300x in več.
V večerni zarji se je odlično
razločil Aljažev stolp vrh Triglava - seveda v okularju teleskopa (sneg
vrh Triglava je torej že praktično skopnel).
Tudi koča na Kredarici je bila kot hiša v sosednji vasi.
Opazovanja so trajala nekaj čez 23. h.
Noč je bila toliko jasna, da smo že slutili Rimsko cesto - kljub svetlobi
Šentvida. Opazovali smo še: M51, M27, M57, M13, ...
Še nekaj slik aktivnega Sonca iz 6., 5. in 7. julija 2016 skozi H-alfa
teleskop Lunt 35 mm. Tudi sam se počasi vračam nazaj v življenje.
sonce_5jul2016.jpg
sonce_6jul2016.jpg
sonce_7jul2016.jpg
Astronomska opazovanja med poletno muzejsko nočjo v Loškem muzeju,
- 18. junij 2016
Nekaj utrinkov iz muzejske noci iz Skofje Loke - Loški muzej - slike in
opis: Dejan.
Vreme je sodelovalo in število obiskovlcev je bilo nad pričakovanji veliko
-
opazovanja so trajala
čez polnoč.
Dnevna postavitev astronomske opreme: 1x Lunt (H-alfa teleskop 60 mm)
in 1x Newton 150mm s filtrom (opazovanje Sonca).
Nočna postavitev:
2x Newton 150mm, 1x Dobson 300mm (Cika) in 1x Newton 200mm.
Ekipa AKGŠ&ADV:
Ema, Rok, Andrej, Klemen, Dejan (in še Sandi, Nada, Marko iz U3).
V nočnih urah se je opazovalo naslednje objekte:
Jupiter, Saturn, delno Mars, Luna,
M81, M82, M13, M27 ...
Muzejska noč je tako tudi s stališča spoznavanja
nočnega neba uspela nad vsemi pričakovanji.
Res čestitke organizatorjem (Loškemu muzeju) za pravo idejo -
vključitev astronomskih opazovanj v muzejsko noč.
Andrej je poslal še tale zgovoren odziv iz Loškega muzeja o
sobotnem opazovanju iz škofjeloškega
gradu:
Pišem polna super vtisov nad vašo organizacijo in izvedbo opazovanja
neba. Odzivi publike so odlični, mislim, da je bil tudi obisk nad našimi
pričakovanji, vsekakor pa smo se vsi naučili veliko in videli nebo na
popolnoma drugačen način.
Zahvaljujem se celotni ekipi za odlično izpeljan večer, pohvale pa
prihajajo tudi s strani naše direktorice Saše Nabergoj. Želim si, da bi
v prihodnje še našli kakšen način za sodelovanje.
Hvala vsem, ki ste sodelovali!
Zahod Sonca za Triglavom,
- 22. junij 2016
Zaradi objektivnih razlogov me že več kot 6 tednov ni bilo
na observatoriju GŠ - pogledal sem satelitsko sliko in ta je
na SZ Slovenije
kazala
jasno nebo - torej so to sredo obeti za opazovanje zahoda Sonca
za Triglavom
izjemni ... in kaj - smuknil sem od doma ter posnel nekaj zgornjih
prizorov.
Ta zmeraj navdihujoč dogodek me je spet vrnil v civilizacijo ...,
iz ujetništva stanovanja, medijev, interneta, prepotenih srajc, čajev,
nadležnih telefonov
... pod zvezdno nebo.
Kljub temu, da je od poletnega solsticija (zastoja Sonca)
minilo že skoraj dva dni, se je po zaidu Sonca za Triglavom, le to,
na vzhodu očaka (blizu Kredarice) še enkrat pokazalo
(delček Sonca je drugič vzšel in
nato izginil za Julijci).
Po zahodu sem počakal le še par minut, pospravil še en stol (izkazalo se je, da
je zavržen ...), ki sem ga
zagledal
na terasi za aobservatorijem in se spet odpravil v "hišni pripor" ...
Bi še kar ostal - a nisem upal ...
Ida mi takole piše:
"[pošiljam] posnetek v dokaz (zgoraj), da smo tudi mi (žal neuspešno, dan prej)
čakali zahod za Triglavom. Slikal moj oči Bogo."
Ja ta slika je dokaz, da kolikokrat smo že v zadnjih letih tako čakali
na zahod Sonca za Triglavom - a so nam mnogokrat ta prelep dogodek prekrili nizki oblaki
nad Alpami (alpska pregrada v kombinaciji vetrov prisilno
dviga zrak, katerega vodna para se v višinah pri nizkih temperaturah kondenzira v oblake).
A važni sta druženje, vztrajnost in kdaj nam tudi uspe ujeti ta prelep dogodek.
Seveda nam danes odločitve lahko zelo olajša satelitska slika,
ki pa seveda ni zmeraj garant uspeha - vreme se namreč hitro spreminja.
To vedo vsi, ki radi obiskujejo gore.
Kdaj pravijo, da če je nad Slovenijo zgolj en oblak, je ta nad Triglavom - pa še nekaj
fizikalne resnice je na tem ...
Sonce - tretja vrnitev sistema peg AR2529,
- 10. in 13. junij 2016
Redko videno - tretja vrnitev sistema peg AR2529, levo zgoraj -
10. junij 2016
Sonce je bilo 13. junija 2016 precej aktivno (H-alfa teleskop Lunt 35 mm,
slikano skozi okular).
Sonce je bilo 31. maja 2016 aktivno po celotnem obodu
(H-alfa teleskop Lunt 35 mm,
slikano skozi okular).
Slikanje Marsa,
- 21. 5. 2016
Sobota 21. 5. 2016 je bila prav primerna za slikanje planetov -
mirnost ozračja je bila vsaj na začetku na strani astrofotografov.
Mars je konec maja v opoziciji in je glede na zadnje opozicije,
tudi najbližje v zadnjih 11-ih letih.
Njegova navidezna velikost dosega letos 18.6”,
leta 2018 pa bo disk Marsa navidezno velik dobrih
24”.
Opozicija Marsa se zgodi približno vsakih 26 mesecev. Vsakih 15 do 17 let
se opozicija pojavi v tednih Marsovega prisončja (perihelij - točka orbite,
ko je planet najbližje Soncu).
Letos je Mars bil v opoziciji 22. maja 2016.
Sledi nekaj slik Marsa - tudi ena duhovita domislica - posneli in obdelali
člani Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana.
Sledi še posnetek Saturna - problem je, da sta Saturn in Jupiter
zelo nizko nad obzorjem.
Mars in Saturn v Škorpijonu
- maj 2016
Rimska cesta nad Španskima vrhovoma Avtorstvo slike & avtorske pravice: Martin Pugh;
Legenda: Judy Schmidt
Pojasnilo:
To ni strela in ni udarila med tema dvema gorama.
Diagonalni pas je v resnici osrednji pas naše Galaksije, dvojna vrhova pa sta poimenovana
Španska vrhova -- vendar locirana v
Koloradu,
ZDA.
Čeprav je vsak od
Španskih vrhov sestavljen iz nekoliko različnih kamnin, sta oba stara približno
25 milijonov let.
Ta spokojen sestavljen posnetek je bil
narejen premišljeno z zlaganjem serije posnetkov,
narejenih iz iste lokacije tekom ene noči v začetku prejšnjega meseca.
Na prvi seriji posnetkov je bilo sestavljeno nebo v ozadju, z veliko detajli v
Rimski cesti, prašnimi trakovi in
velikim barvitim območjem, ki obdaja zvezdo
Ro Kačenosca, takoj desno od središča.
Ena slika neba je bila posneta skozi
megleni filter, da bi postale svetlejše zvezde
širše in bolj izrazite.
Dodatno se planeta
Mars in
Saturn nahajata natanko nad vrhovoma in tvorita oranžen trikotnik s svetlo
zvezdo Antares.
Kasneje to noč je vzšla Luna, ki je
naravno osvetlila s snegom pokrita vrhova gora.
Vir: APOD
Sonce
- 25. 5. 2016
Te dni je Sonce na robu spet pokazalo svojo aktivnost (H-alfa teleskop Lunt 35 mm,
slikano skozi okular).
Ali se bo velika markantna pega AR2529 spet prikazala čez tri tedne?
3D prehod Merkurja
- 9. 5. 2016
Dokaj verodostojen prostorski [3D] pogled na prehod Merkurja
čez Sonce - 9. maj 2016.
Sliko poglejte skozi barvna 3D očala (levi filter naj bo rdeč, desni pa moder).
Zdi se, kot da Merkur (drobcena pikica) lebdi v ospredju.
Med obema ekspozicijama, v razmiku 23 minut, je hitro orbitalno gibanje s hitrostjo 47,4
kilometra na sekundo premaknilo
planet za več kot 65.000 kilometrov.
Po sliki iz -
http://apod.fmf.uni-lj.si/ap160520.html -
izdelal Z. V.
Tudi ljudje oddajamo radijske valove,
- 13. 5. 2016
Andrej Lajovic
Z radijskim teleskopom je mogoče narediti zanimiv eksperiment, ki pokaže, da
– čeprav na to običajno ne pomislimo – smo tudi ljudje izvor radijskih
valov. Če človek stopi v snop antene radijskega teleskopa, se nivo merjenega
signala po celem frekvenčnem območju opazno dvigne. Takšen eksperiment smo
nedavno izvedli z radijskim teleskopom na Gimnaziji Šentvid.
V šoli smo verjetno vsi slišali za koncept sevanja črnega telesa – če
kakršenkoli objekt dovolj segrejemo, bo oddajal svetlobo. Poimenovanje
pojava je sicer precej ponesrečeno, saj pridevnik črno takoj vzbudi
asociacijo na nekaj, kar bi svetlobo prej absorbiralo kot pa oddajalo; izraz
sevanje segretega telesa bi bil verjetno bolj nazoren. Pojav lahko
opazujemo v čisto vsakdanjem življenju, na primer pri žarnicah na žarilno
nitko, pri električnih kuhalnih ploščah in nenazadnje pri Soncu in zvezdah.
Pri tem opazimo, da je izsevana svetloba teles na nižjih temperaturah bolj
rdeča, z višanjem temperature pa postane najprej rumena, nato bela in na
koncu modrikasta (slednjo je moč videti le pri zvezdah, saj na Zemlji le
redko naletimo na dovolj visoke temperature).
Iz tega sledi, da segreta telesa ne sevajo pri vseh valovnih dolžinah enako.
Porazdelitev izseva glede na valovno dolžino opišemo s Planckovim
zakonom. A če si ogledamo krivuljo, ki jo napove Planckov zakon,
vidimo, da izsev ni omejen zgolj na vidno področje: nekaj elektromagnetnega
valovanja se izseva tudi v valovnih dolžinah, ki so našim očem nevidne. Če
se pomaknemo daleč proč od vidne svetlobe, proti valovnim dolžinam, ki
ustezajo radijskem valovom, se izkaže, da postane krivulja skoraj ravna.
Izsev je tam skoraj neodvisen od valovne dolžine, izsevana moč pa je kar v
linearni zvezi s temperaturo objekta.
Radijski teleskop je naprava, s katero opazujemo zelo šibke izvore radijskih
valov, zato je prispevek vsakega toplega objekta, ki ga zajamemo v snop
antene, že dovolj znaten, da ga vidimo na meritvah. To smo v nedavnem
eksperimentu preverili tudi sami. Radijski teleskop smo usmerili v nebo tik
nad horizontom in izmerili radijski spekter v okolici vodikove črte (1420
MHz). Izvore vodikove črte v naši galaksiji na meritvi vidimo kot "kup", ki
se dviga nad ravnim ozadjem šuma sprejemnika. Takoj zatem smo ponovili enako
meritev, le da je tokrat Andrej stopil pred anteno. Na koncu smo še enkrat
ponovili začetno meritev (samo nebo), da bi pokazali, da se ne razlikuje
bistveno od prve.
Demonstracija je odlično uspela – spekter iz druge meritve kaže po celem
frekvenčnem območju za približno 2 dB višji signal kot spektra iz prve in
tretje meritve. Slednja se med seboj malenkostno razlikujeta, kar gre
pripisati segrevanju čipa sprejemnika med meritvijo.
Poskus zelo jasno pokaže, kako pomembno je zasnovati anteno radijskega
teleskopa tako, da nima stranskih snopov, ki bi bili obrnjeni proti zemlji.
Nebo ima namreč v radijskem področju efektivno temperaturo okoli 20 K,
zemlja pa okoli 290 K. Radijsko sevanje zemlje lahko zato precej zmoti
meritve šibkih izvorov v Vesolju.
17. in 18. maja 2016 je bilo moč opaziti, že z majhnimi
alfa teleskopi, precejšnjo robno aktivnost
Sonca. Velika markantna pega AR2529, ki je že aprila naredila obrat,
je bila seveda očitna skozi navaden filter, kot tudi v H-alfa svetlobi.
Gravitacijsko valovanje - sto let od napovedi do odkritja,
- 17. maja 2016 ob 18.00 uri na Fakulteti za matematiko in
fiziko
Astronomsko društvo Javornik je
v torek 17. maja 2016 ob 18.00 uri na Fakulteti za matematiko in
fiziko, Jadranska 19, Ljubljana, priredilo imenitno
predavanje prof. dr. Andreja Čadeža, z naslovom: Gravitacijsko valovanje - sto let od napovedi do odkritja
Predavanje je sledilo glavnim korakom na poti odkrivanja
gravitacijskih valov. Predavatelj je začel s prvimi teoretičnimi razglabljanji,
ki so vodila do teoretičnih napovedi fizikalnih lastnosti gravitacijskih
valov – kako in koliko energije prenašajo in kakšen učinek imajo na
snov. Dotaknili se je razlogov za petdesetletno ignoriranje potrebe po
zaznavi gravitacijskih valov in vzpodbude, ki sta jo dala domnevno,
čeprav na koncu nepotrjeno »odkritje« in odkritje dvojnega pulzarja
1974. Ta dva dogodka sta vlila zaupanje v realnost obstoja oddajnikov
gravitacijskih valov in vzbudila vrsto aktivnosti za njihovo detekcijo.
