AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | |

POBUDA JE TOREJ ZAŽIVELA - IN SE LAHKO NADALJUJE, nekatere šole so se naknadno prijavile in bodo opazovale tudi v naslednjih tednih ..., pridružijo se lahko torej še vse ostale šole, pogumno - prisrčno vabljene!

Več o samem dogodku lahko preberete v reviji Spika in na spletni strani http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/slovenija_pod_skupnim_nebom_6sep2019.html

Vse šole, astronomska društva in posameznike, ki boste organizirali dogodek vabimo, da nam preko ( www.portalvvesolje.si - obrazca ) posredujete podatke o dogodku. Na Portalu v vesolje bomo objavili zemljevid dogajanja in opise dogodkov.

BODIMO OTROCI - GLJEMO V ZVEZDNO NEBO.

RUMENA - 5. sept, RDEČA - 6. sept, ZELENA - 20. sep. 2019
Karta organizatorjev astronomskih opazovanj (Slovenija pod skupnim nebom), ki so opazovanja prijavili na strani www.portalvvesolje.si. Karta iz 5. sep., spodaj je še nekoliko bogatejša karta iz 20. sep. 2019.

Karta organizatorjev astronomskih opazovanj (Slovenija pod skupnim nebom) za 10., 19., 20. in 28. sep. 2019. Karta iz 5. sep. 2019.

Pojasnilo: To jutro je vzšel pojemajoč srp stare Lune in pred sončnim vzhodom svetil til nad vzhodnim obzorjem. Vendar je svetloba Zemlje, ki se odbija od našega svetlega planeta osvetlila del Luninega diska, ki je v senci in je zgodnjim opazovalcem razkrila večino nam domače strani Lune. Pravzaprav je razlago pepelnate svetlobe, v smislu od Zemljinih oceanov odbite sončne svetlobe, ki osvetljuje Lunino temno površje že pred več kot 500 leti napisal Leonardo da Vinci. Eno lunacijo nazaj je ta stara Luna prav tako vzšla nad vzhodnim obzorjem. Njen od Sonca osvetljen srp in da Vincijev sij sta bila 29. avgusta 2019 posneta na sestavljenih slikah iz puščave Badain Jilin v Notranji Mongoliji, Kitajska. Letos mineva 500 let od smrti Leonarda da Vincija.

Pojasnilo: "O, moj Bog! Poglej ta prizor! Prihaja Zemlja. Kako lepo je!" Kmalu po teh izgovorjenih besedah, 24. dec. 1968 je bila iz Lunine orbite posneta ena najbolj znamenitih, kadarkoli posnetih slik. Danes znana kot "vzhod Zemlje", prikazuje ikonično sliko Zemlje, ki vzhaja nad robom Lune, kot jo je posnela posadka Apolla 8. Vendar je bila dobro znana slika vzhoda Zemlje v resnici drugi posnetek vzhajajoče Zemlje nad lunarnim robom -- bila je le prva v barvah. Vendar, z moderno digitalno tehnologijo je bil pravi prvi posnetek vzhoda Zemlje (prvotno črno-bel) zdaj dopolnjen, da ima ločljivost in barvo prvih treh posnetkov. Glej! prikazana slika je povečan posnetek slike, o kateri je govoril astronavt Apolla 8 Bill Anders. Zdaj jo lahko vsi vidimo, zahvaljujoč moderni tehnologiji in človeški iznajdljivosti. (Zgodovinska opomba: drugačno zgodovinsko črno-belo sliko zahoda Zemlje za Luninim robom je posnel robotizirani Lunar Orbiter 1, dve leti prej.)

Shoemaker–Levy 9.

Pogorišča (črni madeži) na Jupitru po trku kosov razpadlega kometa Shoemaker–Levy - poletje 1994.

Pojasnilo: Kaj počnejo ptice med popolnim Sončevim mrkom? Tekom popolnega mrka se zmrači hitrje kot ob zahodu, prav tako pa se svetloba vrne enako hitro že čez nekaj minut - morda nepričakovano za ptice letalke. Že stoletja poznamo zapise o nenavadnem vedenju ptic tekom mrka. Njihovi odzivi in vedenje je bilo sistematično raziskano v projektu eBird, v katerem je zainteresirana javnost lahko sodelovala pri raziskovanju tekom popolnega Sončevega mrka, ki je prečkal ZDA avgusta 2017. Čeprav so opazili nekaj nenavadnega vedenja, je mnogo opazovalcev popisalo vedenje ptic, ki spominja na čas zahoda, saj so le-te pristale ali letele nizko nad tlemi. Radarska opazovanja so potrdila občutno zmanjšanje števila visoko letečih ptic in insektov med in takoj po koncu popolne faze mrka. Opazili so celo nekaj nočnih ptic. Prikazana jata ptic v mestu La Serena, Čile, je skupaj po zraku letela med popolnim Sončevim mrkom, ki je prejšnji teden prečkal Južno Ameriko. Fotograf je sliko posnel kot del videa celotnega mrka. Naslednji popolni Sončev mrk bo decembra 2020 prav tako prečkal Južno Ameriko. Aprila 2024 pa bo popolni mrk prečkal Seveno Ameriko od Mehike do Nove Anglije, ZDA.

Časovna enačba v minutah (rdeča krivulja) – časovni odmik časa Sončeve ure od povprečnega Sončevega časa, ki ga merijo naše linearne ure. Z leti se, zaradi precesije, ta krivulja spreminja (tudi nagib osi se rahlo spreminja, sama orbita, hitrost rotacije ...).