Na poti do končnega odkritja, ki je zahtevalo dobrih štirideset let
trdega dela, je bilo treba premagati vrsto tehnoloških problemov, ki jih
je prof. Čadež zares slikovito in nazorno opisal.
Poudaril je, da je Webrov neuspešen poskus detekcije - kljub neuspehu, oz.
prav zaradi njega - imel pomembno
vlogo - saj so po njem šli na metodo detekcije valov preko interferometrije,
ki pa je na koncu le
rodila sadove. Prof. Čadež je v drugi polovici osemdestih let v ZDA sam sodeloval
pri razvoju detektorja gravitacijskih valov - o tem nam je, po koncu njegovega sodelovanja,
pripravil tudi imenitno predavanje. Takrat še ni bilo svetovnega spleta, bilo je tudi
vrsto ostalih ovir za spremljanje znastvenega dogajanja v svetu in doma -
in zato je bilo tisto predavanje za nas vse še toliko bolj pomembno - smo
prišli v stik s špico mednarodnih raziskovanj. Prof. Čadež
je svetovno priznan strokovnjak splošne teorije relativnosti - ki je pri
opisu in detekciji gravitacijskih valov
prvo orodje.
Večji del vsebine zadnjega Čadeževega izjemnega predavanja se da razbrati iz spodnjih
slik.
Prehod Merkurja čez Sonce,
- 9. maj 2016
Vponedeljek, 9. maja 2016, bo Merkur potoval pred Sončevo ploskvico.
V srednji Evropi bo prehod potekal med 13:12 in 20:44 po poletnem času.
Dogodka ne smemo zamuditi - a, upajmo na jasno vreme ...
Oprema:
Teleskop ali daljnogled z OBVEZNIM filtrom na objektivih.
Prizor bo še toliko lepši skozi H-alfa teleskope.
Najbolj varna je dovolj velika projekcija Sonca na belo podlago.
Merkur je premajhen in predaleč, da bi
prehod videli zgolj s posebnimi očali,
ki se uporabljajo ob Sončevih mrkih!!!
LAHKO SE NAM PRIDRUŽITE NA TERASI GIMNAZIJE ŠENTVID - LJUBLJANA, PRUŠNIKOVA 98 -
da tako skupaj podoživimo ta lep in redek nebesni pojav.
DRŽIMO PESTI ZA JASEN DAN.
Zgoraj, prehod Merkurja čez Sonce 7.5.2003, posnel Astronomski krožek
Gimnazije Šentvid - Ljubljana. Podatki: sončni filter MEADE na objektivu,
čas osvetlitve 1/500 sekunde, film
Konica 200 ISO; teleskop MEADE LX200 10", f/6,3.
Table 1: Geocentric Phases of the 2016 Transit of Mercury
Event
Universal Time
Position Angle
Contact I
11:12:19
83.2°
Contact II
11:15:31
83.5°
Greatest Transit
14:57:26
153.8°
Contact III
18:39:14
224.1°
Contact IV
18:42:26
224.4°
Table 4: Transits of Mercury: 2001-2100
Date
Universal Time
Separation
2003 May 07
07:52
708"
2006 Nov 08
21:41
423"
2016 May 09
14:57
319"
2019 Nov 11
15:20
76"
2032 Nov 13
08:54
572"
2039 Nov 07
08:46
822"
2049 May 07
14:24
512"
2052 Nov 09
02:30
319"
2062 May 10
21:37
521"
2065 Nov 11
20:07
181"
2078 Nov 14
13:42
674"
2085 Nov 07
13:36
718"
2095 May 08
21:08
310"
2098 Nov 10
07:18
215"
Sledi nekaj komentarjev in slik iz terase gimnazije Šentvid.
Do 15. h je bilo moč prehod Merkurja spremljati dokaj
kvalitetno (le občasno so opazovanja
motili posamezni oblaki in koprena),
nakar so izjemen dogodek prekinili oblaki (za srečneže se je spet videl
nekaj minut pred zahodomo Sonca).
Pridružili so se nam tudi nekateri člani astro-U3 (Marko, Bojan, Helena in Milena z vnukom)
in celotna
skupina geografov - oz. zgodovinarjev iz U3. Ko se je pooblačilo, smo obiskovalcem
pokazali prehod Merkurja iz spletnih aplikacij in našo
odlično animacijo prehoda Venere iz leta 2004, ter radijski teleskop.
Prihajali so tudi obiskovalci iz okolice, učenci in učitelji iz gimnazije
in ostalih šol.
Merkur je na levi - 13:20 - 8 min. po začetku prehoda.
Klemen in Andrej sta prehod Merkurja dodatno popestrila s Sončevim spektrom
preko uklonskega zrcala (zrcalo z razami), na katerega sta spuščala odbito
Sončevo svetlobo z zunanjega
zrcala skozi režo priprtih vrat. Lepo so se zaznale absorbcijske črte natrija,
kalcija, železa, magnezija, vodika, ...
Sledijo še Martinove slikice. Nekaj minut pred zahodom,
se je Sonce spustilo pod oblake in so redki srečneži imeli še par minut časa za opazovanje
prehoda Merkurja. Martin pravi, da so imeli vaje iz hitrostnega pripravljanja
teleskopa - iz imen
slik (datum-čas) se vidi, kako malo časa so imeli.
Za pripravo lunta so rabili dobre pol minute.
Na eni izmed slik se tudi vidi izboljšava Cikinega stojala (da teleskop
ne opleta, so za zapolnitev
obosnih vrzeli
uporabili izvijača), za zaključek uspešnega denva in večera pa so
spustili še lampijonček. Sam sem moral ob 18:30 na pot na Štajersko ...
V A B I L O
Aprilsko opazovnje je odpihnilo vreme...
Zato vas vabimo, da senam pridružite s teleskopi na Kureščku na opazovanju
nočnega neba v petek,
6. maja 2016. Poslušalce smo povabili naj pridejo po 20:30...
Javno opazovanje nočnega neba je namenjenju praznovanju 15 - letnice oddaje
Zanimivosti nočnega neba!
Če imate čas, se nam pridružite in popestrite večer.
Hvala vsakemu, ki bo prišel!
Vabi
Boris Kham, avtor oddaje
Nekaj vtisov iz srečanja astronomov ob praznovanju 15 - letnice oddaje
Zanimivosti nočnega neba!
Ker so bile napovedane nevihte, sem pričakoval skromno udeležbo.
A na travniko nad kočo sem okrog 21:30 zagledal prav spodobno število
ljubiteljev astronomije.
Iz ADV nam zaradi družinskih obveznosti ni ravno uspelo
zagotoviti številčne udeležbe.
Ker je potrebno take pedagoge kot je Boris Kham in oddaje, ki nas
motivirajo in vzgajajo v smeri razumevanja in raziskovanja vesolja, podpreti
z vsemi pozitivnimi pristopi - z dejanji - sem se torej tudi sam odpravil
na Kurešček - da se oddolžim-o Borisu ... S sabo sem vzel zgolj daljnogled Vixen 16X80
in mini refraktorček (premera 80 mm, gorišča 330mm, f/4.1 - z Amicijevo prizmo) na
Orionovi namizni Dobsonovi montaži. Z okularjem GSO SuperView 20 mm - s poljem (FOV) 70°,
ki da povečavo 16.5X in efektivno polje sistema 4.2° (z izstopno zenico 4.85 mm), je naprava prav luštna
za razsute kopice, galaksijo M31, M33, meglico Severno Ameriko pa še marsikaj drugega se da dokaj kvalitetno opazovati (tja do povečav blizu 100X).
Da astronomi amaterji povezani s Šentvidom le nismo bili
preskromno zastopani, so poskrbeli Nada, Sandi in Marko
iz Repatic in kometov - ki so prispevali k srečanju vso svojo opremo.
Res sem se jih razveselil ... Tudi Boris nas je bil vesel.
Noč je bila zelo prijetna, temperature so bile prav znosne
in optika se sploh ni orosila - krasno!!! Mirnost ozračja je bila
tudi spodobna in povečave do 200X in več, so bile za kroglaste kopice in planete
izjemno kontrastne.
Moram priznati, da se je tudi meni bilo težko odpravit in pripeljat na Kurešček (družina, težave z očmi, ....), a ko sem
zagledal Borisa in toliko navdušenih udeležencev ter prekrasno zvezdno nebo - sem vedel, da sem ravnal še kako prav.
Mnogih astronomov sem se spomnil po glasu izpred petih let (večinoma se srečujemo v temi) - ko smo praznovali 10 let oddaje Zanimivosti nočnega neba - in mnogi so mi priznali,
da so, kot sam, spet prvič po petih letih na tem opazovalnem prostoru.
Mrak (ta del opazovanj sem zamudil) je popestril Jupiter s plesom Galilei-Mariusovih lun,
čez njegovo ploščico
je potovala luna Kalisto - na robu je bila dobro vidna še velika rdeča pega.
Največja opazovalna naprava je bila 40 cm Dobson, f/5 in to
z vodenjem - prav imenitno, lahko si opazoval brez bojazni, da ti nebesni objekt uide - tudi sama
optika je izjemno kvalitetno brušena.
Takole v navtičnem mraku sem uspel bežno preletetiti teleskope in bilo je kaj videti -
od refraktorjev 70 mm do 152 mm premera, Newtne 200 mm, 250 mm, 400 mm - manjši na nemških montažah,
250 mm premera in več pa na Dobsonovih. Včasih zelo popularni teleskopi
Schmidt–Cassegrain so bili zastopani v velikostih od
20 cm do 28 cm. Na srečanju je bil tudi redko viden Klevtsov–Cassegrain 20 cm, f/8.
Lahko da se motim, a sam nisem opazil nobenega Ritchey Chrétiena - večinoma z njim
slikajo, pa vendar.
Na takih srečanjih zmeraj spoznaš kaj novega - nova domiselna stojala, izboljšano optiko, ... recimo
nov Borisov
Celestron SC 11 palcev je precej bolj kontrasten kot starejše izvedbe.
Tokrat sem posebno pozornost namenil napravam do 20 cm premera, kot so recimo Sandijev
Newton 20 cm, f/5, Markotov Klevtsov–Cassegrain 20 cm, f/8 (dober kontrast).
Spet znova me je navdušil refraktor 15 cm, f/6 na dve leči (akromat).
Za meglice in galaksije izjemen - kontrasten - galaksija M51 Vrtinec, oziroma galaktični
par (NGC 5194, NGC 5159), je bila v njem prav izstopajoča
in to pri povečavi 30X.
Opazovali smo tudi komet 252P/Linear v Kačenoscu - označen na karti - ocena magnitude
je bila stopnje 9+.
Po polnoči so nebo krasili kar trije planeti vidni s prostimi očmi - Jupiter v Levu, Mars in Saturn
v Škorpijonu - sliki zgoraj in slika spodaj. Res prekrasen prizor.
Še slika z Borisom za spomin - na sliki so še Marko levo, desno Nada in Sandi.
Nekje ob enih zjutraj se je začela na vzhodu kopičiti koprena in je
zakrila del Poletnega trikotnika ...
Srečanje je bilo eno bolj simpatičnih - hvala Borisu in seveda vsem udeležencem - brez
druženja astronomov ni astronomije.
Če si vajen zgolj Šentviškega preosvetljenega neba, predstavlja Kurešček nebesa.
Krokarja v Šentvidu težko zaznamo, tukaj je žarel v vsej svoji lepoti temnega južnega neba.
Mi je pa žal, da pred petimi leti nismo neba pomerili s "Sky Quality Metrom".
Nebo se mi je tokrat na severu, proti Ljubljani, zdelo še za kako magnitudo svetlejše kot leta 2011
(Kasiopeja se je kar izgubila v svetlobi Ljubljane).
Torej ne upoštevamo uredbe o omejitvi svetlobnega onesnaženja - "Ižanka" proti Ljubljani
izgleda že kot kako
letališče - ogromno lučk ob cesti se že zažira globoko v "Lublansko barje".
Srečanje maja torej sploh ni tako napačno - nočne temperature so
že dokaj znosne. Tudi vlaga je v aprilu in maju
nekaj manjša (pravijo, da delno tudi zaradi vegetacije).
Cesta na Kurešček pa je v zadnjih letih postala prava pot skakalnic
(kot za nalašča za Petra Prevca),
posejana
s preštevilnimi ležečimi policaji (a varnost na cesti seveda šteje).
Vrnitev sistema peg AR2529,
- 5. maj 2016
Prejšnji mesec je sistem peg
AR2529 (v obliki srca, "THE HEART-SHAPED SUNSPOT") povzročil najmočnejši
Sončev izbruh od začetka leta 2016 (razred M6.7).
In ta sistem peg se je, za nas na oddaljenem nevidnem delu Sonca,
ohranil in se je spet pojavil
na robu (levi vzhodni rob Sonca) in tako začel nov rotacijski cikel.
"Podkovanje Kozoroga",
- 2. 5. 2016
Bil je praznični ponedeljek, nebo prekrito z oblaki, kar je
prav primeren dan za ročna dela ...
Teleskopu Explore Scientific (ES) Ultra Light Dobson 254 mm, f/5 - Kozorogu, ki bo odromal
na Kredarico - je Andrej prejšnji ponedeljek sešil srajčico -
zaščitno obleko (proti prahu in stranski svetlobi),
ta ponedeljek pa je dobil še podaljšano podnožje. Zakaj?
Explore Scientific je očitno obul prevelike čevlje - saj so njegovi
prvi Dobsoni izredno šlampasto zasnovani - tritočkovno podnožje je premalo narazen,
drsna ploskev za azimutno premikanje je upogljiva (kar pomeni histerezo - cev se ne ustavi
v smeri izvedene rotacije, ampak se zaradi prožne drsne ploskve odmakne od željene smeri).
Težavo s tritočkovnim podnožjem smo rešili tako, da smo na trikotno osnovo pritrdili
odvečne nosilce radijskega teleskopa. Klemen je nosilce poiskal in jih zložil
na trikotno osnovo in rešitev se je pokazala kot prava, vso ostalo veselje pri montaži,
vrtanju, vrezovanju navojev, žaganju ...
prikazujejo slike.
Tudi fokuser je bilo potrebno prestaviti, a to smo storili že lani jeseni - samo iskalo
in osnova iskala (čevelj) sta povsem neuporabna.
Edino, kar se zdi uporabno pri tem Dobsonu, je optika. A optika brez kvalitetne montaže
in samega stojala, ni veliko vredna. No, po naši posegih je Kozorog postal prav
spodobna naprava.
Astronomska opazovanja,
- 25. 4. 2016
Bil je zelo mrzel ponedeljek - a vreme se je ravno toliko izboljšalo,
da so bila mogoča dokaj dostojna astronomska opazovanja. Luna z Marsom je vzšla
okrog 23 h, tako da je bilo večerno nebo do te ure dokaj temno.
Obiskala sta nas brata Miha in Gašper z očetom in v mraku smo si skupaj ogledali
oddaljeno Kredarico (nov dom našega Kozoroga) - uporabili smo Ciko. Koča se je jasno ločila
od okolice, zaznalo se je tudi
vrtenje vetrnic. Aljaževega stolpa na Triglavu še ni bilo moč
zaznati - prekriva ga namreč sneg. Za nekaj minut smo lahko opazovali tudi precej aktivno
Sonce v H-alfa svetlobi.
Ogledali smo si še nekaj klasičnih objektov pomladnega neba, seveda je Jupiter bil prvi na meniju
opazovanj. Na koncu je prišla na vrsto še kroglasta kopica M13 v Herkulu - značilen poletni objekt.
Andrej je s sabo prinesel šivalni stroj in skrojil ter sešil
imenitno obleko za našega Kozoroga - teleskop
Explore Scientific (ES) Ultra Light Dobson 254 mm, f/5 - ki bo
odromal na Kredarico.
Vmes nas je obiskal še "kiklop z Explore Scientific očesom" in Kozorogovo
obleko. Marsikaj je že bilo v našem astronomskem observatoriju, tudi citre, bicikl, Sunita,
a šivalni stroj še ne ...
Klemen in Jure pa sta to noč obujala spomine - na oder našega observatorija sta po dolgih letih
(najbrž šestih) spet postavila starega dobrega MEADa, LX200 - a tokrat rahlo mlajšega,
ki nam (ADV) ga je lani podaril Luka.
Kaj vse smo morali storiti davnega leta 1993, da smo ga smeli in mogli kupiti - hvala ga. Marta
(a vse se je spet začelo z razstavljenim teleskopom AT140 na Kunaverjevem stojalu [1990]
in z Jupitrom v Levu [1992] - kot letos - in tako minevata dobri dve Jupitrovi leti,
ki so me in nas vse, prilimale med staro šentviško teraso in zvezdno nebo -
v slovenski Stonehenge).
Martin pa je predstavil še Rimsko cesto projecirano na zametek naše nove ADV vrtljive zvezdne
karte - prav imenitna bo.
Na hitro smo še preleteli
spletni kalkulator optičnih karakteristik
teleskopa:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/teleskopi.html#kalkulatorji
Večerna zarja je bila okrašena s prav posebnimi oblaki - zanimivimi prizori - silhuetami
naših članov na terasi, z zmeraj očarljivo veduto očaka Triglava v ozadju ...
Sledi nekaj slik iz te zanimive noči
- ki so jo okrog polnoči zakrili oblaki.
Še slika Sonca v H-alfa svetlobi iz 26. aprila 2016 - Sonce se je
spet okrasilo z nekaj lepimi protuberancami. Čakamo še na morebitni
povratek pege AR2529.
7. Eko konferenca,
- 22. april 2016
22. aprila 2016 je somentor in predsednik AKGŠ&ADV Klemen Blokar predaval na
7. Eko konferenci na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Konferenco sta organizirala društvo Planet Zemlja in Agencija Republike Slovenije
za okolje. V prvem deli konference so govorci predstavili opazovanja in
meritve - podatke, s katerimi opisujemo stanje okolja - spremljanje
vremenskih in podnebnih razmer. Sodelovali so honorarni opazovalci
meteorološke mreže ARSO, klimatolog in člani Vremenskega društva ZEVS.
Pomen astronomije za razvoj človeštva in kaj vse lahko vidimo na nebu,
je predstavil predsednik Astronomskega društva VEGA Klemen Blokar.
V drugem delu pa se je
skušalo z gospodarsko-okoljskega vidika odgovoriti na vprašanja:
Ali lahko razvijamo gospodarstvo v sožitju z okoljem?
Prinaša rešitev zeleno gospodarstvo z uvajanjem zaprtih snovnih in
energetskih krogov? Je mogoče degradiranemu okolju ponovno vdihniti naravno
bit?
Preprosta, a čudovita ideja,
- Andromeda vzhaja nad Kolumbijo
Pojasnilo:
Kaj vzhaja nad hribom?
Galaksija.
Čeprav nikoli niso videli same galaksije, so trije prijatelji marljivega astrofotografa doživeli nočno nebo iz prve roke -- ne samo
trak naše Galaksije, ampak tudi soseda
naše Galaksije --
galaksijo Andromeda.
Snemanje scene je zahtevalo natančno planiranje, vključno z iskanjem primernega mesta, čakanje na lepo vreme, usklajevanje
relativnih
kotnih velikosti z zoom objektivom, upravljanje
talne osvetlitve in minimiziranje absorpcije svetlobe v atmosferi.
Premišljeni posnetek je tako postavil prijatelje na okoli 50 metrov visok hrib, oddaljen kakih 250 metrov.
Prikazana enojna ekspozicija je bila posneta lanskega 26. julija okoli 23h30 v kraju
Guatape,
Kolumbija, okoli dve uri oddaljenem od mesta
Medellin.
Okoliške zvezde vse pripadajo naši Galaksiji, majhna galaksija tik nad
M31 je Andromedina
satelitska M110.
Vir: APOD
Astronomska opazovanja,
- 11. 4. 2016
Proti večeru se je toliko zjasnilo, da se je dalo dokaj spodobno opazovati in snemati
nočno nebo.
Obiskal nas je tudi osnovnošolec Miha (skupaj z očetom) iz Kranja. Nekaj po 19. h smo
ravno še ujeli
Sonce pred zaidom in veliko pego na površini naše Zvezde, ki nam bo -
morebiti v teh dneh - zaradi koronalne luknje, prinesla polarni sij
(opazujete večerno nebo)!
Spet smo tekmovali, kdo bo prvi v večernem maraku opazil planet Jupiter - zmagal
je seveda Martin.
Martin je tudi - iz efemerid "Glej jih, zvezde" - takoj izbrskal,
da je te dni elongacija Merkurja največja in je torej planet, ki bo 9. maja prečkal Soce,
v ugodni legi za opazovanja. Kamlu po zahodu Sonca smo ga ujeli - slika v okularju
je zelo opletala,
a se je dalo zaznati Merkurjevo meno.
Na zahodu se je nebo spodobno zjasilo, tako da je Merkur oranžno žarel
še do samega zaida za Polhograjskimi hribi.
Nakar smo opazovali nadvse elegantno jadranje dveh ujed na vrtinčnih stebrih zraka,
s prekrasno koliso
Šentviškega hriba in prelepo mlado Luno v ozadju.
Ko se je popolnoma stemnilo, smo naredili kratek sprehod po ozvezdjih
pomladnozimskega neba - in pogledali še nekaj svetlejših objektov:
čudovite Jasli M44 (z daljnogledom 15X70), M81 in M82 (s Ciko - teleskop
Dobson 30 cm, f/5), Mizar in Alkor, seveda Luno ...
Osnovnošolec Miha se je razveselil naše zvezdne karte, tako da bo lahko tudi sam
iskal in opazoval lepote nočnega neba.
Dijaki so skupaj z mentorji snemali Luno in na kocu na "pepelnatem" robu Lune
ugotovili, kako točkasta zvezda kar v "trenutku" - ob okultaciji z Luno - pričakovano
izgine
(dogodek je vse fasciniral - sploh - ker smo uporabili Bahtinovo masko).
Pri planetih temu seveda ni tako - saj so toliko blizu, da so videti kot majhne ploščice in
tako pri okultaciji z Luno
počasi zahajajo za Lunine "gore" - tak pojav smo tudi že opazovali.
Še zanimivost -
daljnogled SkyMaster 15X70 je po x-krivdi ostal cel teden zunaj na mizi
(sonce, dež, veter, prah ... so si ga torej privoščili), a (za zdaj)
ne kaže nobenih znakov preperelosti, nobenih poškodb optike, ...
- 3(x)hura za SkyMasterja.
Sledi nekaj slikic.
Sonce in velika pega AR2529
- 12. 4. 2016
Sonce te dni krasi velikanska pega AR2529.
Heartspot - primerjava velike pege in Zemlje.
Vir: http://www.spaceweather.com/
Koronalne luknje so področja v zgornji atmosferi Sonca, kjer magnetne silnice
zavijejo nazaj in omogočajo pobeg Sončevega vetra.
Na kombinirani sliki Sonca je magnetno polje označeno s tankimi belimi sledmi.
Puščice pa kažejo tok Sončevega vetra.
Vir: http://www.spaceweather.com/
NOAA napoveduje, da bo 13. aprila kar 75% verjetnost za geomagnetno nevihto razreda-G1,
saj se pričakuje, da bo na ta dan tok Sončevega vetra zadel Zemljino magnetno polje.
Opazovalci nočnega neba morajo biti torej pozorni na polarni sij (auroro). Ko vidiš,
doživiš polarni sij - tega ne
pozabiš.
Sonce 13. aprila 2016.
Astronomska opazovanja,
- 4. 4. 2016
(Sonja in Tone na obisku, mi pa brez ključev)
Vir slike: APOD
Po nekajtedenskem slabem vremenu, se je ta ponedeljek vreme
le usmililo astronomov, tako da smo lahko še dokaj verodostojno pokukali
proti zahajajočemu zimskemu delu naba. Zimski asterizem Šestkotnik smo še ravno
ujeli za "Bikov rep".
A uvod v opazovanja ni bil ravno obetaven, optimalen.
Sam sem se pojavil pred šolo kot padalec iz posebnega dogodka, tako da s sabo
nisem imel ključev observatorija.
Klemen je zbolel, ko se pojavi rešitelj Andrej pa žal tudi ni bilo velikega
veselja,
saj mu kolega
ni vrnil ključev. V goste pa sta nam prišla še Sonja in Tone iz Ludvikove
skupine.
Ni kaj - Andrej je skočil do Klemena po ključe - gost g. Tone pa nas je gostitelje
prijazno povabil
k Mrežarju na klepet in osvežitev ... V zahvalo pa smo obema podarili
ADV zvezdno karto celotnega neba.
Druženje s Sonjo, Tonetom in mladimi astronomi je bilo prav prijetno in poučno.
Najprej smo jima ekspresno predstavili naš observatorij.
Nato je Andrej razložil delovanje šolskega radijskega teleskopa.
Na kratko, v slikah, smo preleteli še zgodovino
"Šentviške astronomije". V tem času pa se je ravno dovolj stemnilo.
Nato smo nekje do 22. h opazovali in se učili ozvezdij pomladnega ter zimskega neba.
S Ciko (teleskop Dobson 30 cm, f/5) smo ujeli (za Šentvid) nekaj prelepih podob:
meglico M42, kopici Hi-h (bili sta že precej nizko), velikana Jupitra, galaksiji M81 in M82, impozantno
kroglasto kopico M3,
večzvezdje Mizar in Alkor, vznemirjajoče dvozvezdje Karlovo srce.
Čas nam kaj več ni dopuščal - M45, M44, Deževnice ... smo torej
zgolj ošvrknili s prostimi očmi.
Jupiter se je pokazal v najlepši luči - na "površini" planeta so bile
lepo vidne atmosferske proge,
vse štiri lune pa so se bahavo postavile
v vrsto (Io, Evropa, Ganimed in Kalisto - poimenoval jih je Simon Marius).
Kar nekaj časa smo namenili pomenu zodiakalnega ozvezdja Bik za naše prednike
in posredno za nas.
Tudi Siriju, Orionu, Betelgezi, prelepi Orionovi meglici M42, obhodnemu
času Jupitra, ki to pomlad kraljuje skupaj z Levom na večernem nebu,
itn, smo posvetili kar nekaj časa (tako v besedi, kot z opazovanji).
Tone nas je še pohecal, če kaj uporabljamo Jakobovo lestvico do zvezd (Geneza).
Čas pod zvezdnim nebom posebej hitro teče in tako smo nekje ob 22. h končali
z astronomskimi opazovanji - na katera smo, nekoliko nestrpno,
čakali že kar nekaj tednov.
Opazovanja so bila ravno dovolj dolga, da je ga. Sonja doživela
začetek Orionovega zahoda, in ta izkušnja, kako hitro
se podoba neba spreminja - je na ga. Sonjo naredila prav poseben vtis.