Katedrale pa so (poleg znanstvenega razvoja) seveda tudi pričevalke človeškega duhovnega, arhitekturnega, slikarskega, literarnega, glasbenega ... razvoja. So pričevalke rasti in pasti bivanja skozi časovno skalo naših predhodnih in današnji generacij - tudi bodočih, ki rastejo iz korenin preteklosti. Če te korenine, izročilo prerežemo - recimo pod pretvezo tujega ali modernega - se vrnemo v blodnjak pretklih iskanj smisla in trpljenja.

Struktura zdaj porušene strehe Notre Dame je bila narejena iz lesa, vsak tram pa narejen iz enega hrasta v tesnem prepletu, zaradi česar se je ta del strukture imenoval tudi gozd. V teh hrastih se je skrivala zgodovina podnebnih sprememb v srednjem veku. Katedrala je preživela vse revolucije, udare strel, nemško zasedbo med drugo vojno, vse obnove in danes je kar na lepem zagorela zaradi napake pri obnovi - precej neverjetno ...







Parižani znova v šoku: Simbol evropske krščanske Evrope – katedrala Notre Dame v plamenih! 15. 4. 2019, 19:43 193 Foto: Twitter Znamenita pariška katedrala Notre Dame je v plamenih. Vzrok požara še ni znan, govori se o vžigu med obnovitvenimi deli, po fotografijah sodeč, so katedralo zajeli plameni večjih razsežnosti, zaradi katerih se je že porušil zvonik. Vendar je k sreči gasilcem uspelo ohraniti temeljno strukturo mogočne cerkve. “Pred očmi nam gori več stoletij zgodovine,” pišejo komentatorji o katastrofi za krščanski svet. V več kot 800 letih je notredamska katedrala preživela kugo, revolucijo in dve svetovni vojni, nato pa jo je skoraj uničil ogenj. Znamenita pariška katedrala, zgrajena v 11. stoletju in katero letno obišče 12 milijon turistov, je še vedno v plamenih. Vzrok požara še ni znan, govori pa se, da se je vnelo med prenovo cerkve. Oglejte si še: Za borko Islamske države se je izkazalo, da ta v Siriji ni bila le gospodinja, ampak kruta članica “moralne” policije Islamske države! Fotografije in posnetki družbenih omrežij razkrivajo visok plamen ter gost dim, ki se je vil nad 850 let staro katedralo gotskega tipa. “Lahko rečemo, da je struktura Notre Dame v celoti rešena,” je dejal poveljnik gasilcev, general Jean-Claude Gallet. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Laurent Nunez pa je dejal, da se je ogenj nekoliko umiril, kljub temu pa morajo ostati “izjemno previdni”. S požarom, ki je danes zvečer zajel katedralo Notre Dame v Parizu se bori 400 gasilcev z več deset vozili. V požaru sta se zrušila streha katedrale in stolpič, bali so se tudi, da bi se porušil severni zvonik. Katoliška cerkev v Franciji je lansko leto razkrila, da je katedrala nujno potrebna prenove, poroča BBC. Obnovitvena dela na dragocenem okrasju so bila ocenjena na 11 milijonov evrov, končali pa naj bi jih do leta 2022, vendar je požar povsem prekrižal načrte. Županja Pariza Anne Hidalgo je ob izbruhu dejala, da gre za strašen požar ter pozvala mimoidoče ljudi, naj bodo pazljivi in naj ne ovirajo gasilcev ter tako poskrbijo za varnost.
Katoliška cerkev v Franciji je lansko leto razkrila, da je katedrala nujno potrebna prenove, saj se je ta že nevarno sesedala, poroča BBC. Na, sedaj se je pa sesedla.
Ravno pred Veliko nočjo, ja.