Nebo je seveda najstarejša ura, koledar, ki je zdaleč najbolj
zaznamoval zgodovino človeka, naš razvoj, ritem, umetnost, naša hrepenenja ...
Sledita še dve podobi tega prikupnega večera.
"Priprava (doping) na astronomska opazovanja,
da bomo videli čim več dvojnih zvezd."
S kot čip majhnimi vesoljskimi ladjami do naslednje zvezde
- 12. april 2016
Po nekaterih predvidvanjih bi projekt lahko zaživel v 30 letih
Vir: London - MMC RTV SLO
Fundacija ruskega bogataša Jurija Milnerja v sodelovanju z Markom Zuckerbergom
financira projekt vesoljskega plovila, ki bi teoretično lahko doseglo nam najbližji
zvezdni sistem v 30 letih.
Čeprav je nam najbližji zvezdni sistem Alfa Kentavra oddaljen 40 bilijonov kilometrov
in bi ob trenutni tehnologiji do njega potrebovali 30.000 let, so nekateri strokovnjaki
prepričani, da bi lahko tehnologije, ki so trenutno v razvoju, ta čas skrajšale za 1.000-krat,
piše BBC. Da gre za resno namero, kaže tudi to, da je projekt podprl zvezdniški fizik Stephen Hawking.
Astronomi po njegovih besedah namreč domnevajo, da obstaja dokaj dobra možnost, da v Alfi
Kentavri obstaja Zemlji podoben planet, a se nam bo več razkrilo skozi raziskave v
naslednjih dveh desetletjih. In to bi lahko bil dober razlog za potovanje do zvezd
v naši vesoljski soseščini.
Koncept je naslednji – vesoljska plovila, na tisoče, bi zmanjšali na velikosti
računalniških čipov, vsako od njih pa bi imelo sončno jadro, ki bi ga poganjal sončni veter.
Velikanski laser na Zemlji bi tem plovilcem dal začetni zagon, njihova končna hitrost pa bi
dosegla 20 odstotkov svetlobne.
A do končne izdelave bo treba premagati še kar nekaj ovir, kot je miniaturizacija kamer,
instrumentov in senzorjev, tako da jih bodo lahko vstavili na čip. Poleg tega bo treba
razviti tudi dovolj močno jadro, ki se bo lahko uprlo močnemu laserskemu žarku, ter najti
način, kako slike in podatke spraviti spet na Zemljo. In seznam se tu ne konča.
Zahtevna naloga, so si enotni strokovnjaki, a ne nemogoča. Še več, Hawking je prepričan,
da bo uresničena v naslednjih 30 letih.
Polarni siji in magnetosfera Jupitra
- apod 6. april 2016
Sonce v H-alafa svetlobi, 1. april 2016. Ta dan je bilo Sonce na robu
izjemno aktivno - očitno 24. cikel Sonca še ni ugasnil - to kaže tudi izrazita pega
in spremljevalke.
Zadnji trije Sončevi cikli, vir: wiki.
Cikel pojavljanja Sončevih peg traje okrog 11 let.
Točka izrazite aktivnosti, z največ pegami in skupinami peg, je Sončev maksimum,
obdobje brez peg ali z redkimi pa je Sončev minimum.
Na začetku cikla se pege pojavljajo na 30° do 45°
severnih in južnih širin glede na ekvator Sonca.
Potem se med Sončevim maksimumom spuščajo proti ekvatorju
do nekje 15°, nato pa celo
do 7°.
Izrazit izbruh na robu Sonca - 2. april 2016.
Trk z Jupitrom
- 17. 3. 2016
Kot kažejo posnetki dveh amaterjev, je Jupiter 17. marca 2016
doživel trk s kometom ali asteroidom. Avtor prvega posnetka je amaterski astronom
Gerrit Kernbauer (star 31 let) iz Modlinga, sosednja Avstrija.
Posnetek je nato naložil na spletno stran Youtube,
kjer si ga je ogledalo nepričakovano veliko gledalcev - na milijone.
Kernbaur v začetku sicer ni bil prepričan, kaj točno je ujel na posnetke.
“Pogled ni bil najboljši, zato sem se
obotavljal procesirati posnetke. Ne glede na to, deset dni kasneje sem posnetke vendarle pregledal
in opazil čudno svetlobno packo, ki se je na robu planetarnega diska pojavila za manj kot sekundo,”
je svoje odkritje komentiral avstrijski astronom.
Podoben dogodek se je zgodil leta 1994. Takrat so koščki kometa
Shoemaker-Levy 9 trčili v Jupitrovo atmosfero.
Zanimivo je, da je Kernbauer uporabil relativno skromen teleskop - 20 cm premera
(večini dobro poznan Skywatcher Newton 200/1000, 8", f/5 ).
Ta podatek daje pogum tudi vsem ostalim astronomom amaterjem, da za
snemanja in opazovanja zelo zanimivih astronomskih dogodkov ni potrebna
zelo draga opreme, ampak predvsem vztrajnost - opazovanja in snemanja - tudi vreme ne sme biti izgovor.
Kmalu za avstrijskim posnetkom se je na Youtubu pojavil tudi črno-beli posnetek iz Irske, ki še
bolj nazorno prikazuje dogajanje v trenutku trka. Avtor tega posnetka je astronom Phil Plait,
ki je prav tako mnenja, da gre za trk manjšega asteroida ali kometa.
Planet je tako velik in masiven, da s svojo gravitacijo privlači
mnoge mimoleteče objekte.
To je še en dokaz in razlog, zakaj pravimo,
da je Jupiter tudi varuh življenja, same Zemlje.
S svojo maso - gravitacijo - posrka (prestreže) večino
kometov in asteroidov, ki bi sicer lahko
pokončali, pometli z življenjem na naši ljubi Zemlji.
Lahko, da nam bo kdaj v bodoče uspelo kako tako grožnjo
Zemlji tudi preprečiti ..., če bo, bo to dalo našim tehnologijam,
človeškemu razvoju (do katerega smo kdaj
upravičeno kritični) čisto novo dimenzijo, nov smisel ...
Zadnje obvestilo organizatorja (31. marec 2016).
DANES SMO SE POGOVARJALI Z DEŽURNIM PROGNOSTIKOM IN JUTRI BO "VREME NAGAJALO", ZATO SEMO SE ODLOČILI ,
DA JUTRI NE BO JAVNEGA OPAZOVANJA NA KUREŠČKU IN DA SE VIDIMO MAJA...
Vsem, ki ste želeli priti in popestriti večer, HVALA.
Vidimo se maja 2016.
Vabilo:
Ob petnajstletnici oddaje Zanimivosti nočnega neba vabimo ljubitelje astronomije na javno
opazovanje nočnega neba in pogovorom o vesolju (astronomiji) na Kurešček v petek, 1. aprila 2016
od pol osmih zvečer naprej do ... jutra. Ob tem vabimo in tudi želimo, da se nam pridružijo tudi
astronomi amaterji z svojimi teleskopi in tako popestrijo večer. Poskrbeli bomo za 220V priključek.
V četrtek, 31. marca 2016, se bomo pogovorili z dežurnim prognostikom in objavili na internetu in
na valovih radia Ognjišče, če bo srečanje na Kureščku. Če bo odpadlo, bomo vajo ponovili v maju 2016.
Prisluhnite nam!
Boris Kham
Oddajo lahko najdete tudi v arhivu radia Ognjišče, Doživetja narave:
http://audio.ognjisce.si/oddaje/Dozivetja_narave
Zanimivosti nočnega neba
April 2016
V petek, 1.april 2016, bo na valovih radia Ognjišče od 17h do 18h odmevala oddaja Zanimivosti
nočnega neba, ki nas bo popeljala na prizorišče popolnega Sončevega mrka (9. marec 2016)
v Indoneziji na otok Ternate. Ogled igre: Luna poje Sonce v Indoneziji, bomo komentirali
in podoživeli z gostjo Jolando Orgel, ki je bila v ekipi petindvajsetih opazovalcev tega
dogodka iz Slovenije. Ob koncu oddaje bomo povedali, kdo je bil najboljši na MM maratonu
11./12. marca 2016 na Trnovem nad Novo Gorico.
Slika predstavlja nebo v področju radijskih valov, točneje pri frekvenci
vodikove črte – 1420 MHz. Podatke sta zajela, obdelala in narisala Oskar
Mlakar in Nejc Kotnik, dijaka Gimnazije Šentvid, in sicer v okviru svoje
raziskovalne naloge pod mentorstvom Klemna Blokarja in Andreja Lajovica. Za
opazovanje neba sta uporabila radijski teleskop
ŠPPRT/PAART, ki
stoji na strehi gimnazije. Po nam znanih podatkih je to prva v Sloveniji
posneta slika neba v tem frekvenčnem področju.
Na sliki toplejše barve označujejo smeri neba, iz katerih prihaja več
radijskih valov, hladnejše barve pa smeri, od koder je valovanja manj. Lepo
je vidna ravnina (na sliki zaradi projekcije krivulja) naše galaksije –
Rimske ceste, ki je zaradi obsežnih oblakov hladnega vodika daleč
najmočnejši izvor radijskih valov te frekvence na našem nebu. Opazimo lahko
tudi, da izvori vodikove črte niso strogo omejeni na ravnino galaksije,
ampak ponekod segajo dokaj daleč iz nje. Najbolj markanten primer je oblak,
ki ga vidimo na desnem delu slike (rektascenzija 5 h, deklinacija 15°, kar
ustreza področju med ozvezdjema Orion in Bik), opazna pa je tudi izboklina v
področju med Strelcem in Škorpijonom (rektascenzija 17 h, deklinacija -15°).
Za prikaz je uporabljena valjna projekcija, ki ustreza ekvatorialnim
nebesnim koordinatam: severni nebesni pol je tako raztegnjen preko celega
zgornjega roba slike, južni nebesni pol pa preko spodnjega. Meritev zajema
deklinacije med -35° in 90°, kar je skoraj celo nebo, vidno iz naših krajev.
Manjka le ožji pas tik nad obzorjem, ki ga zaradi bližnjega Šentviškega
hriba radijski teleskop ne more opazovati. Ta ovira se na sliki jasno odraža
v upadu signala Rimske ceste na skrajnem spodnjem robu merilnega območja.
Podatke smo zajeli v treh ločenih serijah opazovanja, ki so se zgodile v
januarju in februarju 2016. V vsaki seriji je radijski teleskop nebo
opazoval tako, da je, obrnjen proti jugu, pričel pri deklinaciji -35°, nato
pa se postopoma pomikal po lokalnem poldnevniku proti deklinaciji 90°, in
sicer v korakih po 5°. Na vsakem koraku se je ustavil in 30 sekund zbiral
radijski signal. Po koncu ene takšne "rezine" je anteno zasukal nazaj na
deklinacijo -35° in pričel z novo rezino. V malo manj kot štiriindvajsetih
urah smo z izkoriščanjem vrtenja Zemlje prečesali celo nebo z natančnostjo
5° tako po rektascenziji kot po deklinaciji. Ker je bila dolžina vsake
rezine precej kratka – okrog dvajset minut – smo vrtenje Zemlje znotraj
trajanja ene rezine brez težav zanemarili. Podatke vseh treh serij smo
združili s povprečevanjem, kar je izboljšalo razmerje signal/šum na končni
sliki.
ADV zvezdna karta in Rimska cesta v H21.1 cm, sestavil Andrej (zvezdna osnova Klemen
in Zorko). Slika v H21.1 cm je
iz: http://oceancolor.gsfc.nasa.gov/AQUARIUS/DinnatEtAl2010/
in je narejena s 30 m teleskopom. Naša karta neba v H21.1 cm ji je prav podobna,
le ločljivost šentviške antene je manjša (premer šentviške antene je 1,9 m).
Opazovanja
- 14. 3. 2016
Po nekajtedenskem slabem vremenu, se je ta ponedeljek nebo nad Šentvidom
spet odprlo v globine vesolja.
Obiskali so nas slušatelji Ludvika Jevšenaka, ter oče in sin Miha iz
Kranja. Večina dijakov pa je "žal" morala v observatoriju "finiširati"
raziskovalne naloge.
Poleg zmeraj lepe ("mlade") Lune, je nebo hkrati ponujalo
na zahodu prelep Zimski šestkotnik, na jugu ozvezdje Raka s prekrasno kopico M44 ter
proti JV veličastnega Leva
pod katerim je v vsej svoji lepoti sijal naš varuh velikan Jupiter.
Martin je omenil, da s prostim očesom vidi (sluti) vsaj eno Jupitrovo Luno - tako oster
vid imajo le
redki (po opazovanju s prostim očesom, je videno potrdil še z daljnogledom).
Večina navzočih je prvič opazovala nebo skozi teleskop, Jure jim je pokazal
večino svetlejših objektov zimskega, delno pomladnega in severnega neba:
M42, M45, M44, M31, Hi-h, Jupiter, Luna, Deževnice, ...
Veliko smo uporabljali tudi daljnoglede.
Prizor Leva z Jupitrom, iz februarja leta 1992, je bil prav podoben temu
iz letošnje zime - in to je že tretje Jupitrovo leto od kar smo na Šentvidu
ponovno intenzivno zagnali opazovalno astronomijo s pomočjo teleskopa AT140
in Kunaverjevega
stojala. S pomočjo zapuščine,
ki so jo uporabljale premnoge povojne generacije dijakov in mentorjev
(veliko vlogo je seveda pri tem odigral starosta slovenske
opazovalne astronomije - prof. Pavel Kunaver).
A nobena tradicija ni večna, če ni ustreznih naslednikov - mentorjev in dijakov.
Ta prizor - Lev, Jupiter z lunami - nam je
takrat dal pogum za nov začetek in to praktično iz nič.
Sonce 19. marca 2016 - na robu je bilo moč zaznati res veliko protuberanc.