Katedrala Notre-Dame opustošena v požaru. Macron: Skupaj jo bomo znova zgradili Zvonik in streha sta se zrušila, škoda je ogromna Najbolj znano pariško katedralo Notre-Dame (v prevodu Naša Gospa) je zajel ogenj. Vzrok požara še ni znan, neuradno pa bi bil lahko povezan z obnovitvenimi deli na ostrešju. Gasilcem je po več urah gašenja uspelo rešiti konstrukcijo katedrale.
Posnetki na družbenih omrežjih so kazali visoke plamene in gost dim, ki se je valil iz ostrešja strehe te gotske katedrale, stare 850 let. 93 metrov visoki zvonik in streha sta se kasneje zrušila. Minuli teden so z zvonika zaradi restavriranja odstranili 16 bronastih kipov in jih tako rešili.
Konstrukcija Notre-Dame je v celoti rešena Gasilci so bili o požaru obveščeni v ponedeljek okrog 18.50. "Lahko rečemo, da je struktura Notre-Dame v celoti rešena," je dejal poveljnik gasilcev, general Jean-Claude Gallet. Gasilci se po poročanju Reutersa zdaj trudijo rešiti čimveč umetniških del. "Ogenj je zdaj šibkejši. Oba stolpa katedrale sta varna. Trudimo se rešiti čimveč umetniških del," pa je po poročanju CNN-a dejal namestnik francoskega notranjega ministra Laurent Nunez. Pri gašenju je bil huje ranjen en gasilec. Kot je sporočila francoska civilna zaščita, cerkve ne morejo gasiti s pomočjo letala, saj bi tvegali, da se poruši celotna zgradba. Gasilci so sicer za oceno razmer uporabili drone, v notranjost cerkve so poslali tudi posebnega robota.
Tihota, jok in marseljeza med opazovalci Pariško tožilstvo je že začelo preiskavo vzrokov požara, v katerem na srečo ni bilo smrtnih žrtev. Na stotine ljudi je požar opazovalo z bližnjih mostov. Nekateri molče, drugi so jokali, tretji so peli francosko himno marseljezo.
Odzivi svetovne javnosti Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila podporo francoskemu narodu ter katedralo označila kot "simbol francoske in evropske kulture". Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v izjavi požar v katedrali ocenil kot žalosten prizor. "Pariška katedrala pripada vsemu človeštvu in je navdihnila veliko pisateljev, slikarjev, filozofov in obiskovalcev z vsega sveta," je zapisal Juncker. "Notredamska katedrala v Parizu je katedrala celotne Evrope. Vsi smo danes s Parizom," pa je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Oglasil se je tudi ameriški predsednik Donald Trump in na Twitterju zapisal, "da je grozljivo gledati katedralo v plamenih. Mogoče bi veljalo razmisliti o gašenju z letali. Potrebno je hitro ukrepanje". Vatikan: Katedrala simbol krščanstva Vatikan je katedralo označil za "simbol krščanstva v Franciji in drugje po svetu". Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so v odzivu zapisali še, da molijo za gasilce in vse, ki se trudijo, da bi dramatično situacijo obvladovali. Katoliška cerkev v Sveti deželi prav tako izkazuje solidarnost z vsemi, ki se borijo z ognjem, hkrati pa so izrazili tudi upanje, da ogenj ni bil podtaknjen. Stoletje velikih gotskih katedral in 850 let pariške Notre Dame Unesco stoji Franciji ob strani Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pa je sporočila, da stoji Franciji ob strani pri rešitvi in obnovi katedrale, te "neprecenljive dediščine". Zakladnica svetovne gotske arhitekture Notredamska katedrala sodi med zakladnice svetovne gotske arhitekture. Dolga je 130 metrov, široka 48 metrov in visoka 35 metrov. V sredini 12. stoletja se je pariški škof Maurice de Sully odločil za gradnjo nove bazilike po vzoru tiste iz Saint Denisa, kjer so grobovi francoskih kraljev. Dela so bila dokončana šele leta 1344. Do francoske revolucije se je cerkev imenovala Palais de la Cite. Napoleon jo je leta 1802 vrnil Cerkvi. Njeni prostori so bili priča številnim kronanjem, med drugimi so tu okronali Napoleona Bonaparteja. Nazadnje je katedrala utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana. Po katedrali dobil ime Notredamski zvonar Victorja Hugoja Notre Dame je dal ime tudi enemu največjih francoskih literarnih mojstrovin - Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831. Po njeni objavi se je oblikovalo gibanje za obnovo poškodovane katedrale. Obnove so se lotili v 19. stoletju. Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije V Odmevih je gostoval arhitekt in restavrator Jernej Hudolin, ki je poudaril, da je noterdamska katedrala eden od ključnih spomenikov gotike, ki so jo gradili več kot 250 let. "Glavnina je bila zgrajena v prvih 100 letih, v poznejših letih pa je doživela še kar precej posegov, tudi barokozacija je ni zaobšla. Ključen poseg pa je bil sredi 19. stoletja, znameniti francoski arhitekt Eugene Viollet-le-Duc je močno posegel v katedralo. Od takrat imamo še okoli 30 odstotkov originala, 70 odstotkov pa je bila dodanega v 19. stoletju. A ohranila je vse značilne prvine, čiste linije, prostranost, vzvišenost konstrukcije." . Česa se strokovnjaki v trenutni situaciji najbolj bojijo? "Najbolj se bojimo za ohranitev vitražev - barvnih stekel, ki jih ni mogoče umakniti in so zelo občutljiva na temperaturo. Tukaj bodo zagotovo katastrofalne posledice, spremembe barv, pokanje stekel, lahko celotno uničenje. Prav tako so znamenite orgle v notranjosti, ki so ene najbolj poznanih svetovnih orgel, tudi na teh lahko pride do katastrofalnih poškodb. Kar je na pročeljih – kamnite skulpture, bronaste so umaknili zaradi obnovitvenih del, bo lažje ohraniti, čeprav so temperature visoke in poškodbe lahko nastanejo povsod."
"Tak spomenik ima vrhunsko dokumentacijo, kar nekaj je lahko zasledimo v literaturi in ostalih medijih, dostopnih strokovnjakom. Vitraži so bili izrisana do potankosti, izrisan je bil vsak centimeter, analiziralo so, kaj je bilo kdaj dodano. Skratka na podlagi vse te dokumentacije bodo možne rekonstrukcije, sicer pa dela na takih objektih ves čas potekajo. Obnova torej bo možna, a bo to zagotovo zelo drag in zahteven zalogaj," pravi Jernej Hudolin. Foto: Televizija Slovenija
fl0res # 15.04.2019 ob 23.08 4 Zakaj se mi zbriše komentar če se vprašam če so bili na delu inženirji?
# 15.04.2019 ob 21:48 Ne morem verjet koliko bednih komentarjev ! Pa kaj vam ni jasno, budale, gori del naše Evropske zgodovine, del svetovne zgodovine, prav vseeno mi je zakaj! Jaz sem žalosten, ker otrokom ne bom mogel pokazat te čudovite zgodovinske zgradbe, ki sem jo tudi sam občudoval v mladosti.
Če malo preberete tuje medije, se nekje že pojavlja pričevanje enega izmed delavcev, ki trdi, da je bil požar podtaknjen. Nič dobrega ne bo nastalo iz tega...
Kaj je spornega ce se odgovorne za ne-obvladanje tega pozara oznaci za diletante? Pri renovacijah takih stavb se pozarna varnost pusti profesionalcem.
Relikvija trnjeve krone je rešena...
Vsaj polovica komentatorjev upam, da je že krepko nagnila, skadila ali pa popapcala.. Zgorel je del naše zgodovine, to je vse kar je važno/žalostno. In vsi, ki se naslajate, rabte pojest se kar nekaj čokolina.
Da ni Macron, kar sam zažgal, ....danes se sredstev za obračanje pozornosti pač ne izbira več razumsko, niti človeško.
No, izkazalo se je da je gotska arhitektura genijalna in da gre za odlično, čeprav srednjeveško inženirstvo. Očitno je do konca zgorela zgolj in samo streha, kamniti križno-rebrasti oboki pa so, razen v križišču transepta in glavne ladje, v celoti zdržali. To pomeni da se požar dejansko v notranjost cerkvene ladje v glavnem razširil in da je tudi možnost za ohranjenost cerkvene opreme velika. Največja potencialna škoda so vitraži iz 13. stoletja, ki jih je baje razneslo od prevelike temperature.
Kaj dela nepazljivost pri obnovi. Ali pa pa je to ponovitev požiga Reicstaga ...? Kdo bi vedel - le Bog!

Trikrat sem bil v "Naši Gospe" - Notre Dame: Leta 1980, leta 1984 in leta 2009 z družino.

Stolnica Notre-Dame v Parizu Iz Wikipedije, proste enciklopedije Jump to navigation Jump to search Notre-Dame de Paris Stolnica Notre-Dame v Parizu Cathédrale Notre-Dame de Paris Notre Dame de Paris DSC 0846w.jpg North rose window of Notre-Dame de Paris, Aug 2010.jpg Nave of Notre-Dame de Paris, 22 June 2014 002.jpg Saints in Portal, Notre-Dame, Paris (3605120325).jpg Notredame Paris.JPG * 48.8530°N 2.3498°EKoordinati: 48.8530°N 2.3498°E Kraj Parvis Notre-Dame – place Jean-Paul-II, Pariz, Francija Verska skupnost rimskokatoliška Spletna stran www.notredamedeparis.fr Zgodovina Status stolnica Arhitektura Funkcionalno stanje neznano (poškodovana v požaru) Slog francoska gotika Začetek gradnje 1163 Konec gradnje 1345 Lastnosti Dolžina 128 m (420 ft) Širina 48 m (157 ft) Št. zvonikov 2 Višina zvonika 69 m (226 ft) Št. zvonikov 1 (uničen v požaru) Višina zvonika (nekdaj)[1] 90 m (300 ft) Zvonovi 10 Uprava Nadškofija Pariz Vodstvo Nadškof Michel Aupetit Rektor Patrick Jacquin Dekan Patrick Chauvet Laiki Zborovodja Sylvain Dieudonné[2] Koordinati 48°51'11”N 2°20'59”EKoordinati: 48°51'11”N 2°20'59”E{{#coordinates:}}: cannot have more than one primary tag per page Monument historique Uradno ime: Cathédrale Notre-Dame de Paris Tip Cathédrale Razglasitev 1862[3] evid. št. PA00086250 Stolnica Notre-Dame v Parizu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Paris; tudi samo Notre-Dame de Paris, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije. Ta stolnica velja za enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture. Od zgodnejšega romanske arhitekture jo ločujejo inovativna uporaba rebrastih obokov in lokastih opornikov, ogromnih in barvitih rozetnih oken ter naturalizma in obilja skulpturnega okrasja.[4] Stolnico so začeli graditi leta 1160 pod škofom Mauricea de Sullyja in večidel končali do leta 1260, čeprav so jo v poznejših stoletjih pogosto spreminjali. V 1790. letih so notredamsko stolnico oskrunili med francosko revolucijo, ko so poškodovali ali uničili večino religiozne likovne opreme v njej. Leta 1804 so v cerkvi kot cesarja Francije kronali Napoleona I. Zanimanje množic za stolnico je vzcvetelo kmalu po objavi romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja leta 1831. To je privedlo do obsežnega projekta obnove v letih od 1844 do 1864, ko so stolnici dodali znamenite koničaste zvonike. Leta 1944 so v notredamski stolnici s petjem Magnificata proslavili osvoboditev Pariza. V 1960. letih so cerkev očistili saj in umazanije ter ji vrnili prvotno barvo. Ponovno čiščenje in obnovo so opravili v 1990. letih.[5] Stolnica je leta 2013 praznovala svojo 850. obletnico. Notredamska stolnica je eden od najbolj poznanih simbolov ne le mesta, temveč vsega francoskega naroda. Navdihnila je številna umetniška dela, npr. že omenjeni Hugojev roman Notredamski zvonar. V njej ima katedro pariški nadškof (Michel Aupetit). Vsako leto jo obišče 12 milijonov ljudi in je tako najbolj obiskani kulturni spomenik v Parizu.[6] 15. aprila 2019 je notredamsko stolnico zajel požar in jo močno poškodoval – zrušila sta se celotna streha in glavni zvonik, poleg tega pa je ogenj močno poškodoval rozetna okna.[1] Številna umetniška dela v njej so rešili, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je sporočil, da nameravajo cerkev obnoviti.[7][8]