Galerija
- marec 2016 - Jon Vehovar
Jon je 16. marca 2016 naredil nekaj izjemnih posnetkov Luninega površja
in na Jupitru, brez vsakega dvoma, zaznamo rdečo pego - vihar v atmosferi
plinskega velikana.
Jon pravi:
"Vse je posneto z Celestronovo kamero NextImage5 (5MP), pri vseh sem uporabil 2x Barlow, razen pri
velikem Jupitru 5x. Vse slike sem obdelal z RegiStaxom.
V video0012 in video0020 je bilo v stacku 400 slik
od 1000, v ostalih dveh pa 200. Teleskop je Newton, gorišča
f = 1200 mm in premera d = 254mm, uporabil sem 'capture software' iCap."
Sledi galerija Jonovih posnetkov.
video0011_16-03-19_00-05-28
3video0012_16-03-19_00-09-05
2video0020_16-03-19_00-36-46
video0018_16-03-19_00-33-25
Jon Vehovar, takrat še osnovnošolec, nas je obiskal 5. maja 2014 - skupaj smo
testirali njegov nov teleskop. Na sliki -
Jon postavlja svoj nov teleskop - 5. maja 2014
"SKYLINER-250P FLEXTUBE SYNSCAN
254mm (10") f/4,7 Parabolic Go-To" Dobson.
Danes pa Jon, s čudovitimi posnetki nebesnih teles, kaže, kako velik napredek
je naredil v pičlih dveh letih.
Pojasnilo:
Med kratko popolno fazo Sončevega mrka 9. marca se je
vidni spekter Sonca v trenutku spremenil od
absorpcijskega v emisijskega.
Ta bežen trenutek je bil ujet s teleobjektivom
in uklonsko mrežico, na tem dobro načrtovanem posnetku na jasnem nebu nad Gabonom v ekvatorialni Afriki.
Z močno svetlobo iz Sončevega diska, ki je blokirana z Luno je normalno prevladujoči absorpcijski spekter Sončeve fotosfere
skrit.
Kar je ostalo je s pomoćjo
uklonske mrežice razklonjeno v spekter barv desno od
pomračenega Sonca. To so posamezne slike mrka, vsaka pri valovni dolžini svetlobe, ki jo oddajajo atomi vzdolž tankega loka
Sončeve kromosfere.
Najsvetlejši posnetki, oziroma najmočnejše
kromosferske emisijske črte,
so od vodikovih atomov, ki tvorijo rdečo H-alfa emisijo na skrajni desni in modro H-beta emisijo na levi.
Vmesna svetla rumena emisijska slika je zaradi atomov helija, elementa ki je bil
prvič odkrit v
hitrem spektru Sonca.
Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap160312.html
Nekaj misli
Šentviški observatorij (Šentviška rotunda) v spokoju
zimske noči 4. januarja 2016.
Kot uvod v leto 2016 podajmo nekaj misli, citatov dveh izjemnih univerzitetnih profesorjev (J. Strnada in I. Vidava),
ki sta nas lani (2015) zapustila.
Dr. prof. Janez Strnad pravi:
[iz Spike 12, 2015 ob slovesu in ob Janezovi 80-letnici]
"Popularizacije fizike se mi zdi zelo pomembna. Vsak kulturen človek bi moral
vsaj v obrisih poznati naravo in zakone, ki v njej veljajo in ki jih ni mogoče po volji spreminjati.
Poznavanje narave nas pripelje do novih spoznanj in pogosto do koristnih naprav.
Opozori nas na omejitve, na to, kaj smemo od narave pričakovati in kako moramo skrbeti za okolje.
Poznavanje naravoslovnih zadev omogoči, da si ustvarimo lastno utemeljeno mnenje o odločitvah,
ki nas čakajo.
Zgodovina fizike je pomembna, ker omogoči, da pokažemo, kako fizika deluje.
Pri tem pa moramo biti previdni. Ne smemo uporabiti preveč bližnjic,
kar se rado primeri zaradi pomanjkanja časa ali prostora.
Pred časom sem po svojih močeh nastopil proti praznoverju in lažni znanosti.
Zdaj sem precej obupal.
Ta zadeva se nenadzorovano širi. Seveda, v njej vsakdo brez znanja in dela vse ve,
zato se lažje prodaja.
Prof. Janez je rad citiral znamenito pronicljivo misel fizika in filozofa znanosti
Johna Stachela, ki se glasi:
'Bog je vsemogočen, a celo On ne more spreminjati preteklosti. Za to je ustvaril zgodovinarje.'
[iz Obzornika za matematiko in fiziko, 5, 2015, iz članka 'K termodinamiki termomagnetnih strojev']
Zgodba o odkriteljih s toploto povezanih pojavov v magnetnem polju se zdi dokaj razgibana.
Morda jo bolje razumemo, če se opremo na pripombo Alana G. Grossa: 'Odkritje ni
zgodovinski dogodek, ampak naknadna družbena presoja.' "
Dr. prof. Ivan Vidav pravi:
"[iz Obzornika za matematiko in fiziko, 5, 2015, iz članka M. Hladnika 'Razmišljanje
o profesorju Ivanu Vidavu'] ... ko je bil fizično že šibak,
umsko pa luciden kot vedno [Vidav pravi]: 'Vedno sem mislil, da je staranje zvezna počasi padajoča
funkcija, zdaj pa vidim, da ima ta funkcija skoke.' V mislih je seveda imel nenadne padce.
Kako pronicljiva in matematično natančna ugotovitev o poteku staranja in dokaz, da se je globoko
zavedal človeške minljivosti. ... na novinarjevo opazko [1981], da se zadnjih dvajset let ni premaknil
iz Ljubljane, je odvrnil: 'To je za mlade, jaz pa sem v letih, ko oni prihajajo k meni. Po malem se
počutim kot Nasredin hodža, ki so ga nekoč, ko je bil mojih let, vprašali, kako je kaj
pri močeh; pa jim je odgovoril, da se počuti kot kakšen mladenič. Ko je videl njihovo
začudenje jim je pojasnil: - Na dvorišču imam velik kamen. Ko sem bil mlad ga nisem mogel dvigniti;
a ga ne morem dvigniti niti danes. - Tako je tudi z mano: v mladosti nisem mogel rešiti
Fermatovega problema, a ga ne morem rešiti niti danes.
[Fermatov velíki izrek
pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc,
če je potenca večja kot dva. Bolj po domače povedano velja,
da ni takih pozitivnih celih števil x, y, z, da velja:
xn + yn = zn, če je naravno število n > 2. Za n = 2
pa vemo, da je Fermatova enačba kar Pitagorov izrek. Andrew John Wiles je ta trd oreh
rešil 1995 (saj tako se zdi ...) preko algebrske geometrije in Zermelo-Fraenklove teorije množic
še za časa Vidavovega življenja.
Wilesov članek Modularne eliptične krivulje in Fermatov veliki izrek (Modular Elliptic Curves and
Fermat's Last Theorem)
so objavili v Annals of Mathematics 141:3 (1995)
]'"
Andrej Čadež:
Ko se bo okno gravitacijskih valov povsem odprlo, bo prišel vihar
Andrej Čadež: Ko se bo okno gravitacijskih valov povsem odprlo, bo prišel vihar
MMC RTV SLO - 4. marec 2016.
Zaznava gravitacijskih valov je eno največjih znanstvenih odkritij zadnjega obdobja.
V projektu LIGO je svoj pečat pustil tudi Andrej Čadež.
Zgodovinsko odkritje se je zgodilo 14. septembra lani, svetu pa je bilo
posredovano pred nekaj tedni. Gravitacijski valovi po Einsteinovi teoriji
nastanejo, ko se masivna telesa v kratkem času hitro premikajo v prostoru-času.
Težava meroslovcev na Zemlji je v tem, da jih je težko zaznati. Zaslužni profesor
univerze v Ljubljani razlaga: "Če imamo razmeroma visok energijski tok,
potem je njihov signal zelo šibak. Rečemo, da se slabo sklapljajo s snovjo.
Elektromagnetni valovi pa se dobro sklapljajo. Četudi elektromagnetno polje
nima velike elektroenergijske gostote, še vseeno kar dobro premika elektrone
in zato lahko te valove zaznamo. Enako velik tok gravitacijskih valov pa snovi
noče 'zazibati' in zato jih je težko zaznati."
Vabljeni k poslušanju celotne oddaje!
Ukvarjati se je začel s črnimi luknjami
Valove je ujel observatorij LIGO, del te zgodbe je bil tudi Čadež:
"Dve leti in pol sem bil član te skupine. Bilo je zelo zanimivo.
Kip Thorne je bil teoretik v naši skupini, jaz sem počel različne stvari.
Imel sem se priložnost ukvarjati tudi z eksperimentalnim delom. Po naravi sem
sicer teoretik, začel sem s črnimi luknjami, nato so me neprestano vlekli
gravitacijski valovi. Ko sem pisal svoj doktorat, je Joseph Weber objavil,
da jih je odkril, to me je vleklo. Ko sem imel priložnost delati na CalTechu,
me je veselilo, da sem sodeloval tudi pri eksperimentalnem delu razvoja tega
detektorja."
Med observatorijema je 3.000 km
Ideja o detektorju Ligo je stara skoraj pol stoletja. Gre za dva observatorija
v ZDA, ki sta med seboj ločena 3.000 kilometrov. V vsakem sta dve pravokotni
cevi, po katerih se premika svetloba. Valovni dolžini se ob vrnitvi v izhodiščno
točko izničita, če to ne velja, obstaja verjetnost, da so mimo Zemlje švignili
gravitacijski valovi. "Naredil sem teste, kako se naredijo mase, ki se morajo
premikati zaradi gravitacijskih valov. Morali smo najti take mase, da bodo
dovolj mirne in se ne bodo tresle same od sebe."
Problem računsko trl eno leto
Cev je danes dolga štiri kilometre, sprva je bila le 40 metrov. "Svetloba
se širi skozi cevi, ki imajo približno meter premera. Dimenzija 4.000 x 1
meter pomeni, da gre za zelo tanko cev. Laserska svetloba malenkostno siplje,
svetloba ne gre iz enega zrcala naravnost nazaj na drugo zrcalo, ampak se je
le malo odbije na steno interferometra. Stena interferometra se lahko trese
zaradi seizmike ali vetra, zaradi česar lahko napačno sklepamo, da smo dobili
gravitacijski val. Izračunati sem moral, kaj je treba narediti, da se to ne
bo zgodilo. To je bila ena od mojih nalog, s katero sem se ukvarjal,
potreboval sem kar eno leto, da sem naračunal, kaj je treba storiti,"
je svojo vlogo opisal Čadež.
Želi si več kot le dva detektorja
Dobra stran dveh observatorijev ni le v tem, da izničita možnost naključnega signala.
Prednost velike medsebojne oddaljenosti je v tem, "da če res pride do
gravitacijskih valov, ti prej pridejo do enega detektorja kot drugega.
Iz časovne razlike lahko sklepamo, iz katere smeri so prišli. Če sta
detektorja postavljena, da je signal prišel ravno iz smeri, ki je
pravokotna na razdaljo med njima, potem bosta signal dobila v istem času.
Če pa en detektor dobi signal malce prej, je malce bližje izvoru kot drugi.
Iz tega lahko približno ugotovimo kot, iz katerega je prišel. Ne želimo si
le dveh detektorjev, ampak tri, štiri, pet, morda šest. Verjamem, da jih bomo
čez nekaj let tudi imeli," je profesor optimističen.
Pogum Kipa Thorna
Nedavni uspeh bi lahko pozitivno vplival na finančno podporo projekta, pri
čemer pa Čadež poudarja neizmerno vero v projekt, ki je potreboval ogromno
denarja in časa, da je prinesel tako otipljive rezultate: "Občudovanja in
začudenja vredno je dejstvo, da je bil projekt financiran z milijardami
dolarjev, a več kot 30 let ni bilo nobenega rezultata. Kakšno zaupanje je
moralo biti. Kakšen pogum je moral imeti Kip Thorne, da je ljudi prepričal,
da so vložili milijarde! Ljudje mu niso verjeli, da bodo valovi res najdeni."
Najprej pričakoval trk nevtronskih zvezd
Valove, ki so jih ujeli 14. septembra lani, sta povzročili črni luknji
(ena z maso 36, druga z 29 Sončevih mas), ki sta trčili in se združili
pred približno 1,3 milijarde let. "Presenetilo me je, da smo ujeli dogodek,
ki sta povzročili ravno dve črni luknji. Nismo pričakovali, da bo šlo v prvi
detekciji ravno za trk dveh črnih lukenj, pričakovalo se je, da bomo ujeli trk
dveh nevtronskih zvezd. Še danes ne vemo, koliko črnih lukenj je z masami okrog
30 Sončevaih mas. To so razmeroma velike mase. Da bi se rojevale zvezde s tako
velikimi masami, se nam je vsaj do zdaj zdelo malo verjetno," je priznal sogovornik.
Odpira se novo okno
In zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni pri spoznavanju vesolja?
"Treba se je spomniti, da je šele dobrih 100 let, odkar smo odkrili
elektromagnetne valove. Še manj časa uporabljamo radijske valove,
infrardečo svetlobo. Do druge svetovne vojne smo zvezde opazovali
zgolj s teleskopi. To je bilo relativno primitivno zaznavanje vesolja.
Zdaj smo razširili spekter elektromagnetnih opazovanj vesolja na vsa
elektromagnetna valovanja. Vsak del spektra nam je prinesel nekaj novega.
Gravitacija je tista sila, ki obvladuje vesolje. To je univerzalna sila,
to je vrhovna, izvršilna sila. Zdaj smo sploh prvič videli, kako ta sila
deluje, to je fantastično okno v vesolje. A to okno se je komaj odprlo.
Ko pa se bo popolnoma odprlo, bo nastal vihar," je vesel Čadež.
Mogoče proučevanje prapoka
V Številkah je pred časom gostoval Alan Guth, oče inflacijske teorije, ki si
je še kako želel najdbe teh valov. Kaj najdba zdaj pomeni v kontekstu teorije
prapoka? "To bo del tega viharja. Verjamem, da bomo želeli študirati prapok
z gravitacijskimi valovi (prepričan sem, da se bo to enkrat zgodilo).
Če hočemo prapok videti v gravitacijskih valovih, moramo verjetno zajeti
zelo širok spekter valovanj. LIGO je občutljiv na valove frekvence nekaj
10 Hz do 3 kHz, kar je razmeroma ozek interval. Za prapok pričakujemo, da
bo svoje značilnosti verjetno kazal na daljših valovnih dolžinah. Detektorji
na Zemlji za to niso primerni."
Vabljeni k poslušanju
celotnega pogovora,
v katerem Andrej Čadež podrobno
razloži pojem črne luknje, razmišlja o Albertu Einsteinu, prihodnosti vesolja,
odnosu do številk ...
Šele dobrih 100 let je, odkar smo odkrili elektromagnetne valove.
Še manj časa uporabljamo radijske valove, infrardečo svetlobo. Do druge svetovne
vojne smo zvezde opazovali zgolj s teleskopi. To je bilo relativno primitivno
zaznavanje vesolja. Zdaj smo razširili spekter elektromagnetnih opazovanj
vesolja na vsa elektromagnetna valovanja. Vsak del spektra nam je prinesel
nekaj novega. Gravitacija je tista sila, ki obvladuje vesolje. To je
univerzalna sila, to je vrhovna, izvršilna sila. Zdaj smo sploh prvič
videli, kako ta sila deluje, to je fantastično okno v vesolje. A to okno
se je komaj odprlo. Ko pa se bo popolnoma odprlo, bo nastal vihar.
O tem, kaj prinašajo gravitacijski valovi.
Kip Thorne je eno najuglednejših imen na področju astrofizike in gravitacijskih valov.
Andrej Čadež z Američanom ostaja v rednem stiku. Thorne je med drugim strokovno sodeloval
tudi
z ustvarjalci filma Medzvezdje, kjer so tudi prikazane črne luknje.
Čadeža je presenetilo, da so najprej ujeli valove po trku črnih lukenj.
Sam je najprej pričakoval trk nevtronskih zvezd.
Andrej Čadež je vrhunski slovenski fizik, ki se je veliko ukvarjal
s črnimi luknjami (na to temo je tudi doktoriral). Njegovi izračuni podatkov
iz valov so pravilno napovedali maso obeh črnih lukenj,
ki sta povzročili gravitacijsko valovanje
O prof. Čadežu samo še tole.
Bil je naš profesor, za katerega
smo zagotovo vedeli, da razume kaj govori. Radi smo ga poslušali.
Bil je eden redkih, ki si je za študenta vzel čas
in z njim do konca obdelal nek pojav - tako fenomenološko kot
matematično-fizikalno.
ZV
Dodatek
ČRNE LUKNJE IN GRAVITACIJSKI VALOVI
Znanstvena srenja je pred tedni praznovala odkritje gravitacijskih valov,
ki so pred 1,3 milijarde let nastali ob trku dveh črnih lukenj.
KAJ SO ČRNE LUKNJE?
Zgostitev mase, katere težnostno polje je takšno, da ubežna hitrost presega
hitrost svetlobe. Nič - niti svetloba - ne more uiti njeni težnosti. Zunanji
opazovalec ne more zaznati nobene informacije, ki bi zapustila notranjost
črne luknje.
VRSTE ČRNIH LUKENJ
V teoriji poznamo pet vrst črnih lukenj.
1. ZVEZDNE ČRNE LUKNJE
Gre za zadnjo fazo razvoja zelo masivnih zvezd. Ko v zvezdi zmanjka goriva,
pride do eksplozije, ostanek zvezde se gravitacijsko sesede v črno luknjo.
Potrebni pogoj:
2,8 -
Masa jedra zvezde mora biti vsaj približno 2,8 mase Sonca, medtem ko mora biti
masa celotne zvezde pred kolapsom vsaj 20 mas Sonca.
3.000 svetlobnih let
Do zdaj najbližja odkrita tovrstna črna luknja je A0620-00, ki je
oddaljena približno 3.000 svetlobnih let.
2. SUPERMASIVNE ČRNE LUKNJE
Tako kot so zvezde v središču zvezdnih sistemov, so supermasivne črne
luknje v središču (skorajda vseh) galaksij.
Od nekaj milijonov do več milijard mas Sonca
znaša masa supermasivnih črnih lukenj.
Strelec A*
je supermasivna črna luknja v središču naše Galaksije. Njena masa znaša 4,3 milijona
Sončevih mas.
3. MIKROČRNE LUKNJE
Imenujejo se tudi kvantnomehanske, saj je njihov nastanek povezan s kvantno mehaniko.
Najmanjša masa takih lukenj naj bi bila reda Planckove mase.
4. PRVOBITNE ČRNE LUKNJE
To so hipotetične črne luknje, ki naj bi nastale že med prapokom, kjer
je bila gostota energije in mase izjemno visoka. Nekateri strokovnjaki
verjamejo, da bi tovrstne luknje lahko bile temna snov.
5. SREDNJE TEŽKE ČRNE LUKNJE
Tudi to so hipotetični objekti, ki naj bi nastali ob trku zvezd.
Nahajale naj bi se v sredicah kroglastih kopic. Njihova masa naj bi
znašala med 100 in milijonom Sončevih mas.
GRAVITACIJSKI VALOVI
Splošna teorija relativnosti, ki jo je pred 100 leti objavil Albert Einstein,
med drugim napoveduje nastanek gravitacijskih valov v prostoru-času (analogija
roke, ki jo premaknemo po vodni površini). Te naj bi ustvarilo vsako pospešeno
telo z maso. A zgolj izjemno masiven in gost vir, kot je npr. trčenje dveh
črnih lukenj, lahko ustvari dovolj močne valove, ki jih lahko izmerimo na Zemlji.
PROJEKT LIGO
Ker so ti valovi izjemno šibki, je bila največja težava v njihovi zaznavi.
Ideja o observatoriju LIGO (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory)
je bila rojena že v 60. letih. Gradnja se je začela leta 1994, dokončana pa je
bila osem let kasneje.
KAKO DELUJE?
Observatorij je zgrajen iz dveh 4-kilometrskih cevi, ki med seboj ležita pod
pravim kotom. Po vsaki cevi potuje laserski žarek. Moč skupnega signala obeh
žarkov na detektorju je odvisna od prepotovane poti žarkov. Če bi se prostor
zaradi gravitacijskih valov razširil, posledično pa bi se spremenili razdalji
v ceveh, bi opazili spremembo v prejetem signalu (VIDEO). Ker pa lahko na napravo
vplivajo tudi številni drugi dejavniki, so v ZDA zgradili dva observatorija,
med katerima je 3.000 km razdalje. Če oba observatorija ujameta enak signal,
je mogoče izključiti naključno napako.
UJETI VAL
V obeh observatorijih so 14. septembra
lani (z razliko 0,007 sekunde, kolikor potrebuje gravitacijski val za prehod 3.000 km)
zaznali nepravilnost. Članek je bil objavljen 11. februarja letos v Physical Review
Letters. Kaj se je zgodilo?
1,3 milijarde let
Gravitacijski val je povzročil dogodek pred 1,3 milijarde let.
36 + 29
Takrat sta med seboj trčili dve črni luknji, ena je imela 36 mas Sonca, druga pa 29.
250-krat v sekundi
sta med seboj obkrožili tik pred trkom.
Ob trku
se je sprostila energija velikosti treh Sončevih mas. Preoblikovala se je
v gravitacijske valove.
52. EPIZODA ŠTEVILK
Govori o črnih luknjah in gravitacijskih valovih. Gost je zaslužni
profesor Univerze v Ljubljani Andrej Čadež.
LIGO zaznava gravitacijske valove iz spajajočih se črnih lukenj,
- APOD 11. februar 2016
Vir:
http://galileospendulum.org/2013/03/26/will-we-ever-detect-gravitational-waves-directly/
Tukaj je preprost prikaz gravitacijskih valov, iz binarnega sistema, ki se sestoji iz
enakih pulzarjev. Glava "Charlija Browna" bi se teoretično
laho vsaj delno spreminjala - prilagajala - po ritmu gravitacijkih sprememb
zaradi pliva lege dveh masivnih zvezd, ki rotirata okrog skupnega težišča.
Detektor LIGO (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory), s pomičnimi ogledali pa
lahko zazana prav te vplive gravitacijskih valov.
Spekter gravitacijskih valov:
- vir je sam prapok (s periodo starosti vesolja -
detektor iščejo v smeri zaznave polarizacije mikrovalov - do leta 2016 še ni bila potrjena),
- dvojne masivne črne luknje v galaksijah (s periodo sekunde, ure, več let -
detektorji so interferometri v vesolju in radijski teleskopi),
- kompaktne dvojne zvezde (nevtronske, ..., s periodo milisekunde, sekunde, ure -
detektorji so interferometri v vesolju ali na Zemlji),
- supermasivne črne luknje z ujeto kompaktno zvezdo (s periodo sekunde, ure -
detektorji so interferometri v vesolju,
recimo v orbiti Zemlje),
- rotirajoče nevtronske zvezde, supernove (s periodo milisekunde - detektorji so zemeljski interferometri).
Sonce,
- 20. februar in 1. in 2. marec 2016
Po tednu dni oblačnega vremena smo že kar nestrpno čakali na sonce.
V soboto 20. feb. 2016 se je le dokaj sramežljivo pokazalo in bilo je kar bogato
posejano s pegami. A robnih izbruhov v H-alfa teleskopu je bilo le za vzorec
pa vendar ...
Sonce v H-alfa svetlobi, prelepe protuberance 1. marca 2016 - začetek
meteorološke pomladi.
Enkraten razvoj protuberance iz 1. na 2. marec 2016.
Najbolj oddaljena stvar, kar smo jih kdaj koli videli,
- marec 2016
MMC RTV SLO - 5. marec 2016.
Ponazoritev razvoja vesolja in umeščenost odkritja vanj. Skrajno desno je veliki pok,
začetek časa in prostora. Oranžni pas je čas vroče prajuhe, in ko se je ta ohladila, se
je začelo obdobje teme. Nekje v njem naj bi se začele pojavljati prve zvezde, kar je sicer
zelo pod vprašanjem. Z desnim krogcem je označen čas 400 milijonov let po velikem poku in
novoodkrito osvetje, krogec na levi pa kaže časovno umeščenost prejšnje rekorderke.
Drugi prevodi: 'Reionization era' je doba reionizacije. 'Modern galaxies form' označuje
čas nastanka sodobnih galaksij, 'present day' današnjik, 'Redshift' rdeči pomik, na spodnji
črti pa 'Billions of years ago' oddaljenost v milijardah let. Foto: NASA, ESA,
B. Robertson (California, Santa Cruz), and A. Feild (STScI)
GN-z11 (v kvadratku) je svetla in kipeča galaksija, kjer nove zvezde nastajajo kot po tekočem traku.
Ker pa je njena svetloba do nas potovala tako dolgo, je videti rdeča. Foto: NASA, ESA, P. Oesch (Yale),
G. Brammer (STScI), P. van Dokkum (Yale),
G. Illingworth (California, Santa Cruz)
Vesoljski teleskop Hubble je znova podrl rekord. Posnel je najbolj oddaljeno (znano)
galaksijo, ki izhaja iz prve generacije zvezd in galaksij sploh. Svetloba je do nas potovala
kar 13,4 milijarde let.
Kljub za visoko tehnologijo visoki starosti - kar 25 let šteje - Hubble še vedno odlično igra
vlogo očesa človeštva. Novice o rekordnih dosežkih iz njegovega tabora dokaj redno curljajo,
toda tokrat naj bi ga prignali povsem do meja zmogljivosti, ki jih ne bodo več presegli.
Ekipa za Hubblom je sporočila, da je posnela in dobro premerila metuzalemsko meglico GN-z11,
ki sega kar 170 milijonov let dlje v zgodovino - ali bližje začetku časa - kot prejšnji rekord.
9 najbolj oddaljenih galaksij
Pri takšnih razdaljah dobesedno gledamo globoko v zgodovino. Svetloba, ki jo je tokrat ujel Hubble,
je od meglenice GN-z11 do Zemlje potrebovala kar 13,4 milijarde let, torej vidimo stanje, kakršno
je bilo prav toliko časa nazaj. Osvetje GN-z11 je danes realno precej drugačno. Če še obstaja, je
najbrž oddaljeno okoli 30 gigasvetlobnih let.
"Naredili smo velik skok v preteklost, veliko dlje, kot smo kadar koli pričakovali od Hubbla.
GN-z11 vidimo pri le treh odstotkih starosti vesolja," je pojasnil vodja mednarodne raziskovalne
ekipe Pascal Oesch. Izidi bodo objavljeni v znanstveni publikaciji Astrophysical Journal.
Raztezajoča se svetloba
Razdaljo so izmerili s pomočjo t. i. rdečega pomika, spremembe v valovni dolžini svetlobe, ki jo
povzroči širjenje vesolja. Raztezanje prostora podaljšuje elektromagnetne valove v smeri rdečega
konca spektra. Več časa, ko so bili fotoni podvrženi temu učinku, večji je njihov rdeči premik.
Poenostavljeno se učinek da primerjati z Dopplerjevim, ki nastane, ko denimo policijski avtomobil
švigne mimo vas, nato je zvok sirene slišno nižji in počasnejši.