Kdo se je veselil goreče notredamske katedrale? “Kako lep ogenj, o moj Bog. To je najlepši požar na svetu.” 16. 4. 2019, 10:08 3 (vir: twitter) Ko je v torek zgorela notredamska katedrala v Parizu so bili mnogi šokirani, številni pretreseni. Katoliki po vsem svetu so žalovali za uničenjem simbola krščanstva v Franciji. A bili so tudi taki, ki so se tega veselili in dogodek slavili, kakor so nekateri med njimi enako počeli že 11. septembra 2001, ko sta se v terorističnem letalskem napadu na WTC v New Yorku zrušili stolpnici. Francijo in krščanski svet je v ponedeljek zvečer pretresla novica o požaru v notredamski katedrali v Parizu. Uradno naj bi do požara prišlo med prenovo in naj ne bi bil podtaknjen, informacije, ki jih je od virov znotraj katedrale pridobil kolumnist revije Time, Christopher J. Hale trdijo drugače. Po trditvah osebja v katedrali naj bi šlo za požig. Preberite še: Janez Janša o požaru v cerkvi Notre-Dame: “Grozljiva simbolika goreče katedrale ravno pred Veliko nočjo …” Ravno tako pa so bili številni veseli požara, o čemer pričajo njihove reakcije na Facebooku. “Na žalost se ni porušila celotna struktura,” je komentiral Meghmoi Jalal. “Sočustvujem z ognjem in ognjem,” je zapisal Raouf Daouadi. “Padec Križa, kakšen čudovit in zgodovinski trenutek. Bog, hvala ti, in hvala,” je zapisal še eden uporabnik Facebooka čigar ime je bilo v arabščini.
Takih in podobnih komentarjev na arabski Facebook strani France 24 je bilo ogromno. Ne moremo reči, da so se vsi veselili požara, a ne gre zanikati, da takih ni bilo. Kar je še huje, Evropa si je sovražnike krščanstva, ki glasno navijajo za smrt zahodne civilizacije nakopala sama, ko jih je sprejela.
“Ta ogenj posvečam vsem Alžircem, ljubljenim in prijateljem v domovini na domačih tleh in želim še en požar in lahko noč,” je zapisal Amin Oud Bzbaz. “Kako lep ogenj, o moj Bog. To je najlepši požar na svetu.” pa je menil Samir Ti. “Kako žalostno, in od tu naznanjamo sožalje in polno solidarnost z ognjem,” je zapisala uporabnica Facebooka Mona Z-s.
Prosimo prebivalce v Parizu, da pomagajo z gašenjem požara tako, da nanj zlijejo bencin,” je zapisal Abdelkrim Ben. “Če Bog da, bomo jutri videli goreti Big Bena v Londonu in dan zatem Berlin,” pa si je želela Nadhum Hanina. Ivan Šokić


Notre-Dame-uničena-katedrala

Čas za resen razmislek: V Franciji vsak dan napadene vsaj tri cerkve! 16. 4. 2019, 9:41 11 Foto: Twitter Po poročanju spletne strani Breitbart so v Franciji vsak dan napadene povprečno tri cerkve. Včerajšnji požar katedrale Notre-Dame je le zadnji v nizu požarov, ki zajemajo francoske cerkve. Kako je to mogoče? Kaj se je spremenilo v Franciji v zadnjih nekaj letih, kar bi lahko to pojasnilo? Ali temu botruje množični prihod ljudi iz neke druge civilizacije, ki verjamejo, da so kristjani med “najbolj zlobnimi ustvarjenimi bitji” (Kur’an 98: 6)? Ali bi bilo tudi to”islamofobično”, da bi razmislili, ali je kaj na tem? Oglejte si še: [Video] Parižani znova v šoku: Simbol evropske krščanske Evrope – katedrala Notre-Dame v plamenih! Francoske cerkve postajajo vse bolj izpostavljene napadom, v obdobju zadnjih treh letih so povprečno skoraj tri cerkve dnevno izpostavljene vandalizmu. V poročilu Centralne kriminalistične obveščevalne službe (SCRC) žandarmerije je bilo ugotovljeno, da je bilo od leta 2016 do leta 2018 na tisoče primerov oskrunjenja in vandalizma v cerkvah, ki so dosegli vrh v letu 2017 s 1.045 primeri, poroča Le Figaro. V enem tednu vandaliziranih 12 cerkva Po mnenju francoskega ministrstva za notranje zadeve, je v ta seznam potrebno prišteti tudi pokopališča in druga območja z verskimi obeležji, skupno število dejanj vandalizma pa se je povečalo na 1.063 leta 2018. V začetku tega leta je bilo v Franciji v samo enem tednu opustošenih dvanajst cerkva, vključno z zadnjim primerom napada na cerkev Saint-Sulpice v Parizu, ki so jo skušali zažgati. V Nimesu je prišlo do še bolj grozljivega napada, vandali so razmazali fekalije na steni cerkve Notre-Dame des Enfants in ukradli dragocene predmete z oltarja. Marca je bila napadena tudi več kot 800 let stara bazilika v območju Saint-Denis v Parizu, pri čemer je bila ladja bazilike močno poškodovana, okna pa so bila razbita. Okraj Saint Denise je pariško območje, gosto naseljeno z migranti, še poroča Breitbart. “Ocenil sem, da je naša država kolonizirana ekonomsko, versko in politično s strani migrantov, ki prispejo k nam,” je lani za medije povedal fancoski politik Dupont-Aignan. Kljub temu da je Koran jasen glede cilja o svetovni prevladi in zasužnjevanju vseh, ki se upirajo islamu, se odgovorni politiki v Franciji z Macronom na čelu še izmikajo soočenju z resno nevarnostjo islamake kolonizacije, ki grozi Franciji. M. V.