Prejšnja galaksija rekorderka, EGSY8p7, je izkazovala premik 8,68, tokratna protagonistka pa kar
11,1. Za kakšen skok gre, kaže podatek, da je prejšnjih 10 "najbolj oddaljenih" vidnih meglenic
napredovalo le za desetinko ali dve, vsaka glede na prejšnjo. Rdeči premik 11,1 pomeni, da je GN-z11
(na fotografiji) 400 milijonov let po velikem poku, kar je za 170 milijonov let dlje kot prejšnja
rekorderka. Veliki pok se je sodeč po meritvah teleskopa Planck zgodil pred 13,8 milijarde let.
Prve kozmične generacije
Takšna časovna umeščenost pomeni, da meglenica GN-z11 po obstoječih modelih razvoja vesolja ne
bi zares smela obstajati. Vsaj ne tako velika. V primerjavi z našo Galaksijo Rimsko cesto je
sicer dokaj drobna, po obsegu 25-krat manjša in vsebuje le odstotek njene mase - okoli milijardo
Sončevih mas. Toda govor je o času, ko je nastajala prva generacija zvezd in galaksij sploh,
galaktičnih dojenčkov, in GN-z11 je v prakozmičnem smislu kot 10-kilogramski novorojenček.
Je pa zato GN-z11 toliko bolj aktivno osvetje, saj nove zvezde proizvaja kar 20-krat hitreje
kot Rimska cesta.
Ko luč zamenja mrak
GN-z11 je na fotografiji (desno) vidna ravno v času, ko se je končeval temni vek. Kozmološki temni
vek je obdobje, ko skoraj nič v vesolju ni zares svetilo. Prave, oprijemljive strukture so bile
šele na začetku razvoja, prevladovalo je nekaj lažjih plinov, večinoma vodik. Ta je oddajal
šibko sevanje, ki ga še poskušajo najti s teleskopi, toda galaksij, kjer bi se plini ujeli v
gravitacijska brezna, se jeli ob trenju segrevati in zlivati v svetleče zvezde, še ni bilo.
Vsaj ne dovolj, da bi opazno svetile. Vesolje je zato bilo temno - takšen je prevladujoči
znanstveni pogled. To obdobje je, sodeč po meritvah teleskopa Planck, trajalo med 150 milijoni
in 550 milijoni let po velikem poku.
Nato je nastopila doba reionizacije. Sveže nastajoče zvezde, navadno gigantske in divje "goreče"
gmote, so s sevanjem obstreljevale gost plin takrat še dokaj majhnega vesolja. Sevanje je s
plinskih molekul odbijalo elektrone, ostala so električno nabita jedra ali ioni (zato reionizacija).
Znanstveniki za Planckom so ocenili, da se je to obdobje končalo 900 milijonov let po velikem poku,
ko so mrgoleče milijarde svežih zvezd nazadnje razpihale goste meglice vesolja.
Med opazovanji Plancka in Hubbla ostaja neskladje, ki ga bodo morali astronomi in astrofiziki
še pojasniti. Temni vek se je končal, ko so nastale in zasijale prve zvezde, pravijo pri Plancku.
Garth Illingworth iz Hubblove ekipe pa takole: "Neverjetno je, da je tako masivna galaksija
obstajala le od 200 do 300 milijonov za tem, ko so se rodile prve zvezde." To konec temnega
veka postavi na precej zgodnejšo raven. Znanstveniki pač tukaj brskajo po skrajnostih, zato
takšna neskladja med modeli in opazovanji niso nič nenavadnega, le kažejo, kako skrivnosten
je ta čas.
"Poprejšnjo rekorderko so našli sredi dobe, ko je svetloba zvezd iz prvinskih galaksij grela
in odstranjevala meglico iz mrzlega vodika," je povedal soavtor članka, Rychard Bouwens. "To
je prehodno obdobje reionizacije. GN-z11 smo našli 150 milijonov let prej, blizu začetka te tranzicije."
"Odkritje nas je zelo presenetilo. Po dozdajšnjih modelih tako svetle galaksije tako zgodaj
ne bi smele obstajati," je ponazoril Marijn Franx. Njegov kolega Ivo Labbe pa je dodal:
"Najdba nas je opomnila, da je naše poznavanje zgodnjega vesolja še vedno izjemno omejeno.
V temi smo, kako je Gn-z11 sploh nastal. Morda vidimo prvo generacijo zvezd okoli črnih lukenj?"
Močnejši so na poti
Hubble od zdaj o njem ne najbrž bo več povedal veliko novega. Kot avtobus velika naprava,
ki kroži okoli Zemlje, je sicer nadgradljiva, zato je skozi čas lahko dosegala več in več.
Leta 2009 so vanj namestili kamero, odgovorno za pričujoči dosežek. Toda nadgradnje so se
ustavile, ker je Nasa upokojila vesoljske čolničke. Potreben bo naslednik. "Rekord bo najbrž
ostal takšen, vse dokler ne izstrelijo teleskopa James Webb," je komentiral Hubblov Pieter
van Dokkum. James Webb bo po načrtih začel delovati leta 2018. Specializiral se bo za drug
del spektra elektromagnetnega valovanja, za infrardeče valovne dolžine, ki so se lažje ohranile
iz obdobja takoj po temnem veku, in bo predvidoma segel do prav prvih primerkov sploh - torej
do časa med 100 in 250 milijoni let po velikem poku.
Izdelava naslednika zdaj gre po načrtih - pred kratkim so dokončali nameščanje glavnega zrcala
(video spodaj).
Prgišče drugih rekordov
"Prestol" najbolj oddaljene galaksije se je v zadnjih letih pogosto menjeval. Še lani spomladi ga
je zasedal z8_GND_5296. Maja ga je nadomestil EGS-zs8-1, katerega svetloba je do Zemlje prepotovala
13,04 milijarde svetlobnih let. Le tri mesece pozneje se je umaknil prej omenjeni protogalaksiji
EGSY8p7. Seznam devetih najbolj oddaljenih (pa tudi najbolj bledo med njimi) si lahko ogledate
v tej fotogaleriji (ki je sicer brez svežega odkritja).
Najsvetlejša meglenica je tista, ki sveti kot 300 bilijonov Sonc.
GN-z11 je najstarejša galaksija, ki jo je človeštvo zdaj posnelo, ni pa njena svetloba najstarejša
zaznana sploh. Titula pripada prasevanju, prvim fotonom, ki so se osvobodili vroče prajuhe
osnovnih delcev. Okoli leta 380.000 po velikem poku so začeli pot po vesolju, trajajočo
še danes, površina, od katere so se takrat odbili, pa se imenuje površina zadnjega sipanja.
Precejšen del rekordov sicer prihaja iz projekta Mejna polja (Frontier Fields), kjer Hubble
moči združuje moči s Spitzerjem in drugimi opazovalnicami.
Delna prenova observatorija,
- 8. februar 2016
Prešernov dan je bil prav primeren (deževen), da se je začela delna prenova observatorija.
Pritrditev plute na steno, dodatnih ekranov na lesene stebre, dodatnih
nosilcev za vtičnice, itn.
Izkazalo se je, da tak poseg zahteva vsaj nekaj dni dela, ogromno lepila, ...,
a pred informativnim dnevom je to pravi izziv.
Svetlobni stebri nad Aljasko,
- 8. februar 2016
Prešernov epigram:
"Z v e z d e , ki rešjo, bile so neznane, ki čoln pogubéjo'..."
Svetlobni stebri nad Aljasko
Avtorske praviceAllisha Libby
Pojasnilo:
Kaj se dogaja za temi hišami?
Na sliki ne vidimo
polarnih sijev ampak bližnje
svetlobne stebre,
pojav, ki nastane blizu nas, a lahko izgleda, kot da je daleč.
V večini krajev na
Zemlji lahko srečni opazovalec vidi
Sončev steber, stolp svetlobe, za katerega se zdi, da se dviga s
Sonca in ki ga povzročajo ploščati lebdeči
ledeni kristali, ki v
zgornjih plasteh atmosfere odbijajo sončno svetlobo.
Navadno ti
ledeni kristali,
preden dosežejo tla, sublimirajo.
Kadar pa je ledeno mraz, lahko
ploščati lebdeči ledeni kristali nastanejo ob tleh v obliki
rahlega snega, ki mu včasih pravijo tudi kristalna megla.
Ti ledeni kristali lahko potem odbijajo svetlobo luči na tleh in nastanejo stebri, ki so podobni
Sončevim stebrom.
Zgornja slika je bila posneta v
FortWainwrightu blizu
Fairbanksa v osrednji
Aljaski.
Primerjalana astronomska opazovanja,
- pester 30. januar 2016
Zagotovo je Šentvid nad Ljubljano zaradi svetlobnega onesnaženja,
prašnih delcev ..., mejno okolje za še znosna astronomska opazovanja ...
Tudi sama Slovenija ima podoben status. Problem je naraščanje
javne razsvetljave, naraščanje prometa ... in tudi zelo malo
jasnih noči ali noči brez megle ...
Zahod Slovenije in osrednji južni del države imata sicer nekaj
čudovitih lokacij za astronomska opazovanja - a kaj ko je
tam ogromno oblačnih - padavinskih dni ...
Veliko več jasnih noči pa ponuja severovzhodna Slovenija.
Sam se spomnim svoje mladosti v Slovenskih goricah, v fari Sv. Bolfenka na Kogu
(Sv. Bolfenk je v 10. stoletju misijonaril po nekdanji rimski provinci Norik
[Norik je pokrival velik del Slovenije] -
velja za zavetnika rezbarjev, pastirjev, drvarjev, oglarjev, tesarjev in
proti mnogim boleznim - bil je neke vrste puščavnik in puščavniki
so doma v odmaknjenih krajih - kako primerno za bližino vesolja - za astronomijo ...),
kjer se je kristalno zvezdno nebo praktično dotikalo
polj in vinogradov mehke štajerske pokrajine. Nebesni svod je organsko rasel iz obzorja,
hišice na hribčkih (v katerih so svetile skrome lučke) so se naravno povezovale
z zvezdnim ozadjem.
Seveda so se tudi v ta del domovine priplazili žarki javne razsvetljave
(lažnega simbola napredka),
a veliko manj kot v osrednjem delu Slovenije.
Nenavadno pester je bil recimo 30. januar 2016. Dan poln protislovij - slovenski športniki
so se "nepričakovano" odtrgali iz verig
(to so zaznali tudi na Eurosportu) in dosegali zmagovalne stopničke praktično
na vseh tekmah svetovnega pokala ..., na drugi strani pa je
na primorski avtocesti prišlo do tragičnega verižnega trčenja,
v katerem je bilo udeleženih kar 71 vozil.
V naši domovini, tako se zdi, kdaj
torej ne
znamo ločiti hitrosti in predrznosti pri športu od umirjene vožnje na cestah, sploh
ob pojavu padavin, megle ..., a
to ni zgodba
za ta tekst.
Ne da bi vedel za vse uspehe in žalostne zgodbe naše domivine
tega dne (v naših krajih človek hitro odklopi od kaosa širnega sveta ...),
sem se vživel v izjemno mirno in jasno
noč SV Slovenije,
ki jo je nakazoval že spokojen zaid Sonca.
Vremenska napoved o jasnem dnevu, noči je torej bila uresničena in spet se je izkazala
statistika, da so Slovenske gorice prav primeren kraj za stronomska
opazovanja.
Najprej sem si želel zgolj še enkrat z daljnogledom 15x70 ogledati komet Catalina, ki
je priromal že kar blizu Severnice (svetil naj bi okrog šete magnitude).
V žepu srajce sem imel
zgolj skromno karto poti kometa
z zvezdami do tretje magnitude.
Že pred koncem navtičnega mraka (precej pred 18 h) sem daljnogled
usmeril na mejo med Žirafo in Zmajem. Izjemno - še
v mraku sem zaznal komet. Razločil sem ga veliko
bolje kot 15. januarja (višina kometa naredi svoje).
Opogumljen s podobo kometa, s transparentnostjo neba, sem začel popotovanje z daljnogledom
po zimskem nebu. V pol ure sem si ogledal razsute kopice (kar štrlele so iz
okolice: M35, M37, M36, M38, Deževnice, Plejade M45, M41, Jasli M44, Hi-h, Collinder 39 [Melotte 20],
M34, M103, M52 ...), meglice (M42, M43), Galaksije (M31, M33, M81, M82),
na severozahodu je še zmeraj bilo moč
ujeti Laboda, Liro in nekaj lepših dvozvezdij poletnega neba. Večino teh objektov seveda lahko opazujemo
tudi iz primestnih območij - recimo Šentvida - a nebo nad Slovenskimi
goricami je v tem primeru nudilo veliko več - izjemne kontrastne podobe nebesnih objektov
na temnem ozadju, še zmeraj dokaj ohranjennega nočnega neba.
Večino razsutih kopic se je zaznalo
s prostima očesoma, tudi galaksija M31 v Andromedi, seveda tudi Orionova meglica M42.
V Daljnogledu so bili vsi našteti objekti izjemno svetli, izrazito so odstopali od okolice
(kako enostavno)
in ni bilo dileme, zakaj so jih v preteklosti razvrstili v kataloge.
Andromedina galaksija M31 in druga naša soseda iz lokalne jate M33, sta bili blizu zenita
in zato zelo svetli, izstopajoči. Galaksija M31 (oddaljena 2.5 milijona sv.l.)
je segala praktično čez
3/4 polja daljnogleda - izreden prizor.
Pihal je zahodnik in kljub nenavadno visoki temperaturi za januar ( + 10 °C ),
mi je veter kmalu začel odnašati več toplote, kot sem je uspel sam generirati.