Notre Dame de Paris 1699.


Notre Dame de Paris 1840.


Notre Dame de Paris (obnova: 1845-1863).
Notre Dame de Paris 1804.
Leta 1804 so v cerkvi kot cesarja Francije kronali Napoleona I. Zanimanje množic za stolnico je vzcvetelo kmalu po objavi romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja leta 1831. To je privedlo do obsežnega projekta obnove v letih od 1844 do 1864, ko so stolnici dodali znamenite koničaste zvonike. Leta 1944 so v notredamski stolnici s petjem Magnificata proslavili osvoboditev Pariza.


Notre Dame de Paris - rozeta in znamenite orgle.
So kamere med požarom ujele islamista?


notre_dame_paris_2019_15april - pogled iz katedrale po požaru.


Notre-Dame: Pred ognjem rešili večino umetnin in relikvij Gasilci sporočajo, da je požar pogašen B. V.| 16. april 2019 ob 07:08 Zadnji poseg: 16. april 2019 ob 10:50 Pariz - MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA Velik del cerkve je uničen, a glavni del zgradbe je rešen. Foto: Reuters Pred ognjem v znameniti pariški katedrali Notre-Dame so rešili večino umetnin in relikvij, je povedal francoski minister za kulturo Franck Riester. Rešeni so tudi oba glavna zvonika in velik del zgradbe katedrale. Požar je pogašen. Na varnem sta med drugim za katoličane pomembni trnjeva krona in tunika svetega Alojzija, je pojasnil minister. Na varnem je tudi 16 bakrenih kipov, ki so obkrožali stolpič, ki se je v požaru porušil. Kipe 12 apostolov in štirih evangelistov so zaradi obnovitvenih del odstranili pred nekaj dnevi. Po poročanju francoskega časopisa Le Figaro pa jim iz katedrale ni uspelo odnesti več metrov dragocenih velikih slik. Negotova je tudi usoda znamenitih vitrajev, saj bi ogenj lahko poškodoval steklo v rozetah katedrale. Tri rozete, ki ponazarjajo cvetje v raju, so bile izdelane v 13. stoletju, pozneje pa so jih večkrat obnovili. Znano ni niti, kaj se je zgodilo z orglami v notredamski katedrali, še navaja Le Figaro. Foto: Reuters Državni sekretar na francoskem notranjem ministrstvu Laurent Nunez, ki je obiskal požarišče, je dejal, da je "nevarnosti ognja konec", da pa je vprašanje, kako je požar prestala struktura katedrale. Ali bodo lahko gasilci delo nadaljevali tudi v notranjosti objekta, bo besedah državnega sekretarja znano po dopoldanskem sestanku strokovnjakov za gradbeništvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gasilci so medtem sporočili, da je požar pogašen. "Uspelo nam je popolnoma pogasiti požar," je povedal tiskovni predstavnik pariških gasilcev Gabriel Plus. Dodal je, da bodo gasilci danes še ostali na pogorišču. Pri gašenju je sodelovalo okoli 400 gasilcev. Začetek zbiranja sredstev za obnovo Medtem je zasebna Fundacija za francosko dediščino po vsej Franciji začela zbirati prostovoljne prispevke za obnovo katedrale. Premožnejši Francozi drug za drugim obljubljajo finančna sredstva za obnovo cerkve. Francoski milijarder Bernard Arnault je sporočil, da bo skupaj s svojim konglomeratom z luksuznimi izdelki LVMH podaril 200 milijonov evrov. Predtem pa je njegov tekmec Kering, ki ga je ustanovil milijarder Francois Pinault, ponudil 100 milijonov evrov za popolno obnovo Notre-Dame. Predsednica širše regije Pariza Ile-de-France Valerie Pecresse namerava za obnovo katedrale nameniti deset milijonov evrov. Katedrala Notre-Dame opustošena v požaru. Macron: Skupaj jo bomo znova zgradili. Županja predlaga mednarodno donatorsko konferenco Pariška županja Anne Hidalgo je predlagala organizacijo mednarodne donatorske konference za Notre-Dame. Pomoč je že v ponedeljek obljubila tudi Organizacija ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), ki je katedralo uvrstila na seznam svetovne dediščine leta 1991. Direktor francoskega lesarskega podjetja Charlois Sylvain Charlois je za radio Franceinfo dejal, da bodo za obnovo namenili najboljše hrastove hlode. "Obnova bo zagotovo trajala leta, če ne desetletja, in potrebovali bodo na tisoče kubičnih metrov lesa. Morali bomo najti najboljše primerke z velikim obsegom," je dejal. Struktura zdaj porušene strehe je bila narejena iz lesa, vsak tram pa narejen iz enega hrasta v tesnem prepletu, zaradi česar se je ta del strukture imenoval tudi gozd, piše AFP. Papež moli za katoličane in Parižane Papež Frančišek je ob požaru izrazil solidarnost s Francijo. Kot so sporočili iz Vatikana, papež moli za katoličane in Parižane, ki se spoprijemajo s tragično situacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Papež je blizu Franciji, moli za francoske katoličane in prebivalce Pariza ob hudem požaru, ki je razdejal notredamsko katedralo," je na družbenem omrežju Twitter zapisal vodja vatikanske tiskovne službe Alessandro Gisotti. Požar je po podatkih gasilcev izbruhnil v ponedeljek ob 18.50 in se hitro razširil na celotno ostrešje. Takoj, ko so ga odkrili, so na prizorišče, ki je v samem središču Pariza, prihitele številne gasilske enote, policija pa je zaprla širše območje požara. Stoletje velikih gotskih katedral in 850 let pariške Notre Dame Iz sosednjih zgradb so zaradi varnosti prebivalce izselili. Kljub prizadevanju gasilcev, da bi požar omejili, se je ta nezadržno širil in popolnoma uničil ostrešje cerkve. V plamenih se je najprej zrušil 93 metrov visoki stolpič, nato pa še celotno ostrešje, tako da je ta del cerkve, ki je ena glavnih turističnih znamenitosti mesta, popolnoma uničen. Iz gotske katedrale, ki so jo začeli graditi v 12. stoletju, jim je na srečo uspelo rešiti kar nekaj dragocenosti, že prejšnji teden pa so iz cerkve, ki so jo temeljito obnavljali, odnesli številne dragocene bronaste kipe.
Čemu v članku ne omenite, da se v Franciji dnevno uničujejo cerkve s strani norega islamskega kulta. To je podatek iz tujih neodvisnih medijev. Zakaj molčati o resničnem stanju. In tudi temu požaru je verjetno vzrok idealno skrit za obnovo. Poglejte malo kako islamisti slavijo ta požar.
Nekateri komentarji pod to novico razgaljajo kakšen odpadek človeštva lahko najdemo na določenem političnem polu. Kakšen odpadek človeštva moraš biti, da požig/požar zgodovinske znamenitosti izkoriščaš za napad na krščanstvo in katolike?
Samo tisti k še nikoli niste bili v Parizu lahko govorite o vstopninah... al pa če mora za vas vse bit organizirano in seveda tam plačate vašega vodnika... Bila po mnogih francoskih cerkvah, podeželja, mesta, katedrale, Notre Dame... in kot povsod so škatle za prostovoljne prispevke, nikjer pa ni vstopnine. Živim na obrobju Pariza in gledat prizore včeraj.... Človek se zave da še tako veličastna stavba ne more nič pred ognjem...

Pojasnilo: Kako izgleda črna luknja? Da bi ugotovili, so radijski teleskopi širom Zemlje koordinirali opazovanja črnih lukenj z največjimi znanimi obzorji dogodkov na nebu. Same črne luknje so črne barve, vendar za te orjaške atraktorje vemo, da jih obdaja sijoči plin. Prva slika je bila objavljena včeraj in razloči območje okoli črne luknje v centru galaksije M87, na skali pod pričakovano za njeno obzorje dogodkov. Temno osrednje območje na sliki ni obzorje dogodkov, ampak bolj verjetno senca črne luknje -- osrednje območje sevanja plina, potemnjenega zaradi gravitacije središčne črne luknje. Velikost in obliko sence določa močno gravitacijsko lečenje svetlega plina blizu obzorja dogodkov in vrtenje črne luknje. Pri razločevanju sence te črne luknje, je Event Horizon Telescope (ETH) okrepil dokaze, da Einsteinova gravitacija deluje tudi v ekstremnih območjih in obenem dal nedvoumen dokaz, da ima M87 središčno vrtečo se črno luknjo s približno 6 milijardami Sončevih mas. EHT ni zaključen -- prihodnja opazovanja bodo usmerjena k še večjim podrobnostim, boljšemu sledenju spremembam in raziskovanju neposrednje okolice črne luknje v središču naše Galaksije.

Pojasnilo: Prejšnji mesec se je človeški robot odbil od asteroida. Glavni razlog je bil odvzem vzorca površja. Kljub zaskrbljenosti glede možnosti najdbe varnega odskočnega mesta, se je Japonsko robotizirano vesoljsko plovilo Hayabusa2 uspešno dotaknilo in odbilo naravnost nazaj od asteroida Ryugu. Pred trkom je Hayabusa2 v raztresen površinski material na 162173 Ryugu izstrelila majhno kroglo, ki je povečala možnost, da Hayabusa2 nekaj tega ujame. Naslednji mesec bo Hayabusa2 v Ryugu izstrelila veliko večji projektil v prizadevanju, da ujame material pod površjem. Ob koncu tega leta naj bi Hayabusa2 po načrtu zapustila Ryugu in začela s potovanjem nazaj na Zemljo, kamor naj bi konec leta 2020 dostavila majhne koščke tega Zemlji nevarnega asteroida. Proučevanje Ryugu lahko človeštvu pojasni ne le o zgradbi površja in notranjosti malega planeta, ampak tudi kateri materiali so bili na voljo v zgodnjem Osončju za razvoj življenja.