Po dobre pol ure opazovanj sem se umaknil v zavetje tople mamine kuhinje, kjer se še kuri na
drva, kot pred desetletji, stoletji, ogreva iz shranjene energije naše zvezde - Sonca, ...
Bi še opazoval, nadaljeval bi s teleskopom, povabil še druge,
a se je bilo potrebno odpraviti na pot
v deževne in manj prijazne kraje.
In na poti se je nočna nebesna idila puščavnika Sv. Bolfenka spremenila v mešanico
izrazito dobrih in manj dobrih dogodkov. Blizu Celja je začelo deževati -
uh, iz kristalne zvezdne noči v gnilobo cestnega kaosa. Ob poslušanju
poročil so pot polepšale novice o uspehih naših smučarjev iz celega sveta,
a kmalu so nas informacije o hudi prometni nesreči na primorski avtocesti
postavile na trdna tla - v skrivnost bivanja in minevanja pod zvezdnim nebom.
Slovenija ni ravno velika država, a ima izjemno veliko podnebno raznoliksot
znotraj recimo 300 km, kar je posledica lege in razgibanega reliefa.
To je bilo očitno tudi to noč (kristalno jasno vreme
na severovzhodu, dež v osrednji Sloveniji, pasovi izjemno goste megla na zahodu, sneg v
gorah, veter, ...) - v dobrem in
slabem se tej danosti
kdaj neznamo prilagoditi. Tudi kulturna, izjemna jezikovna raznolikost
ljudi je
temu primerna (naštejemo lahko
ogromno presenetljivih dialektov, vsaj 32 glavni narečnih skupin) - imamo
praktično tudi nabor večine evropskih
temperamentov (kar ni ravno enostavno uskladiti ...).
Še raznolikost Slovenije v Številkah - glede jasnosti in oblačnosti.
Severovzhodna Slovenija ima blizu 60 jasnih dni (z oblaki je pokrito manj kot 20% neba)
in okrog 100 oblačnih dni (z oblaki je pokrito več kot 80% neba),
ostali dnevi so delno oblačni (jasni).
Osrednji del Slovenije ima komaj nekaj nad 30 jasnih dni in okrog 120
oblačnih dni - ostali so delno oblačni (jasni) in kdaj tudi primerni za
astronomska opazovanja.
Je pa kdaj v veliki prednosti Gorenjska - okrog Bleda in Rateč (tudi
do 70 jasnih dni) - je nad
inverzijo, itn in ima veliko več jasnih dni kot osrednja Slovenija.
Seveda so velike razlike med letnimi časi.
Zdaleč najbolj primeren mesec za astronomska opazovanja - z največ
jasnih dni - je avgust.
Veliko pomeni, če opazujemo iz krajev nad 600 metri nadmosrske višine
in se tako večinoma izognemo megli.
Seveda so kdaj problemi tudi z oblačno kapo nad hribi ...
Obala ima poleti kar veliko jasnih dni - problem pa je preosvetljenost obalnih
mest, krajev.
V zimskih mesecih nekoliko izstopa februar - ki je
eden bolj primernih mesecev za astronomska opazovanja, saj je takrat tudi
mirnost ozračja solidna - slika manj migeta in
so tako mogoče povečave tudi do 400 ali 500X (dobro za planete,
dvojne zvezde, ...).
Astronomska opazovanja,
- 18. januar 2016
Obiskali so nas učenci OŠ Šmartno pod Šmarno goro.
Ogledali so si Luno, zimska ozvezdja in svetlejše
meglice. Noč je bila času primerno mrzla.
To noč smo tudi opazovali komet Catalina (C/2013 US10).
Kljub svetli Luni in nekoliko več vlage
v zraku, se je v Ciki (Dobson 300 mm, f/5) delno zaznal tudi kometov rep.
Lotili smo se tudi slikanja in Martin je s pomočjo Klemena, Jureta in Andreja
naredil tole imenitno sliko kometa (vodenje na kometu).
Lepo se zazna oba repa - prašni in plinski rep.
7. Državno tekmovanje v znanju astronomije,
- 9. januar 2016 - Gimnazija Šentvid - Lj.
- že šestič zaporedoma smo bili organizatorji.
Državno tekmovanje RS - sobota, 9. januar 2016 ob 10:00 - 12:00
Tudi letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno
organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (sobota 9. januar 2016), z izdatno
pomočjo astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentorja Klemen Blokar in
Andrej Lajovic sta skupaj
z ostalimi člani
(pridružili so se tudi Oskar Mlakar, Jure Varlec, Matej Rabzelj,
Nastja Marondini, Ida Kraševec, Martin Gladovič , Z. Vičar)
uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje
v znanju astronomije.
Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci.
Letos se je zbralo okrog 180 mladih tekmovalcev.
Vreme nam ni bilo naklonjeno (meglena, deževna sobota, no vsaj snežilo ni in so tako lahko
tekmovalci ter mentorji brez večjih težav pravočasno prispeli na tekmovnje).
Tudi to leto je Astronomsko društvo Vega prodajalo lastno A3 zvezdno karto celotnega
neba.
Karta na eni strani prikazuje, poleg ozvezdij, svetlejših dvozvezdij,
še zanimivosti za daljnogled,
oziroma manjši teleskop, na drugi strani pa so označeni vsi objekti Messierjevega,
Caldwellovega,
M+M kataloga in nekateri Collinder objekti (tudi v tabelaričnem zapisu).
Na karti so še kratka navodila in razlaga nekaterih osnovnih pojmov.
Karto smo izmenoma prodajali Martin, Nastja, Zorko.
Registracijo tekmovalcev sta uspešno izvedla Nastja in Matej.
Radijski teleskop pa je v živo predstavljal
konstruktor Andrej, deloma Zorko, Matej in Klemen ter
seveda Oskar, ki dela raziskovalno nalogo
na temo radijske astronomije.
V observatoriju smo spremljali signal in spreminjali višinski
kot antene, ki se obrača po krajevnem meridianu, za obrat v pravokotni smeri
pa poskrbi rotacija Zemlje. Hkrati pa smo na Stellariumu pokazali,
kam v danem trenutku kaže antena. Ko smo ujeli ravnino Rimske ceste,
je signal imel večinoma več vrhov - zaradi Dopplerjevga pojava.
Nekateri so še od lani polnili, da je bila antena postavljena on observatoriju
in so jo iskali ... Zato smo morali seveda še posebej obiskati
anteno na nasprotni strani terase šole (razlog za prestavitev antene je - manj motenj iz
oddajnika v zvoniku šentviške cerkve).
Mnogi učenci so kmalu zapustili tekmovanje in pokomentirali,
da so bile letos naloge zelo težke.
Ja - to se zdi dokaj pričakovano, saj Slovenija
lovi višji nivo astronomskega vedenja in razumevanja
procesov v vesolju. Je pa problem literatura in dogovor
o standardih nabora vsebin in znanja - ki še ni
dovolj definiran. A z leti bo neznank zmeraj manj - vsaj glede nivoja.
Bile so zanimive debate na temo razmerja med
praktično opazovalno astronomijo in astronomijo kot
teoretično vedo, ki jo večinoma zahtevajo tekmovalne
naloge.
Ker je torej težišče tekmovalnih nalog izrazito
teoretične narave - geometrija, nebesna mehanika, nekaj poznavanja osnovnih
pojmov iz sveta razvoja zvezd, planetnega sistema ter galaksij - je
želja po opazovanjih in merjenjih na nočnem nebu med učenci
zelo malo. Šo pa tudi šole, kjer se veliko opazuje, a morebiti niso
tako uspešne na tekmovanjih.
Tukaj bi se dalo kaj spremeniti.
Na koncu je ostalo nekaj učencev in mentorjev, mentoric,
s katerimi smo izmenjali nekaj izkušenj o delu, opremi,
astronomskih opazovanjih - kakšna skupina učencev nas bo tudi obiskala.
V splošnem pa velja, da je z leti opaziti napredek
pri opazovalni astronomiji v smislu, da si večina
učencev izbirnega predmeta astronomija danes že sama ogleda
planete, Luno in delno tudi Sonce in to skozi dokaj
zmogljive teleskope.
Sledi nekaj zgovornih slik iz šole in terase (slike je posnel Zorko).
Klemen Blokar in ravnatelj Gimnazije Šentvid - Lj. mag. Jaka Erger pozdravljata tekmovalce in
mentorje ter posredujeta navodila
o poteku tekmovanja.
Pri organizaciji je tudi pomagala predstavnica DMFA - na sliki ravno
nagovarja prisotne na tekmovanju iz astronomije.
Matej in Nastja med registarcijo tekmovalcev - vsak je hkrati prejel tudi malico,
s to "malenkostjo" se organizacija bistveno poenostavi.
Martin med prodajanjem ADV zvezdnih kart - A3 format.
Karta na eni strani prikazuje, poleg ozvezdij, svetlejših dvozvezdij, še zanimivosti za daljnogled,
oziroma manjši teleskop, na drugi strani pa so označeni vsi objekti Messierjevega, Caldwellovega,
M+M kataloga in nekateri Collinder objekti (tudi v tabelaričnem zapisu).
Na karti so še kratka navodila in razlaga nekaterih osnovnih pojmov.
Mnogje je navdušil tudi šolski radisjki teleskop, ki ga je predstavljal Andrej Lajovic.
Sonce,
- 11. jan. 2016
Če se je lansko leto začelo in nato trajalo v lepem vremenu,
pa to zaenkrat ne velja za leto 2016.
A 11. januarja 2016 smo le za kratek čas ujeli podobo Sonca - brez izbruhov - a z dokaj
izrazitimi pegami.
Sonce,
- 12. jan. 2016
Ta dan je bilo Sonce na robu precej aktivno - izrazite protuberance,
na sredi površine pa tri velike pege.
Komet Catalina C/2013 US10,
- 2. jan. 2016
Komet Catalina C/2013 US10
posnet 2. 1. 2016 ob 3:30. Čas 4 sekunde,
ISO 6400, zaslonka f/4, teleobjektiv 105 mm.
Združenih 12 posnetkov. Posnel in obdelal Martin G. iz obale.
Najsvetlejši objekt na sliki je zvezda Arktur (spodnja polovica posnetka),
difuzni objekt nekoliko nad sredino pa je komet Catalina - sluti se tudi repa.
Pojasnilo:
Na Luni Zemlja nikdar ne vzide ali zaide.
Če bi sedeli na površju Lune bi videli Zemljo fiksno na nebu.
To pa zato, ker Luna vedno kaže
isto stran proti Zemlji.
Nenavadno, prikazana slika prikazuje zahod Zemlje nad robom Lune.
To je bilo mogoče, ker je bila slika posneta iz vesoljskega plovila v orbiti okoli Lune - bolj natančno, iz
Lunarnega poizvedovalnega orbiterja (Lunar Reconnaissance Orbiter - LRO).
Pravzaprav LRO kroži okoli Lune tako hitro, da gledano iz vesoljskega plovila
Zemljazaide približno vsaki dve uri.
Na prikazani sliki je posnet eden takih zahodov Zemlje pred približno
tremi meseci.
Nasprotno, iz površja Zemlje
Luna zaide približno enkrat na dan, pri čemer je
primarni vzrok
rotacija Zemlje.
LRO je bil izstreljen leta 2009. In medtem, ko dela natančno tridimenzionalno
karto Luninega površja, na
Luni tudi raziskuje prisotnost
vode in morebitna dobra pristajalna mesta za
bodoče astronavte.
VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/
Novoletno jutranje nebo in Sonce,
- 1. jan. 2016
Po jutru se dan (leto) pozna - prve astro. posnetke neba
smo naredili že takoj v jutru novega leta 2016.
Naj bo torej to koledarsko leto radodarno ..., zvezde na nebu žare, upanje svetlo bude ...
Martin je
v jutranjih urah prvega januarja 2016, ko se je nebo na obali zjasnilo,
posnel zvezdno nebo z dominantno Luno in Jupitrom.
Uporabil je fotoaparat Canon 6D, z zoom objektivom 105 mm (dodal je še 2x
teleconverter, tako da je bila efektivna
goriščna razdalja 210 mm). Čas 1/40 s, zaslonka f/4, ISO 400."
Sonce 1. jan. 2016.
Decembrske pege so 1. januarja 2016 praktično izginile, a pojavile so se
izrazite protuberance na robu Sonca (kar je bilo, zaradi rotacije Sonca, dokaj pričakovano).
Pojasnilo:
Ob začetku leta 2016 je komet Catalina (C/2013 US10) prava novoletna poslastica za daljnoglede. Trenutno je opažen na nebu pred jutranjo zarjo, blizu Arkturja, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Bootes.
Ta teleskopski kolaž narejen 21. decembra nam prikazuje čudovite kometove repe v območju neba širokem kar 10 polnih lun.
Ščepec oddaljenih galaksij in šibke zvezde v ozadju pripadajo ozvezdju Device.
Catalinin prašni rep se, zasledujoč kometovi orbiti, na posnetku razteza levo spodaj. Ionski rep pa je obrnjen proti desni in navzgor, v smeri stran od Sonca ter oblikovan od potiska Sončevega vetra.
Obiskovalec iz Oortovega oblaka se bo 17. januarja najbolj približal Zemlji, na oddaljenost le 110 milijonov kilometrov. Takrat bo viden blizu svetlih zvezd ročaja Velikega voza, preden bo za vedno zapustil Sončev sistem.
VIR: APOD
Pot kometa C/2013 US10 (Catalina) za Januar 2016.
Ekipa iz 2005.
Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.
DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!
Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
Nekaj zanimivosti
iz zgodovine strani!
Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.
Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
----------------------------------------------------------
1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna
meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10.
julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču
Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
4) Rekord za Kredarico drži.
5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.