Pojasnilo: Ali lahko magnetizem vpliva na nastanek zvezd? Nedavna analiza podatkov iz Oriona, dobljenih s pomočjo instrumenta HAWC+ na krovu letalskega observatorija SOFIA nakazujejo, da včasih lahko. HAWC+ lahko meri polarizacijo daljne-infrardeče svetlobe, ki lahko razkrije orientacijo prašnih zrn preko prostorskih magnetnih polj. Na sliki so ta magnetna polja prikazana kot ovinkaste črte, nanešene na infrardeči posnetek meglice Orion, narejenega z Zelo velikim teleskopom v Čilu. Orionova meglica Kleinmann-Low je vidna nekoliko zgoraj desno od centra slike, svetle zvezde kopice Trapez pa so vidne takoj spodaj levo od centra. Orionova meglica je na razdalji okoli l300 svetlobnih let Soncu najbližje veliko območje nastajanja zvezd.

Pojasnilo: Kako nastanejo jate galaksij? Ker se naše vesolje premika prepočasi, si za odgovor pomagamo s pohitrenimi računalniškimi simulacijami. Zadnji dosežek je TNG50 iz simulacije IllustrisTNG, nadgradnja znamenite simulacije Illustris. V prvem delu prikazanega videa sledimo vesoljskemu plinu (večinoma vodik), ko se razvija v galaksije in jate galaksij, od zgodnjega vesolja do danes, pri čemer svetlejše barve označujejo hitrejši plin. Ko se vesolje formira pada plin v gravitacijske potencialne jame, nastanejo galaksije, ki se vrtijo, trčijo in se združujejo. Vse medtem, ko v jedrih galaksij nastajajo črne luknje in odnašajo okoliški plin z veliko hitrostjo. Drugi del videa preklopi na spremljanje zvezd, prikazuje spajanje jate galaksij skupaj s plimskimi repi in zvezdnimi tokovi. Tok iz črnih lukenj v TNG50 je presenetljivo kompleksen, podrobnosti se primerjajo z našim pravim vesoljem. Proučevanje združevanja plina v zgodnjem vesolju pomaga človeštvu bolje razumeti nastanek naše Zemlje, Sonca in Osončja.

Pojasnilo: Zakaj je na to galaksijo nameščena dolga rdeča proga? Proga je večinoma sestavljena iz sijočega vodika, ki je bil pri gibanju galaksije skozi okoliški vroč plin v jati galaksij sistematično odstranjen. Bolj natančno, galaksija je spiralna galaksija D100 in jata je jata Berenikini kodri. Rdeča proga je povezana s središčem D100, kjer je gravitacijsko manj stabilen zunanji plin že bil odstranjen z dinamičnim pritiskom. Razpotegnjen plinski rep je dolg okoli 200.000 svetlobnih let, ima okoli 400.000 krat večjo maso od našega Sonca in v njem nastajajo zvezde. Galaksija D99, vidna spodaj levo od D100 je videti rdeča, ker sije večinoma s svetlobo starih rdečih zvezd. Mlade modre zvezde v njej ne morejo več nastati, ker je bil porodni plin v D99 že odstranjen. Prikazana umetno obarvana slika je digitalno poudarjen kompozit posnetkov iz Hubbla v Zemljini orbiti in zemeljskih posnetkov teleskopa Subaru. Proučevanje sistemov kot je ta, krepi naše razumevanje, kako se galaksije razvijajo v jatah.

Lunin mrk istega sarosa 134 iz 9. januarja 2001, na Šentvidu opazovali in posneli Peter Mihor, Mitja Šiška, Zorko Vičar.

Zarja s Krvavca - foto: ZV.

Pojasnilo: Že dolgo so znani kraterji, ki so jih naredili starodavni trki na Luni brez atmosfere. Opazovalci so šele od 1990-tih začeli redno spremljati in proučevati optične bliske na Luninem površju, najverjetneje eksplozije, ki so posledica trkov meteoroidov. Seveda je bliske težko videti na od Sonca močno osvetljenem lunarnem površju. Vendar je med popolnim mrkom 21. januarja mnogo snemalcev naključno posnelo blisk padca meteoroida na temno pordečeno Luno. Najden med pregledovanjem posnetkov, narejenih malo pred začetkom popolne faze mrka, je na vstavljeni sliki blisk označen zgoraj blizu Luninega zatemnjenega zahodnega roba. Ocene, ki temeljijo na trajanju bliska, posnetega s teleskopi Moon Impact Detection and Analysis System (MIDAS) v južni Španiji nakazujejo, da je bila masa udarnega telesa okoli 10 kilogramov in je naredila krater s premerom sedem do deset metrov.

Pojasnilo: Ta praznično obarvan pogled na nebo je bil posnet v zgodnjih jutranjih urah 17. decembra, po največjem zbližanju kometa Wirtanen s planetom Zemlja. Komet je bil ravno še viden s prostim očesom. Lepa zelena barva njegove fluorescirajoče kometne atmosfere ali kome je tukaj poudarjena z zlaganjem digitalnih posnetkov na poziciji kometa, pod zvezdno kopico Plejade. Posnetki so tudi poudarili modro zvezdno svetlobo, ki jo odbijajo prašni oblaki, ki obdajajo mlade zvezde Plejad. Poglejte (proti levi) čez temne prašne meglice ob robu Perzejevega molekularnega oblaka in potovali boste k emisijski meglici NGC 1499, znani tudi kot meglica Kalifornija. Pretemen za oči, je poudarjen rdeči sij kozmičnega oblaka posledica ponovnega spajanja elektronov z ioniziranimi vodikovimi atomi. Okoli 23. decembra bo komet Wirtanen lahko najti z binokularjem, ko bo šel blizu svetle zvezde Kapela, v severnem zimskem ozvezdju Voznik.

VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap181220.html


















Ekipa iz 2005.


Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.